Postopek : 2006/0142(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0161/2008

Predložena besedila :

A6-0161/2008

Razprave :

PV 01/04/2009 - 18
CRE 01/04/2009 - 18

Glasovanja :

PV 02/04/2009 - 9.13

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0208

POROČILO     ***I
PDF 327kDOC 359k
18. april 2008
PE 388.360v01-00 A6-0161/2008

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem zakoniku Skupnosti

(KOM(2006)0403 – C6-0254/2006 – 2006/0142(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: Henrik Lax

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem zakoniku Skupnosti

(KOM(2006)0403 – C6-0254/2006 – 2006/0142(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0403),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 62(2)(a) in (b)(ii) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0254/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0161/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

(5a) Države članice bi morale v okviru poenostavitve postopka za pridobitev vizuma prosilcem zagotoviti kar največ pomoči. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti prosilcem, katerih stalno prebivališče je precej oddaljeno od diplomatskega ali konzularnega predstavništva, ki obravnava njihovo vlogo. Diplomatsko ali konzularno predstavništvo pristojne države članice bi si moralo prizadevati, da čim večjemu številu prosilcev omogoči postopek na enem mestu.

Obrazložitev

Uvodna izjava podaja nove zamisli za poenostavitev vizumske politike za prosilce, pri čemer ne zavrača obstoječega postopka, po katerem se določa, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 8

(8) Dvostranski sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami s ciljem olajšati obravnavo vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje lahko odstopajo od določb iz te uredbe.

(8) Dvostranski sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami s ciljem olajšati obravnavo vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje ter krepiti demokracijo in civilno družbo lahko odstopajo od določb iz te uredbe. Poenostavitev pridobivanja vizuma lahko med drugim vključuje zmanjšanje ali oprostitev stroškov vizuma, poenostavitev nekaterih delov vizumskega postopka, oprostitev uporabe biometričnih podatkov in pogostejšo rabo vizumov za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti. Komisija Evropskemu parlamentu zagotovi pravočasne in jasne informacije o teh dvostranskih sporazumih.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 10

(10) Države članice naj zagotovijo, da je kakovost storitev za javnost primerna in v skladu z dobro upravno prakso. V ta namen naj dodelijo primerno število usposobljenega osebja ter zadostna sredstva.

(10) Države članice naj zagotovijo, da je kakovost storitev za javnost visoka, prosilcu prijazna in v skladu z dobro upravno prakso. V ta namen naj dodelijo primerno število usposobljenega osebja ter zadostna sredstva.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

(10a) Države članice bi morale spodbujati vse gospodarske subjekte, vključene v zagotavljanje storitev, ki so neposredno ali posredno povezane z vlogami za izdajo vizumov, naj resno obravnavajo potrebe prosilcev. Države članice in gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da so vse zahteve, ki se naložijo prosilcem, sorazmerne in objektivne.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

(11) Vključitev biometričnih identifikatorjev je pomemben korak k uporabi novih elementov, ki ustvarjajo zanesljivejšo povezavo med imetnikom vizuma in potnim listom, da bi se izognili lažnim identitetam. Zato bi morala biti osebna zglasitev prosilca za vizum, vsaj pri prvi vlogi, ena od osnovnih zahtev za izdajo vizuma z registracijo biometričnih identifikatorjev v Vizumskem informacijskem sistemu (VIS); prosilcem, ki za vizum zaprosijo prvič, ne bi smelo biti dovoljeno, da oddajo vloge prek komercialnih posrednikov, kot so potovalne agencije.

(11) Biometrični identifikatorji ustvarjajo zanesljivejšo povezavo med imetnikom vizuma in potnim listom, da bi se izognili lažnim identitetam.

Obrazložitev

Poročevalec se želi izogniti jasni izjavi v resoluciji, ker bi bila lahko na primer v dvostranskih sporazumih uporaba biometričnih identifikatorjev opuščena.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

(11a) Podrobne smernice o izvajanju te uredbe in vzpostavitvi lokalnega konzularnega sodelovanja bi morale vključevati priporočila in predloge o tem, kako izkoristiti in uporabiti nove tehnologije, na primer internet, video konference za razgovore na daljavo itd., da bi za vse prosilce poenostavili postopek obravnave vlog za izdajo vizuma.

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti skladnost in redno ovrednotenje pomembnih vprašanj, povezanih s vizumsko politiko Skupnosti, kot sta internet in uporaba novih tehnologij.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 13

(13) Prosilec se mora za prvi vpis biometričnih identifikatorjev zglasiti osebno. Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, mora biti mogoče prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 48 mesecev ob upoštevanju obdobja hrambe, določenem v VIS. Po preteku tega roka je treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti.

(13) Prosilcem, ki za vizum zaprosijo prvič, ne bi smelo biti dovoljeno, da oddajo vloge prek komercialnih posrednikov, kot so potovalne agencije. Prosilec bi se moral za prvi vpis biometričnih identifikatorjev zglasiti osebno. Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, mora biti mogoče prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 59 mesecev ob upoštevanju obdobja hrambe, določenem v VIS. Po preteku tega roka je treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

(15a) Ker so nekateri od teh ukrepov splošnega obsega in so oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe ali dopolnitev te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/EC, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za ukrepe splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom soodločanja iz člena 251 Pogodbe, vključno s črtanjem nekaterih navedenih določb ali z njihovo dopolnitvijo z dodajanjem novih nebistvenih določb. Zato se mora po potrebi uporabljati za celotno uredbo. Glej tudi predloge sprememb 53, 55 in 56.

Predlog spremembe 9

Člen 4, odstavek 2, pododstavek 1

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v tej tretji državi, ki pa ni država njihovega stalnega prebivališča, vložijo vloge v tej tretji državi. Prosilci skupaj z vlogo predložijo utemeljitev, zakaj jo vlagajo v navedeni državi, in s katero dokažejo, da se nameravajo vrniti v državo stalnega bivališča.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko državljani tretjih držav izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih (npr. iz humanitarnih razlogov) vložijo vlogo za izdajo vizuma v drugi tretji državi.

Obrazložitev

Ne bi smelo biti odvisno od prava zadevne tretje države, ali bi moral biti prosilec, ki npr. zaprosi za vizum iz humanitarnih razlogov, zakonito navzoč v tej državi. V vsakem primeru bi bilo treba odločitev o izdajo takšnega vizuma prepustiti konzulatu države članice.

Predlog spremembe 10

Člen 4, odstavek 2, pododstavek 2

V takem primeru se za mnenje lahko zaprosi diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi stalnega bivališča prosilca ali centralne organe države članice izdajateljice.

V takem primeru mora pred izdajo vizuma praviloma svojo privolitev dati pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi stalnega prebivališča prosilca.

Obrazložitev

Posvetovanje bi moralo biti pravilo in ne izjema, saj ima diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi stalnega prebivališča običajno več informacij o pripravljenosti prosilca za vrnitev v matično državo in o lokalnih okoliščinah, zato lahko vlogo bolje presodi.

Predlog spremembe 11

Člen 4, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Vizum za večkratni vstop izdaja samo država stalnega bivališča prosilca, razen če lahko prosilec dokaže, da je potrebna izjema. V takšnih izjemnih primerih lahko vizum izda tudi tretja država na podlagi soglasja pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva v državi stalnega prebivališča prosilca.

 

 

Predlog spremembe 12

Člen 5, odstavek 1, pododstavek 1, točka a

(a) diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, na ozemlju katere je edini ali glavni cilj potovanja, ali

(a) diplomatsko-konzularno predstavništvo samo v ciljni državi članici ali, če je načrtovan obisk več držav članic, diplomatsko-konzularno predstavništvo katere koli ciljne države članice. Letalski tranzit se ne šteje kot obisk ali razlog za predložitev vloge na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu države članice, na ozemlju katere se tranzit izvaja; ali

Predlog spremembe 13

Člen 5, odstavek 1, pododstavek 1, točka b

(b) če države članice ali glavnega cilja ni mogoče določiti, diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, katere zunanjo mejo namerava prestopiti prosilec, da vstopi na ozemlje držav članic.

(b) diplomatsko-konzularno predstavništvo druge države članice, ki zastopa državo članico cilja ali katero koli od držav članic cilja pod pogoji, opredeljenimi v ureditvi zastopanja iz člena 7(2a) ali (2b).

Predlog spremembe 14

Člen 5, odstavek 1, pododstavek 2

Če se odda vloga za izdajo vizuma za večkratni vstop, je za obravnavo vloge odgovorna običajna ciljna država članica. Take vizume izdaja samo država stalnega bivališča prosilca.

črtano

Predlog spremembe 15

Člen 7, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Države članice, ki nimajo lastnih predstavništev v tretji državi, uredijo zastopanje z drugimi državami članicami, ki v tej državi imajo diplomatsko-konzularna predstavništva.

Predlog spremembe 16

Člen 7, odstavek 2 b (novo)

 

2b. Da bi slaba prometna infrastruktura ali velike razdalje v določeni regiji oziroma na določenem zemljepisnem območju od prosilcev za izdajo vizuma ne zahtevale nesorazmernega napora za dostopanje do diplomatsko-konzularnega predstavništva, države članice, ki nimajo lastnih predstavništev v tej regiji ali na tem območju, uredijo zastopanje z drugimi državami članicami, ki v regiji ali na območju imajo diplomatsko-konzularna predstavništva.

 

Za vsako državo gostiteljico se v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja določijo smernice o tem, ali pot do diplomatsko-konzularnega predstavništva predstavlja nesorazmeren napor. Smernice, ki med drugim upoštevajo dolžino poti in prometno infrastrukturo, se objavijo.

Predlog spremembe 17

Člen 7, odstavek 3

3. Zastopana država članica obvesti Komisijo o novih ureditvah o zastopanju ali prenehanju takih ureditev najpozneje tri mesece pred začetkom ali prenehanjem veljavnosti sporazuma.

3. Zastopana država članica obvesti Komisijo o novih ureditvah o zastopanju ali prenehanju takih ureditev po možnosti tri mesece pred začetkom ali prenehanjem veljavnosti sporazuma.

Obrazložitev

Kratkoročne ureditve o zastopanju so lahko potrebne tudi za države članice in prosilce.

Predlog spremembe 18

Člen 8, odstavek 2

2. Tako posvetovanje ne posega v rok za preučitev vloge za izdajo vizuma iz člena 20(1).

2. Tako posvetovanje ne posega v rok za preučitev vloge za izdajo vizuma iz člena 20(1). V izjemnih primerih se ta rok lahko podaljša, glede na podatke, dobljene med posvetovanjem, da se opravi dodatna poizvedba.

Predlog spremembe 19

Člen 9, odstavek 2

2. Centralni organi, ki prejmejo prošnjo za posvetovanje, se odzovejo v treh delovnih dneh po prejemu prošnje. Če organi, zaprošeni za posvetovanje, ne odgovorijo v tem roku, centralni organi, ki so poslali prošnjo za posvetovanje, odsotnost odgovora štejejo kot dovoljenje, da lahko svojemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu dovolijo izdajo vizuma.

2. Centralni organi, ki prejmejo prošnjo za posvetovanje, se odzovejo v petih delovnih dneh po prejemu prošnje. Če organi, zaprošeni za posvetovanje, ne odgovorijo v tem roku, centralni organi, ki so poslali prošnjo za posvetovanje, odsotnost odgovora štejejo kot dovoljenje, da lahko svojemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu dovolijo izdajo vizuma.

Predlog spremembe 20

Člen 10, odstavek 1

1. Vloge se predložijo največ tri mesece pred začetkom načrtovanega obiska.

1. Vloge se predložijo največ šest mesecev pred začetkom načrtovanega obiska.

Obrazložitev

Pomembno je omogočiti, da se lahko vloge predložijo prej, ker npr. velike skupine ali turisti običajno začnejo načrtovati potovanje že zgodaj.

Predlog spremembe 21

Člen 10, odstavek 2

2. Od prosilcev se lahko zahteva, da se naročijo za termin obiska za oddajo vloge. Naročijo se lahko neposredno pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali prek posrednika, če je primerno. Obisk se izvrši v roku dveh tednov.

2. Od prosilcev se lahko zahteva, da se naročijo za termin obiska za oddajo vloge. Naročijo se lahko neposredno pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali prek posrednika, če je primerno. Obisk se praviloma izvrši v roku dveh tednov.

Predlog spremembe 22

Člen 11

Člen 11

Člen 11

Odvzem biometričnih podatkov

Odvzem biometričnih podatkov

1. Države članice zbirajo biometrične identifikatorje, ki obsegajo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v Konvenciji Združenih narodov o pravicah otrok.

V trenutku predložitve prve vloge za izdajo vizuma se od vsakega prosilca zahteva, da pride osebno. Takrat se zberejo naslednji biometrični identifikatorji:

Te določbe se predpišejo v zakonodajnem aktu, sprejetem v skladu s členom 251 Pogodbe.

(a) fotografija, skenirana ali narejena v času vloge in

 

(b) deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno zapisanih.

2. Za vsako naslednjo vlogo se biometrični identifikatorji kopirajo s prve vloge, če zadnji vnos ni starejši od 48 mesecev. Po tem obdobju se naslednja vloga šteje kot „prva vloga“.

 

3. Tehnične zahteve za fotografijo in prstne odtise so skladne z mednarodnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303, del 1 (potni listi), šesta izdaja(1).

 

 

4. Biometrične identifikatorje odvzame usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatsko-konzularnega predstavništva, ali pod njihovim nadzorom, zunanji ponudnik storitev iz člena 37(1)(c).

Podatke v vizumski informacijski sistem (VIS) vnaša samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členom 4(1), členom 5, členom 6(5) in (6) Uredbe VIS.

5. Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov so izvzeti naslednji prosilci:

(a) otroci, mlajši od 6 let;

(b) osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot desetih prstnih odtisov, se vzame zadevno število prstnih odtisov.

Država članica lahko določi izjeme od zahteve zbiranja biometričnih identifikatorjev za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in posebnih potnih listov.

V vsakem od teh primerov se v VIS doda vnos „se ne uporablja“.

 

Predlog spremembe 23

Člen 11 a (novo)

 

Člen 11a

 

Osebni razgovor

 

1. Praviloma mora prosilec diplomatsko-konzularnemu predstavništvu z osebnim razgovorom dokazati, da so merila za izdajo vizuma izpolnjena. Oprostitev obveznosti osebne zglasitve na diplomatsko-konzularnem predstavništvu je možna le v primerih iz odstavka 2 tega člena in člena 40. Ta oprostitev ne posega v člen 18(2).

 

2. Če ni dvoma, da je prosilec bone fide oseba, je v posameznih primerih možna oprostitev obveznosti osebne zglasitve. Takšna oprostitev se pogojuje s tem, da prosilec zagotovi jamstvo – na podlagi tega, da gre za osebo, ki jo diplomatsko-konzularno predstavništvo pozna –, da ne predstavlja tveganja, kar zadeva njegovo pripravljenost za vrnitev, razpolaganje z ustreznimi sredstvi za preživljanje in zakonitostjo namena bivanja.

Obrazložitev

Načelo osebnega razgovora bi moralo ostati ključni element vizumskega postopka, sicer bo ta ob pomemben instrument preverjanja. Odsotnost določb o osebnem razgovoru ali opredelitev razgovora kot izjeme (člen 18(2)) bi bila preobrat obstoječega razmerja med pravilom in izjemo v sedanjih skupnih konzularnih navodil. Če se osebni razgovor ohrani kot pravilo, je treba omogočiti oprostitev za bona fide potnike.

Predlog spremembe 24

Člen 12, odstavek 1, točka b

(b) predloži veljavno potno listino, katere datum izteka veljavnosti mora biti vsaj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja države članice, in ki vsebuje eno ali več prostih strani za pritrditev vizuma;

(b) predloži veljavno potno listino, katere datum izteka veljavnosti je vsaj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja države članice, in ki vsebuje eno ali več prostih strani za pritrditev vizuma;

Predlog spremembe 25

Člen 14, odstavek 1, pododstavek 1, uvodni del

1. Prosilec za vizum predloži naslednje dokumente:

1. Prosilec za vizum zagotovi naslednje dokumente:

Obrazložitev

Beseda „zagotoviti“ bolj ustreza dejanskemu namenu prosilca.

Predlog spremembe 26

Člen 14, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo)

 

Prosilcem pred predložitvijo vloge za izdajo vizuma ni treba zagotoviti dokazil o nastanitvi ali povabilu, če lahko dokažejo, da imajo na voljo dovolj sredstev za kritje stroškov preživljanja in prebivanja v državi članici ali državah članicah, ki jih nameravajo obiskati. Prosilci so obveščeni, da ta oprostitev ne vpliva v dolžnost prosilcev, da na zahtevo predložijo te dokumente na zunanjih mejah Unije.

Predlog spremembe 27

Člen 14, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Če diplomatsko-konzularno predstavništvo zahteva prevod dokazil, jih lahko prosilec predloži v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice ali v angleščini, francoščini ali nemščini.

Predlog spremembe 28

Člen 15, odstavek 3, pododstavek 1

3. Zavarovanje mora veljati na vsem ozemlju držav članic in pokrivati celotno obdobje bivanja ali tranzita osebe. Najnižje kritje je 30.000 EUR.

3. Zavarovanje mora veljati na vsem ozemlju držav članic in pokrivati celotno obdobje bivanja ali tranzita osebe. Najnižje kritje je 20.000 EUR.

Obrazložitev

Najnižje kritje 30.000 EUR je pretirano. Najnižje kritje 20.000 EUR zadošča za kritje stroškov, ki bi lahko nastali v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov, nujno medicinsko pomočjo in/ali nujnim zdravljenjem v bolnišnici.

Predlog spremembe 29

Člen 15, odstavek 4

4. Prosilci zavarovanje načeloma sklenejo v državi svojega stalnega bivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi.

4. Prosilci zavarovanje načeloma sklenejo v državi svojega stalnega bivališča. Kadar to ni mogoče, se zavarovanje sklene v drugi državi.

Obrazložitev

Pojasnilo: zavarovanje je pogoj. „Poskusiti“ pridobiti zavarovanje ni dovolj.

Predlog spremembe 30

Člen 15, odstavek 10 a (novo)

10a. Diplomatska ali konzularna predstavništva odobrijo takšna potovalna zdravstvena zavarovanja le, če zadevna zavarovalna družba omogoča prosilcu, da prekliče zavarovanje brez kakršnih koli dodatnih stroškov, če je vloga za izdajo vizuma zavrnjena.

Obrazložitev

Prosilec ima v primeru zavrnitve pravico, da prekliče nepotrebno zavarovanje brez dodatnih stroškov.

Predlog spremembe 31

Člen 16, odstavek 1

1. Ko prosilec predloži vlogo za izdajo vizuma, plača takso za vizumski postopek v znesku 60 EUR, ki ustreza upravnim stroškom obravnave vloge za izdajo vizuma. Taksa se zaračuna v EUR ali v nacionalni valuti tretje države, kjer se predloži vloga, in ni vračljiva.

1. Ko prosilec predloži vlogo za izdajo vizuma, plača takso za vizumski postopek v znesku 35 EUR. Taksa se zaračuna v EUR ali v nacionalni valuti tretje države, kjer se predloži vloga, in ni vračljiva.

Obrazložitev

Nova taksa za vizumski postopek, ki znaša 60 EUR, škodi podobi Evropske unije, saj se jo dojema kot protislovno v odnosu do pogostih izjav o prijateljskih odnosih s tretjimi državami. Poleg tega so dejanski stroški za pridobitev vizuma višji od takse in vključujejo stroške za potovalno zdravstveno zavarovanje, pa tudi stroške za vse dejavnosti, ki so povezane s pridobitvijo vizuma.

V zvezi s tem Evropske unije tudi ni mogoče primerjati z Združenimi državami Amerika, ki so geografsko oddaljene. Evropska unija ima skupne meje z državami, iz katerih v Unijo prihaja večina turistov in obiskovalcev. Za EU je torej pomembno, da ima razmeroma nizko in sorazmerno takso za vizumski postopek.

Predlog spremembe 32

Člen 16, odstavek 4, točka a

(a) otroci do 6 let;

(a) otroci do 12 let;

Obrazložitev

Otroci običajno potujejo s svojimi starši. Če družina plača ločeno vizumsko takso, je skupni strošek vloge prevelik.

Predlog spremembe 33

Člen 16, odstavek 4, točka b a (novo)

 

(ba) udeleženci programov za izmenjave študentov;

Predlog spremembe 34

Člen 16, odstavek 4, točka c a (novo)

 

(ca) udeleženci do vključno 25 let na neprofitnih športnih ali kulturnih prireditvah oziroma prireditvah organizacij civilne družbe;

Predlog spremembe 35

Člen 16, odstavek 4, točka c b (novo)

 

(cb) osebe, ki dokažejo, da je njihovo potovanje potrebno iz humanitarnih razlogov, med drugim, če je ogroženo njihovo življenje in jim država njihovega stalnega bivališča ne more zagotoviti potrebnega zdravljenja, ter njihovi spremljevalci.

Predlog spremembe 36

Člen 16, odstavek 4 a (novo)

 

4a. Brez poseganja v odstavek 4(a) družinam, ki potujejo z več kot dvema otrokoma, na tej osnovi ni treba plačati takse za vizumski postopek.

Predlog spremembe 37

Člen 16, odstavek 4 b (novo)

 

4b. Višina takse za vizumski postopek se zmanjša za polovico pri naslednjih vlogah v časovnem obdobju iz člena 11.

Predlog spremembe 38

Člen 16, odstavek 5

5. V posameznih primerih se znesek takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža v skladu z nacionalno zakonodajo, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike, na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov.

5. V posameznih primerih se znesek takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža v skladu z nacionalno zakonodajo, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne in športne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike, na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov.

Obrazložitev

Predlog spremembe skuša olajšati čezmejno potovanje osebam, ki sodelujejo pri športnih dejavnostih.

Predlog spremembe 39

Člen 16, odstavek 8

8. Taksa se zaračuna dvojno, če prosilec brez utemeljitve predloži vlogo za izdajo vizuma tri dni ali manj pred predvidenim datumom potovanja.

8. Taksa se lahko zaračuna dvojno, če prosilec brez utemeljitve predloži vlogo za izdajo vizuma tri dni ali manj pred predvidenim datumom potovanja, razen če obstajajo olajševalne okoliščine.

Obrazložitev

Predlog spremembe predlaga ukrep prilagodljivosti za prosilce in konzularne službe za primer, ko se vizumi izdajo tik pred datumom odhoda.

Predlog spremembe 40

Člen 18, odstavek 2, točka a (novo)

 

(a) Če se oceni, da je treba prosilca povabiti na razgovor, se sprejme odločitev o vlogi s postopkom na enem mestu, če bi pot od kraja prosilčevega običajnega bivališča do diplomatsko-konzularnega predstavništva predstavljala nesorazmeren napor v skladu s smernicami iz člena 7(2b).

Predlog spremembe 41

Člen 18, odstavek 2, točka b (novo)

 

(a) Telefonski razgovori in video klici se lahko dovolijo v nekaterih primerih, med drugim, če prosilec glede na člen 42c ni nikoli kršil vizumskih določb (t.i. pozitivna preteklost v zvezi z vizumi) ali če bi pot od kraja prosilčevega običajnega bivališča do diplomatsko-konzularnega predstavništva predstavljala nesorazmeren napor glede na smernice iz člena 7(2b).

Predlog spremembe 42

Člen 18, odstavek 4, točka b

(b) da oseba ne predstavlja nevarnosti za javni red, notranjo varnost, javno zdravje ali mednarodne odnose države članice tako, da se pregledajo SIS in nacionalne zbirke podatkov;

(b) da oseba ne predstavlja nevarnosti za javni red, notranjo varnost, javno zdravje ali mednarodne odnose države članice tako, da se pregledajo SIS in, kadar to dovoljuje nacionalna zakonodaja, nacionalne zbirke podatkov;

Predlog spremembe 43

Člen 20, odstavek 3, pododstavek 1 in pododstavek 2, uvodni del

3. Vizumi za večkraten vstop, ki imetniku dajejo pravico do več vstopov, trimesečnega bivanja ali več tranzitov v katerem koli polletju, se lahko izdajo z rokom veljavnosti največ pet let.

3. Diplomatsko-konzularna predstavništva izdajo vizume za večkraten vstop, ki imetniku dajejo pravico do več vstopov, trimesečnega bivanja ali več tranzitov v katerem koli polletju, z rokom veljavnosti dvanajst mesecev, če se vloga odobri.

 

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko izda vizum za večkraten vstop z rokom veljavnosti nad 12 mesecev do največ 5 let.

 

V ustrezno utemeljenih primerih, če izdaja vizuma za večkraten vstop ni primerna, se lahko izda vizum za enkratni vstop z rokom veljavnosti 6 mesecev.

Pri odločanju o izdaji takih vizumov so posebej pomembna naslednja merila:

Pri odločanju o izdaji vizumov za večkraten vstop z rokom veljavnosti nad 12 mesecev so posebej pomembna naslednja merila:

Predlog spremembe 44

Člen 20, odstavek 3, pododstavek 2, točka a

(a) potreba prosilca po pogostih in/ali rednih potovanjih zaradi poklicnih ali družinskih razlogov, kot so poslovneži, uradniki, ki imajo redne uradne stike z državami članicami in institucijami EU, družinski člani državljanov Unije, družinski člani državljanov tretjih držav z bivališčem v državah članicah, pomorščaki,

(a) potreba prosilca po pogostih in/ali rednih potovanjih zaradi poklicnih ali družinskih razlogov, kot so poslovneži, uradniki, ki imajo redne uradne stike z državami članicami in institucijami EU, družinski člani državljanov Unije, družinski člani državljanov tretjih držav z bivališčem v državah članicah, pomorščaki, poklicni vozniki, ki redno prečkajo mejo, ter udeleženci programov izmenjave in drugih rednih dejavnosti civilne družbe,

Predlog spremembe 45

Člen 21, odstavek 2

2. Centralni organi države članice, katere diplomatsko-konzularno predstavništvo je izdalo vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo v primerih iz odstavkov (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1, nemudoma pošljejo ustrezne podatke centralnim organom drugih držav članic.

2. Centralni organi države članice, katere diplomatsko-konzularno predstavništvo je izdalo vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo v primerih iz odstavkov (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1, nemudoma pošljejo ustrezne podatke centralnim organom drugih držav članic. Če v primeru iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 država članica, ki je bila v predhodnem posvetovalnem postopku zaprošena za posvetovanje, poda ugovor, se centralnim organom pošljejo ustrezni podatki pravočasno pred izdajo vizuma.

Predlog spremembe 46

Člen 22, odstavek 2, točka a

(a) imetniki enotnega vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitnega vizuma, ki ga je izdala država članica,

(a) imetniki dovoljenja za bivanje, enotnega vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitnega vizuma, ki ga je izdala država članica,

Obrazložitev

Ta sprememba ponovno zagotavlja skladnost s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma (člen 21(1)).

Predlog spremembe 47

Člen 23, odstavek 3

3. Prosilci, katerim se zavrne izdaja vizuma, imajo pravico do pritožbe. Pritožba se vloži v skladu z nacionalno zakonodajo. Prosilcem se izda pisni seznam kontaktnih točk, kjer lahko pridobijo informacije o zastopnikih, ki lahko nastopajo v imenu prosilcev v skladu z nacionalno zakonodajo.

3. Prosilci, katerim se zavrne izdaja vizuma, imajo pravico do pritožbe. Če prosilci uveljavljajo pravico do pritožbe, se odločitev natančno preuči in navedejo se razlogi za zavrnitev izdaje vizuma. Prosilci so o končnih ugotovitvah obveščeni, prejmejo pa tudi podrobnejše razloge, zakaj jim je bila izdaja vizuma zavrnjena.

 

Pritožba se vloži v skladu z nacionalno zakonodajo. Prosilcem se izda pisni seznam kontaktnih točk, kjer lahko pridobijo informacije o zastopnikih, ki lahko nastopajo v imenu prosilcev v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 48

Člen 24

Dejstvo, da imetnik poseduje vizum za kratkoročno bivanje ali tranzitni vizum, ne zagotavlja samodejne pravice do vstopa.

Posedovanje vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitnega vizuma zagotavlja samodejno pravico do vstopa, če potnik ob prihodu na zunanjo mejo izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)1 in če zanj ni razpisan ukrep v sistemu SIS ali v nacionalnem registru ali če niso prišle na dan nove informacije, ki dokazujejo goljufijo pri vlogi za izdajo vizuma.

______________

1 UL L 105, 13. 4. 2006, str. 1.

Obrazložitev

Če oseba poseduje veljaven vizum za kratkoročno bivanje ali tranzitni vizum, bi na splošno morala imeti pravico do vstopa, kolikor izpolnjuje obstoječa merila, določena z zakonodajo EU.

Predlog spremembe 49

Člen 28, odstavek 5

5. Za podaljšanje vizuma se plača taksa 30 EUR.

5. Za podaljšanje vizuma se plača taksa 17,5 EUR.

Predlog spremembe 50

Člen 31, odstavek 1

1. Organi mejne kontrole lahko skrajšajo trajanje bivanja, dovoljenega z vizumom, če ugotovijo, da imetnik nima dovolj sredstev za preživljanje za čas, ki ga je prvotno nameraval prebiti v državi.

1. Organi mejne kontrole in pristojni upravni organi držav članic lahko skrajšajo trajanje bivanja, dovoljenega z vizumom, če ugotovijo, da imetnik nima dovolj sredstev za preživljanje za čas, ki ga je prvotno nameraval prebiti v državi.

Obrazložitev

V večini primerov takih stvari ne potrdijo organi mejne kontrole, ampak organi na kraju samem, ki morajo zato biti tudi sposobni, da lokalno skrajšajo trajanje vizuma.

Predlog spremembe 51

Člen 32, odstavek 6 a (novo)

 

6a. Ustrezno se uporabljajo določbe o zbiranju biometričnih podatkov v skladu s členom 11, razen, da biometrične podatke zbirajo in v VIS vnašajo organi, odgovorni za izdajanje vizumov na mejah.

Predlog spremembe 52

Člen 33, odstavek 3

3. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 32(3), (4) in (5).

3. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 32(3), (4), (5) in (6a).

Predlog spremembe 53

Člen 35, odstavek 2

2. Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako osebju na delu v tujini kot zaposlenemu lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene podatke o ustrezni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji.

2. Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako osebju na delu v tujini kot zaposlenemu lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene podatke ter izobraževanje o ustrezni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji ter schengenski vizumski politiki.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti potrebo po ustreznem izobraževanju osebja. Presenetljivo pogosto konzuli in konzularno osebje nimajo dovolj znanja o vprašanjih vizumske politike, zaradi česar postane schengenska politika nejasna.

Predlog spremembe 54

Člen 36

Člen 36

Ravnanje osebja, ki obravnava vloge za izdajo vizuma

Člen 36

Ravnanje osebja, ki sodeluje pri vlogah za izdajo vizuma

1. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti.

1. Države članice zagotovijo, da vsi člani osebja, ki sodelujejo pri obravnavi vlog za izdajo vizumov, prosilce sprejemajo prijazno.

2. Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.

2. Vse osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje človeško dostojanstvo in integriteto prosilca. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči.

3. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

3. Pri opravljanju svojih nalog osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Obrazložitev

Besedilo, sprejeto v skupnih konzularnih navodilih.

Predlog spremembe 55

Člen 37

Člen 37

Oblike sodelovanja v zvezi s prejemom vlog za izdajo vizumov

Člen 37

Oblike sodelovanja v zvezi s prejemom vlog za izdajo vizumov

1. Države članice lahko opravljajo naslednje oblike sodelovanja:

Te določbe se predpišejo v zakonodajnem aktu, sprejetem v skladu s členom 251 Pogodbe.

a) „kolokacija“: osebje iz diplomatsko-konzularnih predstavništev ene ali več držav članic obravnava vloge (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene na diplomatsko-konzularnem predstavništvu druge države članice in si deli opremo navedene države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije kot tudi o deležu upravne takse, ki jo prejme država članica, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo se uporablja.

 

b) „skupna vložišča“: osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev dveh ali več držav članic je zbrano v eni stavbi, kjer sprejme vloge za izdajo vizumov (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene. Prosilci se usmerijo na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih prenehanja tega sodelovanja, kot tudi o delitvi stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.

 

c) sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev: če zaradi razlogov v zvezi z lokalnimi razmerami konzularnega predstavništva ni primerno, da se v konzularni urad namesti oprema za odvzem/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali organizira kolokacija ali skupno vložišče, lahko država članica ali več držav članic skupaj sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev pri prejemu vlog za izdajo vizumov (vključno z biometričnimi identifikatorji). V takem primeru so zadevne države članice še naprej odgovorne za skladnost s pravili o varovanju podatkov za obravnavo vlog za izdajo vizumov.

 

Predlog spremembe 56

Člen 38

Člen 38

Člen 38

Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

1. Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev poteka na naslednji način:

Te določbe se predpišejo v zakonodajnem aktu, sprejetem v skladu s členom 251 Pogodbe.

a) zunanji ponudnik storitev dela kot klicni center, ki daje splošne informacije o zahtevah za vlogo za izdajo vizuma, in skrbi za sistem naročanja; in/ali

 

b) zunanji ponudnik storitev zagotovi splošne informacije o zahtevah za vlogo za izdajo vizuma, zbira vloge, spremne dokumente in biometrične podatke od prosilcev za izdajo vizuma, pobira takso za vizumski postopek (kakor je predvideno v členu 16) in pošilja zaključene spise in podatke diplomatsko-konzularnemu predstavništvu države članice, pristojne za obravnavo vloge.

 

2. Zadevne države članice izberejo zunanjega ponudnika storitev, ki lahko zagotovi vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe ter ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki jih zahtevajo države članice za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nedovoljenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar obravnava vključuje prenos podatkov preko mreže ter prejem in prenos spisov in podatkov konzularnemu predstavništvu, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave.

 

Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skrbno preverijo solventnost in zanesljivost družbe (vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statuti družbe, bančnimi pogodbami) in zagotovijo, da ni navzkrižja interesov.

 

3. Zunanji ponudniki storitev nimajo dostopa do VIS za noben namen. Dostop do VIS je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev.

 

4. Zadevna država članica sklene pogodbo z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 17 Direktive 95/46/ES. Pred sklenitvijo takšne pogodbe diplomatsko-konzularno predstavništvo zadevne države članice v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni obvesti diplomatsko-konzularna predstavništva drugih držav članic in delegacijo Komisije, zakaj je pogodba potrebna.

 

5. Poleg obveznosti iz člena 17 Direktive 95/46/ES pogodba vsebuje tudi določbe, ki:

 

(a) opredeljujejo točne pristojnosti ponudnika storitev;

 

(b) zahtevajo, da ponudnik storitev ukrepa po navodilih pristojnih držav članic in obravnava podatke samo za namen obravnave osebnih podatkov v vlogah za izdajo vizumov v imenu pristojnih držav članic v skladu z Direktivo 95/46;

 

(c) zahtevajo, da ponudnik storitev zagotovi prosilcem informacije, ki jih zahteva Uredba VIS;

 

(d) konzularnemu osebju v vsakem trenutku zagotavljajo dostop do prostorov ponudnika storitev;

 

(e) zahtevajo, da ponudnik storitev spoštuje pravila o zaupnosti (vključno z varovanjem podatkov, zbranih v zvezi z vlogami za izdajo vizumov;

 

f) vsebujejo klavzulo o začasni prekinitvi in prenehanju.

 

6. Zadevne države članice spremljajo izvajanje pogodbe, vključno:

 

(a) s splošnimi informacijami, ki jih ponudnik storitev zagotovi prosilcem za vizum;

 

(b) s tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi ter ustreznimi tehničnimi in varnostnimi ukrepi za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nedovoljenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar obravnava vključuje prenos podatkov preko mreže, in pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave, ter prejem in prenos spisov in podatkov konzularnemu predstavništvu;

 

(c) z odvzemom biometričnih podatkov;

 

(d) z ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje skladnosti z določbami o varstvu podatkov.

 

7. Skupni znesek taks, ki jih zaračuna zunanji ponudnik storitev za obravnavo vlog za izdajo vizumov, ne presega takse, določene v členu 16.

 

8. Konzularno osebje zadevne države članice zagotovi usposabljanje ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za nudenje ustrezne storitve in zadostnih informacij prosilcem za vizum.

 

Predlog spremembe 57

Člen 39

Člen 39

Člen 39

Organizacijski vidiki

Organizacijski vidiki

1. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic širšo javnost obvestijo o natančnih informacijah o načinih dogovarjanja za sestanek in predložitve vloge za izdajo vizuma.

Te določbe se predpišejo v zakonodajnem aktu, sprejetem v skladu s členom 251 Pogodbe.

2. Ne glede na izbrano vrsto sodelovanja se lahko države članice odločijo, da ohranijo možnost, da prosilcem dovolijo neposreden dostop za predložitev vloge za izdajo vizuma neposredno v prostorih svojega diplomatsko-konzularnega predstavništva. Države članice zagotovijo neprekinjenost prejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizumov v primeru nenadne prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami ali kakršno koli vrsto zunanjih ponudnikov storitev.

 

3. Države članice obvestijo Komisijo, kako nameravajo organizirati sprejem in obravnavanje vlog za izdajo vizumov na vsakem konzularnem predstavništvu. Komisija bo zagotovila ustrezno objavo.

Države članice obvestijo Komisijo o sklenjenih pogodbah.

 

Predlog spremembe 58

Člen 40, odstavek 1 a (novo)

 

1a. Sprejem vloge za izdajo vizuma prek komercialnih posrednikov držav članic in diplomatsko-konzularnih predstavništev ne odvezuje obveznosti, da za vsak posamezen primer skrbno in neodvisno preverijo, ali so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo vizuma v skladu s členom 18. Če obstaja dvom, je lahko za prosilca obvezno, da se osebno zglasi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v skladu s členom 18(2).

Obrazložitev

Jasno mora biti, da komercialni posredniki ne morejo sprejemati predhodnih odločitev o uspešnosti vlog za izdajo vizuma.

Predlog spremembe 59

Člen 40, odstavek 2, točka c

(c) pogodbe z letalskimi družbami, ki morajo vključevati potovanja v tujino in zajamčena, fiksna povratna potovanja.

(c) verodostojne ureditve za potovanja v tujino in povratna potovanja.

Predlog spremembe 60

Člen 40, odstavek 2 a (novo)

2a. Komercialni posredniki se obravnavajo pošteno in pravično. Sposobni so ustrezno in učinkovito izvajati svoje gospodarske dejavnosti.

Obrazložitev

Za komercialne posrednike ne veljajo nepravične omejitve, ki bi lahko ovirale njihovo komercialno dejavnost.

Predlog spremembe 61

Člen 41, odstavek 2

2. Država članica zastopnica in zastopana država članica obvestita širšo javnost o ureditvah o zastopanju, kakor je navedeno v členu 7, tri mesece pred začetkom veljavnosti takih ureditev. Te informacije vsebujejo podatke o možnih kategorijah prosilcev, ki morajo vlogo predložiti neposredno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu zastopane države članice.

2. Država članica zastopnica in zastopana država članica obvestita širšo javnost o ureditvah o zastopanju, kakor je navedeno v členu 7, po možnosti tri mesece pred začetkom veljavnosti takih ureditev. Te informacije vsebujejo podatke o možnih kategorijah prosilcev, ki morajo vlogo predložiti neposredno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu zastopane države članice.

Obrazložitev

Kratkoročne ureditve o zastopanju so lahko potrebne tudi za države članice in prosilce.

V tem primeru ni mogoče zagotoviti informacij tri mesece vnaprej.

Predlog spremembe 62

Člen 41, odstavek 6

6. Širša javnost se obvesti, da samo posedovanje vizuma ne daje avtomatično pravice do vstopa in da se lahko od imetnikov vizuma na meji zahteva, da predložijo spremne dokumente.

6. Širša javnost se obvesti, da samo posedovanje vizuma ne daje avtomatično pravice do vstopa in da se lahko od imetnikov vizuma na meji zahteva, da predložijo spremne dokumente. Pri izdaji vizuma se imetnik vizuma v pisni obliki izrecno opozori na to.

Obrazložitev

Ta podatek je pomemben za imetnika vizuma, zato ga je treba o tem izrecno opozoriti v pisni obliki.

Predlog spremembe 63

Člen 41, odstavek 7

7. Širša javnost se obvesti o menjalnem tečaju, ki ga uporabljajo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri zaračunavanju takse za vizumski postopek v lokalni valuti.

7. Širša javnost se obvesti o višini takse za vizumski postopek v uradni valuti države gostiteljice in o menjalnem tečaju, ki ga uporabljajo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri zaračunavanju takse za vizumski postopek v lokalni valuti.

Obrazložitev

Predvsem je pomembno javnost obvestiti, koliko sploh znaša taksa za vizumski postopek.

Predlog spremembe 64

Člen 41, odstavek 7 a (novo)

 

7a. Vzpostavi se skupna spletna stran o schengenskih vizumih, da se zagotovi dodatna podpora pri izvajanju skupne vizumske politike. Spletna stran je tudi podpora izvajanju vizumskega postopka.

 

Na skupni spletni strani o schengenskih vizumih so v skladu z odstavki 1 do 7 na voljo tudi informacije za širšo javnost.

Predlog spremembe 65

Člen 42, odstavek 1, pododstavek 2

Če ocena v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni v zvezi z eno ali več točkami od (a) do (d) potrdi potrebo po lokalnem usklajenem pristopu, se sprejmejo ukrepi o takem usklajenem pristopu v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Če ocena v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni v zvezi z eno ali več točkami od (a) do (d) potrdi potrebo po lokalnem usklajenem pristopu, se sprejmejo ukrepi o takem usklajenem pristopu v skladu s postopkom iz člena 46(2a).

Predlog spremembe 66

Člen 42, odstavek 2 a (novo)

 

2a. V okviru lokalnega konzularnega sodelovanja se uvedejo skladni postopki, ki omogočajo prosilcem, da se dogovorijo za predložitev vlog prek telefona, interneta ali na drug način.

Predlog spremembe 67

Člen 42, odstavek 5, pododstavek 2

Na podlagi teh mesečnih poročil Komisija znotraj vsake jurisdikcije sestavi letno poročilo, ki ga predloži Svetu.

Na podlagi teh mesečnih poročil Komisija znotraj vsake jurisdikcije sestavi letno poročilo, ki ga predloži Svetu in Evropskemu parlamentu.

Obrazložitev

Ker se v tem primeru uporabi postopek soodločanja, mora biti Evropski parlament o praktičnih izkušnjah na terenu obveščen enako kot Svet.

Predlog spremembe 68

Naslov V

NASLOV V: Končne določbe

NASLOV V: Poenostavitev vizumskega postopka

Obrazložitev

Potreben je nov naslov za poenostavitev vizumskega postopka.

Predlog spremembe 69

Člen 42 a (novo)

 

Člen 42a

Ocena

 

Komisija v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe izvede oceno njenega izvajanja in izvajanja konzularnega sodelovanja na lokalni ravni med državami članicami v zvezi z vizumskimi postopki. Pri oceni posebno pozornost posveti specifičnim potrebam podjetij za potniški ladijski prevoz in turističnih podjetji, ki opravljajo in izvajajo storitve v obmejnih regijah schengenskega območja, vprašanju biometričnih podatkov in določbam, katerih namen je olajšanje in poenostavitev vizumskega postopka. Po opravljeni oceni Komisija po potrebi predlaga spremembe te uredbe.

Predlog spremembe 70

Člen 42 b (novo)

Člen 42b

 

Dvostranski sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka

 

Dvostranski sporazumi o poenostavitvi obravnave vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje se lahko sklenejo med Skupnostjo in tretjimi državami.

 

Takšni sporazumi se sklenejo po pridobitvi privolitve Evropskega parlamenta v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 300(3) Pogodbe.

 

Države, ki sodelujejo v sosedski in partnerski politiki Unije ter so se zavezale, da bodo izpolnjevale standarde Skupnosti, imajo prednost pri sklepanju teh sporazumov. Dvostranski sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka upoštevajo osnovne smernice iz te uredbe.

 

Vpliv sporazumov o poenostavitvi se ocenjuje vsaki dve leti po njihovem sprejetju, da se ugotovi, ali so potrebni dodatni ukrepi poenostavitve in vključitev novih kategorij prosilcev.

Obrazložitev

Tretje države, ki tesno sodelujejo s schengenskimi državami članicami, lahko dosežejo prednostno obravnavo s sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka. Vendar je pomembno, da upoštevajo ti sporazumi splošna načela Vizumskega zakonika in glavne zamisli o poenostavitvi iz tega zakonika. Parlament mora biti v celoti obveščen in po potrebi pozvan, da predloži soglasje.

Predlog spremembe 71

Člen 42 c (novo)

 

Člen 42c

Potniki, ki potujejo pogosto

 

Če prosilec izpolnjuje vse pogoje za izdajo vizuma v času treh zaporednih veljavnih vizumov v državah članicah v obdobju petih let (pozitivna preteklost v zvezi z vizumi) in če zaprosi za vizum v petih letih po poteku zadnjega od treh zaprošenih vizumov, je upravičen do poenostavljenega postopka.

 

Poenostavljeni postopek lahko vključuje izdajo vizuma za večkratni vstop z daljšim rokom veljavnosti, odpravo zahteve po razgovoru, manj dokazil in možnost, da se vloga za izdajo vizuma delno opravi prek interneta.

 

Poenostavljeni postopek je podrobneje opisan v navodilih za praktično uporabo Vizumskega zakonika iz člena 45.

Predlog spremembe 72

Člen 42 d (novo)

 

Člen 42d

Postopek za odpravo vizumske ureditve

 

Če tretja država izpolnjuje pogoje, kot so majhen delež zavrnjenih vlog, izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu, nizek odstotek državljanov, ki nadaljujejo bivanje po izteku vizuma, in majhno število posameznikov, ki so izgnani zaradi nezakonite zaposlitve, Komisija v skladu z določbami uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 pretehta možnost odprave vizumske obveznosti.

Predlog spremembe 73

Člen 43 a (novo)

 

Člen 43a

 

Evropski parlament in Svet v skladu s členom 251 Pogodbe sprejmeta vsako odločitev glede časovnega razporeda in metod za uvedbo biometričnih identifikatorjev za tiste države, ki jim je bila ponujena možnost članstva v EU prek pristopnih pogajanj, in za države, ki imajo koristi od programov evropske sosedske politike.

Obrazložitev

V duhu evropske sosedske politike in ker je cilj vizumskega zakonika poenostavitev vizumskega postopka, bi bilo treba odločitev o sprejetju novih ukrepov za uvedbo biometričnih identifikatorjev v vizumih državljanov iz držav, ki sodelujejo v programih evropske sosedske politike, in drugih držav, ki tesno sodelujejo z EU, sprejeti s privolitvijo Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 74

Naslov Va (novo)

 

NASLOV Va: Končne določbe

Predlog spremembe 75

Člen 44, odstavek 1

1. Priloge III, IV, V, VI, VIII, IX, X in XI se spremenijo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

1. Prilogi VI in XI se spremenita v skladu s postopkom iz člena 46(2a).

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe 5.

Predlog spremembe 76

Člen 44, odstavek 2

2. Brez poseganja v člen 47(2) se spremembe prilog I in II določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

2. Brez poseganja v člen 47(2) se spremembe drugih prilog določijo v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

Obrazložitev

Bistvene določbe Uredbe se lahko spremenijo le v skladu z zakonodajnim postopkom, kot je uveljavljen že v Zakoniku o schengenskih mejah (Uredba (ES) št.°562/2006).

Predlog spremembe 77

Člen 45

Operativna navodila, ki vzpostavljajo usklajene prakse in postopke, ki jih morajo upoštevati diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri obravnavi vlog za izdajo vizumov, se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Operativna navodila, ki vzpostavljajo usklajene prakse in postopke, ki jih morajo upoštevati diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri obravnavi vlog za izdajo vizumov, se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 46(2a).

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe 5.

Predlog spremembe 78

Člen 46, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Pri sklicevanju na ta odstavek se ob upoštevanju člena 8 tega sklepa uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe 5.

Predlog spremembe 79

Priloga III, točka 15

15. Glavna država članica obiska

15. Namembna(-e) država(-e)

Obrazložitev

Kot je predlagano, bo možnost oddaje vloge za izdajo vizuma na enem od diplomatsko-konzularnih predstavništev, ki zastopajo države, ki jih namerava obiskati prosilec, razširjena. (Glej predlagani člen 5.1(a)). Zato morajo biti informacije o državah, ki jih namerava obiskati prosilec, navedene v vlogi.

Predlog spremembe 80

Priloga III, točka 20

20. Namen potovanja

20. Namen potovanja (označiti je treba tistega(-e), ki velja(-jo) za vlogo za izdajo vizuma)

turizem, poslovni obisk, obisk sorodnika ali znanca, kultura, šport, uradni obisk, zdravstveni razlogi, drugo (opis):

turizem, poslovni obisk, obisk sorodnika, obisk znanca, kultura, šport, uradni obisk, zdravstveni razlogi, drugo (opis):

Obrazložitev

Omogočeno mora biti, da se označi več namenov potovanja, ker to bolj ustreza dejanskemu stanju.

Vloge za izdajo vizuma za znance se obravnavajo drugače kot vloge za izdajo vizuma za sorodnike. To je razlog za razdelitev te besedne zveze na dve ločeni kategoriji.

Predlog spremembe 81

Priloga III, točka 23

23. Ime gostitelja v državah članicah. Če se ne uporablja, navedite ime hotela ali začasni naslov v državah članicah

23. Ime gostitelja v državah članicah. Če se ne uporablja, navedite ime hotela ali začasni naslov v državah članicah

Naslov (in e-naslov) gostitelja

Naslov (in e-naslov) gostitelja

Telefon (in telefaks)

Telefon (in telefaks)

 

(Ni treba izpolniti, če je dovolj dokazov o zadostnih sredstvih za kritje stroškov preživljanja in nastanitve v schengenski državi ali državah, ki jih namerava prosilec obiskati.)

Obrazložitev

Zahteva, da so vse podrobnosti potovanja načrtovane vnaprej, ni primerna. Prosilec mora v veliko primerih natančno poznati vse nastanitve in načrte poti pred odhodom. Zato mora zadoščati, da lahko prosilec dokaže, da ima na voljo dovolj finančnih sredstev za preživljanje in nastanitev, če ni nobenih dvomov o dobri veri prosilca. Omogočeno mora biti tudi, da za del potovanja ni treba navesti potrjenega gostitelja, hotela ali začasnega naslova.

Predlog spremembe 82

Člen X, odstavek 4, pododstavek 4 a (novo)

Če je število dni manjše od 90, navedeno število dni pomeni število dni v vsakem obdobju 6 mesecev.

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je pojasnitev pravil. To prakso uporablja že večina schengenskih držav članic, vendar ne vse, kar je povzročilo nekaj zmede.

(1)

              Tehnične zahteve so enake za vse potne liste, ki jih izdajo države članice svojim državljanom v skladu z Uredbo (ES) št. 2252/2004.


OBRAZLOŽITEV

I.         Ozadje predloga

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve obravnava zdaj več zakonodajnih predlogov, ki bodo znatno vplivali na vizumsko politiko schengenskih držav:

– vizumski informacijski sistem (VIS)(1)

– prilagoditev sedanjih skupnih konzularnih navodil, med drugim z uvedbo biometričnih podatkov(2);

– sedanji zakonodajni predlog, katerega cilj je reforma skupnih konzularnih navodil in njihovo preoblikovanje v nov zakonik Skupnosti o vizumih.

Skupna konzularna navodila so zdaj osnovno sredstvo, ki ureja postopke in pogoje za izdajanje vizumov za kratkoročno bivanje, tranzitnih vizumov in letaliških tranzitnih vizumov.

II.        Predlog Komisije

Komisija predstavlja predlog v smislu haaškega programa, ki poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju skupne vizumske politike kot dela sistema, katerega cilj je poenostavitev zakonitih potovanj in boj proti nezakonitem priseljevanju z dodatno uskladitvijo nacionalne zakonodaje in postopkov na lokalnih konzularnih predstavništvih.

Za doseganje ciljev haaškega programa in povečanje skladnosti skupne vizumske politike v zvezi z izdajanjem navedenih vrst vizumov obravnava predlagana uredba:

Vključitev vseh določb, ki urejajo izdajo vizumov in sklepov v zvezi z zavrnitvijo, podaljšanjem, razveljavitvijo, preklicem in skrajšanjem izdanih vizumov v en vizumski zakonik: to vključuje letališke transportne vizume, izdajo vizumov na meji, razveljavitev in preklic veljavnosti vizuma, podaljšanje izdanega vizuma in izmenjavo statističnih podatkov. Da se doseže splošni cilj uskladitve vseh vidikov vizumske politike, se možnost, da posamezne države članice določijo zahtevo po tranzitnem letališkem vizumu za nekatera državljanstva, opusti.

Nove razsežnosti postopka izdaje vizumov: vzpostavitev Vizumskega informacijskega sistema o izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje (VIS) bo bistveno spremenila postopek obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Države članice bodo imele samodejno dostop do informacij o vseh osebah, ki so oddale vlogo za izdajo vizuma (v okviru obdobja petih let hrambe podatkov), kar bo olajšalo obravnavanje naslednjih vlog za izdajo vizuma. Vendar bo imela uvedba biometričnih identifikatorjev kot zahteve za vlogo za izdajo vizuma velik vpliv na praktične vidike sprejemanja vlog. Ker naj bi Vizumski informacijski sistem začel delovati kmalu, se je Komisija odločila posodobiti Skupna konzularna navodila v ločenem zakonodajnem predlogu, ki določa standarde za biometrične identifikatorje, ki jih je treba zbrati, ter predvideva številne možnosti za praktično organizacijo diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic za registriranje prosilcev za vizum in za pravni okvir sodelovanja držav članic z zunanjimi ponudniki storitev(1) (poročevalka v zvezi s tem je baronica LUDFORD). Vsebina navedenega predloga je vstavljena v strukturo tega predloga in mu prilagojena, pri čemer bo ta predlog spremenjen, ko bodo pogajanja o posebnem predlogu končana. Določbe za sodelovanje s komercialnimi posredniki, kot so potovalne agencije in organizatorji potovanj, so spremenjene tako, da upoštevajo te nove razmere.

Razvoj nekaterih delov pravnega reda: Komisija obravnava uvedbo določb o najdaljšem roku za izdajo; jasno razlikovanje med nesprejemljivimi vlogami in uradno zavrnjenimi vlogami; popolno preglednost glede seznama tretjih držav, za državljane katerih se uporablja predhodno posvetovanje; usklajen obrazec za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje; obveznost držav članic, da sporočijo in obrazložijo negativne odločitve; pravni okvir za zagotovitev usklajenega pristopa k sodelovanju med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic samimi ter med njimi in zunanjimi komercialnimi ponudniki storitev; ter obvezna pravila za sodelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic s komercialnimi posredniki.

Pojasnitev nekaterih vprašanj, da se okrepi usklajena uporaba zakonskih določb: to je povezano zlasti z vizumom z ozemeljsko omejeno veljavnostjo in potovalnim zdravstvenim zavarovanjem.

Spodbujanje preglednosti in pravne varnosti z razjasnitvijo pravnega statusa določb Skupnih konzularnih navodil in njihovih prilog z odpravo določb, ki so odvečne ali katerih operativna narava je drugačna od pravnega sredstva: sedanja skupna konzularna navodila vsebujejo osemnajst prilog, vključno s številnimi predpisi in različnimi informacijami: seznami državljanov tretjih držav, za katere se zahteva vizum, oprostitve imetnikov nekaterih vrst potnih listin, tabela zastopanja, dokumenti, ki omogočajo imetniku vstop brez vizuma, tehnične specifikacije itd. Da se razjasni pravni status teh prilog, se je Komisija odločila, da bo ohranila le tiste priloge, ki so neposredno povezane z izvajanjem določb v glavnem besedilu, in sicer priloge I-XIII k Uredbi. Poleg tega Komisija predlaga, da se izbriše vsako navajanje: nacionalnih vizumov („D“ vizumi); nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje, ki veljajo hkrati s schengenskim vizumom za kratkoročno bivanje („D + C“ vizumi); skupinskih vizumov; Priloge 2 in Priloge 6 k Skupnim konzularnim navodilom.

Usklajena uporaba „Vizumskega zakonika“ na operativni ravni: Vizumski zakonik vsebuje le predpise o izdaji vizumov za kratkoročno bivanje ter tranzitnih vizumov in letaliških tranzitnih vizumov. Da bi se zagotovilo, da države članice odslej ne bi več uporabljale sedanje prakse priprave nacionalnih navodil, ki bi „prekrivala “ skupna pravila, se sestavijo ena sama skupna navodila o praktični uporabi zakonodaje. Hkrati s pripravo predloga Vizumskega zakonika je Komisija obravnavala obliko in vsebino praktičnih „Navodil za praktično uporabo Vizumskega zakonika“, ki bodo vzpostavila usklajene prakse in postopke za diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma. Ta navodila, ki bodo sestavljena v okviru postopka iz naslova V Uredbe, Vizumskemu zakoniku nikakor ne bodo dodala nobenih pravnih obveznosti, ampak bodo popolnoma operativna. Dokončana bodo do datuma začetka veljavnosti Zakonika.

Končno obravnava predlog Komisije posledice različnih protokolov, ki so priloženi Pogodbam, ker temelji ta uredba na schengenskem pravnem redu. Obravnava tudi posledice dvostopenjskega postopka za izvedbene instrumente, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu.

III.      Stališče poročevalca

Poročevalec meni, da je Komisija v zvezi z večino zadev uspešno opredelila resnične težave z vizumskim postopkom na schengenskem območju. Potreba po boljšem usklajevanju na lokalni ravni, pomembnost stalnega dodatnega izobraževanja za osebje konzulata in pomembnost enostavno dostopnih informacij v zvezi z zahtevami, ki jih mora izpolniti prosilec, da dobi vizum, so bila nekatera vprašanja, ki jih je lahko potrdil poročevalec na kraju samem v Alžiriji, Kijevu, Sankt Peterburgu in Varšavi. Več novosti v predlogu Komisije je namenjenih odpravi teh zadev.

Nasprotno se je izkazalo, da je težko doseči resnično odprt dialog z ministrstvi, pristojnimi za vizumsko politiko. Kultura odločanja še vedno vključuje navade, ki so jih varnostni organi razvijali več desetletij. To pomeni previdnost in nepripravljenost pri obveščanju zunanjega sveta o njihovih dejavnostih. Na podlagi tega je na primer težko preveriti, kako pomembni so v resnici različni koraki in zahteve v vizumskem postopku. Vizumska politika na schengenskem območju je pomemben del zunanje podobe EU. Predlogi sprememb, ki jih je predložil poročevalec, zajemajo pet glavnih sklopov vprašanj, ki so bila pojasnjena že v delovnem dokumentu iz decembra 2006. To so:

(1) skupna zunanja podoba;

(2) pozitiven vtis in storitve za stranke;

(3) težavna področja in pravna sredstva;

(4) politične možnosti Skupnosti;

(5) neposredna komunikacija.

Teh pet tematskih področij je spodbudilo vrsto predlogov sprememb. "Skupno zunanjo podobo" pokrivajo spremembe členov 5, 7, 18, 35, 40, 41 in 42. „Pozitiven vtis in storitve za stranke“ obravnavajo predlogi sprememb členov 4, 5, 7, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 18, 20, 40, 41, 42 in 45a, ter prilog III in X. Predlogi sprememb členov 41, 43a in 46a obravnavajo „težavna področja in pravna sredstva“. "Politične možnosti Skupnosti" obravnavajo predlogi sprememb členov 16, 20 in 44a. O "neposredni komunikaciji" govori predlog spremembe člena 42 o oblikovanju skupnega vizumskega portala. Nekatere predloge sprememb pokriva več naslovov. Schengensko območje je območje prostega gibanja in je eden od najuspešnejših projektov držav članic in Unije. Zamisel o schengenskem območju je bila sprejeta v EU in zunaj EU, kjer je izraz „schengenski vizum“ postal splošno priznan. Ne glede na to je treba storiti še veliko za zagotovitev skupne zunanje podobe schengenskega območja. O schengenskem vizumu na primer ni nobene skupne spletne strani. Pravila v zvezi z vizumi različnih konzulatov na isti lokaciji se lahko zelo razlikujejo. Kadar država članica na primer ni zastopana na določenem območju – kot npr. Španija v Murmansku – se lokalno prebivalstvo ne more obrniti na finski konzulat, ki je tam prisoten. Namesto tega morajo potovati v Sankt Peterburg – ki je oddaljen 24 ur – če želijo zaprositi za španski schengenski vizum zaradi običajnih počitnic na soncu. Za države članice bi morala veljati stalna zahteva, da med seboj sklenejo sporazume o sodelovanju, kadar je pristojen konzulat pretirano oddaljen. Potreba po takšnih ureditvah bo še večja, če bodo uvedeni biometrični identifikatorji, kar v praksi pomeni, da se morajo vsi prosilci osebno zglasiti na zadevnem konzulatu.

Pomembno je, da schengenski konzulati sprejmejo delovne metode, v središču katerih so stranke, pri čemer ne ogrozijo bistvenih varnostnih vprašanj. Osebe, ki morajo opraviti izjemno dolgo in naporno potovanje do najbližjega konzulata (včasih morajo prosilci na primer najprej odpotovati v drugo državo, za katero prav tako potrebujejo vizum, da lahko nato zaprosijo za vizum za schengensko območje), morajo imeti možnost, da to pot opravijo le enkrat. Poročevalec prav tako meni, da mora biti vizumska taksa sorazmerno majhna, tj. 35 EUR, in da morajo biti nekatere kategorije, kot so otroci, ki jih spremljajo starši, ali osebe, ki sodelujejo v programih izmenjave, oproščene plačila takse. Poleg tega je treba razširiti izdajanje vizumov za večkraten vstop. Tudi potniki v dobri veri, tj. osebe, ki so večkrat dobile schengenski vizum in ga niso nikoli zlorabile ali kršile pravil schengenskega območja, in ne le več vnaprej določenih kategorij, kot so poslovneži, nekatere študentske skupine in bližnji sorodniki, bi morali biti imeti nekatere prednosti v zvezi z vizumskim postopkom. Prestroga kategorizacija oseb povzroča le zapletene težave z razmejitvijo. Kaj se zgodi, če nekdo konča poslovanje s podjetjem na schengenskem območju? Kaj se zgodi, če nekdo konča študij itd. Zakonodajalec ne more oceniti, ali gre za potnika v dobri veri le na podlagi razvrstitve v kategorijo. Zato mora biti pri obravnavi vloge za izdajo vizuma pomembna tudi pretekla vizumska evidenca te osebe. Poleg tega je potrebna tudi kritična ocena, katere dokumente prosilec resnično potrebuje, da lahko zaprosi za vizum, in kako natančen mora biti opis načrta poti, ki ga mora predložiti.

Poročevalec je razkril tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba dodatno obravnavati. Komisija je v svojem predlogu ustrezno upoštevala okoliščine, s katerimi se ukvarjajo potniške ladje v baltski, sredozemski in črnomorski regiji. Danes je veliko prometa med državami članicami EU, promet med schengenskim območjem in tretjimi državami pa je zelo omejen predvsem zaradi pravil v zvezi z vizumi. To vprašanje je treba podrobneje obravnavati.

Pomembno je tudi, da tretja država pozna pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da je oproščena vizumske obveznosti. Poročevalec meni, da morajo schengenske države oblikovati jasna pravila, kdaj je država oproščena vizumskih obveznosti. Tak mehanizem mora temeljiti na naslednjih merilih: majhno število zavrnitev, izvajanje sporazuma o garantnih izjavah in sprejemu na prebivanje, majhen odstotek sodržavljanov, ki nadaljujejo bivanje tudi po izteku vizuma, majhno število posameznih oseb, ki so zavrnjene iz različnih razlogov, zagotovitev zanesljivih potovalnih dokumentov in učinkovite mejne kontrole.

Poleg tega mora vizumska politika EU izražati temeljne prednostne naloge svoje zunanje politike. To načeloma izpolnjujejo sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka, natančnejša analiza teh sporazumov pa kaže, da je njihova narava minimalistična. Poročevalec meni, da morajo biti tudi pomembnejša vprašanja, kot so pogostejše izdajanje vizumov z rokom veljavnosti več let, potreba po uporabi biometričnih podatkov in celo pomembno zmanjšanje taks, možne teme sporazumov o poenostavitvi vizumskega postopka. Poleg tega je pomembno, da tudi Evropski parlament sodeluje pri določitvi pogajalskega mandata za takšne sporazume in pri poteku pogajanj. Prav tako je moteče, da veliko mladih iz držav, ki mejijo na EU, ni bilo nikoli v tujini. Unija ne sme osamiti teh ljudi. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo nacionalistična in radikalna nagnjenja.

(1)

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami (KOM/2005/0835 konč. – COD 2005/0287).

Predlog sklepa Sveta o dostopu organov držav članic, odgovornih za notranjo varnost, in Europola do Vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov v namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (KOM/2005/0600 konč. – CNS 2005/0232).

(2)

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma (KOM (2006)0269).


POSTOPEK

Naslov

Vizumski zakonik Skupnosti

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0403 – C6-0254/2006 – 2006/0142(COD)

Datum predložitve EP

19.7.2006

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

26.9.2006

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Henrik Lax

22.2.2006

 

 

Obravnava v odboru

28.11.2006

19.12.2006

5.6.2007

27.6.2007

 

12.9.2007

29.11.2007

26.3.2008

8.4.2008

Datum sprejetja

8.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Michael Cashman, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Esther De Lange, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Armando França, Urszula Gacek, Kinga Gál, Roland Gewalt, Lilli Gruber, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Claude Moraes, Martine Roure, Inger Segelström, Csaba Sógor, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Simon Busuttil, Genowefa Grabowska, Sophia in ‘t Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Metin Kazak, Marianne Mikko, Siiri Oviir, Nicolae Vlad Popa, María Isabel Salinas García, Rainer Wieland

Zadnja posodobitev: 5. junij 2008Pravno obvestilo