POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov

Evropski parlament

Choisissez la langue de votre document :

Postopek : 2007/0224(CNS)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0183/2008
Predložena besedila : A6-0183/2008		Razprave : PV 04/06/2008 - 26 CRE 04/06/2008 - 26		Glasovanja : PV 05/06/2008 - 6.6 Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2008)0246

POROČILO *

255k

339k

14. maj 2008

PE 402.600v02-00

A6-0183/2008

o predlogu Uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov

(KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS))

Odbor za ribištvo

Poročevalec: Duarte Freitas

		OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
		OBRAZLOŽITEV
		MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
		POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov

(KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0605),

– ob upoštevanju člena 37 Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0453/2007),

– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0183/2008),

1. odobri spremenjeni predlog Komisije;

2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe o ES;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe 1 Predlog Uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(10) Določanje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, še poteka, pri čemer je v zvezi s tem na voljo relativno malo znanstvenih podatkov. Globinska meja za uporabo pridnenega orodja zagotavlja previdnostno varnostno mejo za globokomorske korale in spužve znotraj vodnega stebra. Razumna globinska meja za zagotovitev primerne stopnje varstva je globina 1 000 m, ki je hkrati združljiva z nadaljevanjem pridnenega ribolova na pridnene vrste, ki običajno živijo v manjši globini, kot sta oslič in ligenj. Ta globinska omejitev je v skladu s to uredbo združljiva tudi s postopnim oblikovanjem ukrepov za posamezna področja, katerih cilj je celovito varstvo območij z občutljivimi ekosistemi ali območij, kjer so taki ekosistemi mogoči.		(10) Določanje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, še poteka, pri čemer je v zvezi s tem na voljo relativno malo znanstvenih podatkov.
Obrazložitev
Takšna globinska omejitev ni smiselna, saj že obstaja niz posebnih pogojev, opisanih v členih 4 in 5, ki so odločilni za veljavnost ribolovnih dovoljenj na določenih območjih. Poleg tega tudi ne obstaja nobena znanstvena študija, ki bi dokazovala, da nad ali pod to mejo obstajajo ali prenehajo obstajati občutljivi morski ekosistemi.
Predlog spremembe 2 Predlog Uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
		(12a) Ta direktiva upošteva mednarodne direktive o upravljanju globokomorskega ribištva na odprtem morju Organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). V primeru dvomov v zvezi z razumevanjem te direktive, si jo je treba razlagati v luči direktiv FAO.
Obrazložitev
V predlogu se je treba sklicevati na pregled, ki je trenutno v teku v FAO.
Predlog spremembe 3 Predlog Uredbe Člen 1 − odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti, ki izvajajo ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na odprtem morju.		1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti, ki izvajajo ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na odprtem morju, to orodje pa se med ribolovnimi dejavnostmi fizično dotika morskega dna.
Obrazložitev
Glede na obrazložitev predloga je namen uredbe sprejetje "ukrepov za odpravo škodljivih ribolovnih praks, ki ogrožajo morske ekosisteme na odprtem morju". Uredba bi torej morala zadevati le plovila, ki uporabljajo svoje ribolovno orodje tako, da ogroža občutljive morske ekosisteme na odprtem morju, in ne tistih, katerih orodje pride le po naključju v stik z morskim dnom. To je tudi namen, izražen v načrtu smernic FAO.
Predlog spremembe 4 Predlog Uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(a) za katera so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali za katera velja dogovor, ki ureja te ribolovne dejavnosti;		(a) za katera so pravno pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali za katera velja dogovor, ki ureja te ribolovne dejavnosti;
Predlog spremembe 5 Predlog Uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(b) za katera poteka postopek za ustanovitev regionalne organizacije za upravljanje ribištva; kadar se udeleženci v tem postopku dogovorijo o uvedbi začasnih ukrepov za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi uporabe pridnenega orodja.		(b) za katera poteka postopek za ustanovitev regionalne organizacije za upravljanje ribištva in kadar se udeleženci v tem postopku dogovorijo o uvedbi začasnih ukrepov za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi uporabe pridnenega orodja.
Predlog spremembe 6 Predlog Uredbe Člen 2 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(b) "občutljivi morski ekosistem" pomeni vsak morski ekosistem, katerega posebna struktura in funkcija bi bili na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov in previdnostnega načela verjetno ogroženi zaradi stresa, ki je posledica fizičnega stika s pridnenim orodjem med ribolovom, občutljivi morski sistemi so med drugim morski grebeni, podvodne gore, hidrotermalni vrelci ter globokomorske korale in morsko dno s spužvami;		(b) "občutljivi morski ekosistem" pomeni vsak morski ekosistem, katerega posebno strukturo in/ali funkcije bi lahko ogrozilo dejanje katerega koli zunanjega dejavnika;
Obrazložitev
V predlagani opredelitvi (b) je navedenih preveč primerov, zaradi česar lahko pride do izpustitve nekaterih okoliščin, ki niso opisane na navedenem seznamu dejavnikov. Poročevalec meni, da bi bilo bolje počakati na opredelitev Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v zvezi s tem in jo nato prenesti v zakonodajo Skupnosti.
Predlog spremembe 7 Predlog Uredbe Člen 2 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(c) "pridneno orodje" pomeni pridnene vlečne mreže, strgače, pridnene zabodne mreže, pridnene parangale, vrše in pasti.		(c) "pridneno orodje" pomeni ribolovno orodje, ki se uporablja na morskem dnu in je v stiku z njim, kot so pridnene vlečne mreže, strgače, pridnene zabodne mreže, pridnene parangale, vrše in pasti.
Predlog spremembe 8 Predlog Uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(b) ciljne vrste;		(b) ciljne vrste in vrste, ki so lahko del prilova;
Predlog spremembe 9 Predlog Uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(c) globino, v kateri se bo uporabljalo orodje;		(c) uporabljeno orodje in globine, v katerih se ga bo uporabljalo;
Obrazložitev
Poleg globin velja omeniti tudi vrsto orodja, ki se uporablja, saj vsako ribolovno orodje predstavlja drugačno stopnjo nevarnosti za ekosisteme.
Predlog spremembe 10 Predlog Uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
(d) konfiguracijo globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju.		(d) konfiguracijo globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju, če ta podatek še ni na voljo pristojnim organom države, pod zastavo katere plujejo plovila.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je preprečiti nepotrebno delo.
Predlog spremembe 11 Predlog Uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
		(da) trajanje dejavnosti.
Predlog spremembe 12 Predlog Uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
2. Pristojni organi izdajo posebno ribolovno dovoljenje, potem ko ocenijo možne vplive načrtovanih ribolovnih dejavnosti plovila in ugotovijo, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele večjega škodljivega vpliva na občutljive morske ekosisteme.		2. Pristojni organi izdajo posebno ribolovno dovoljenje, potem ko ocenijo možne vplive načrtovanih ribolovnih dejavnosti plovila in ugotovijo, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele večjega škodljivega vpliva na občutljive morske ekosisteme. Veljavnost posebnega ribolovnega dovoljenja ne traja dlje od ribolovnega načrta.
Predlog spremembe 13 Predlog Uredbe Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
4. Pristojni organi pri ocenjevanju iz odstavka 2 uporabijo previdnostna merila. Kadar niso prepričani, ali je škodljiv vpliv velik, se odločijo, da je verjeten škodljiv vpliv na podlagi znanstvenega mnenja velik.		4. Pristojni organi pri ocenjevanju iz odstavka 2 uporabijo previdnostna merila.
Predlog spremembe 14 Predlog Uredbe Člen 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
Člen 6 Globinska meja Uporaba pridnenega orodja v globini nad 1 000 m je prepovedana.		(črtano)
Obrazložitev
Takšna globinska omejitev ni smiselna, saj že obstaja niz posebnih pogojev, opisanih v členih 4 in 5, ki so odločilni za veljavnost ribolovnih dovoljenj na določenih območjih. Poleg tega tudi ne obstaja nobena znanstvena študija, ki bi dokazovala, da nad ali pod to mejo obstajajo ali prenehajo obstajati občutljivi morski ekosistemi.
Predlog spremembe 15 Predlog Uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
1. Kadar ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi odkrije občutljivi morski ekosistem, takoj preneha z ribolovom ali ribolova ne izvaja na zadevnem območju. Z ribolovom nadaljuje šele na nadomestnem območju, ki je vsaj 5 navtičnih milj stran od območja, na katerem je občutljivi morski ekosistem, ter ki je znotraj območja, predvidenega v ribolovnem načrtu iz člena 4(1).		1. Kadar kljub ukrepom, sprejetih v skladu s členom 4, znanstveni opazovalec, ki se nahaja na krovu v skladu s členom 12, zbere dovolj dokazov, da je ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi morda odkrilo morski ekosistem, ki bi lahko bil občutljiv, plovilo takoj preneha z ribolovom ali ribolova ne izvaja na zadevnem območju. Z ribolovom nadaljuje šele na nadomestnem območju, ki je vsaj 5 navtičnih milj stran od območja, na katerem je občutljivi morski ekosistem, ter ki je znotraj območja, predvidenega v ribolovnem načrtu iz člena 4(1).
Predlog spremembe 16 Predlog Uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
		(2a) Če za neko območje obstaja precejšnja negotovost o prisotnosti občutljivega morskega ekosistema, ga je treba obravnavati kot občutljiv morski ekosistem, dokler ni dovolj dokazov o nasprotnem.
Obrazložitev
Določitev občutljivega morskega ekosistema temelji na previdnostnem načelu, ki zahteva proaktivno uvedbo zaščitnih ukrepov pred možnimi tveganji.
Predlog spremembe 17 Predlog Uredbe Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
3. Ribiško plovilo pristojnim organom takoj prijavi vsak odkrit občutljivi morski ekosistem, pri čemer predloži natančne podatke o lastnostih, lokaciji in času ter vseh ostalih zadevnih okoliščinah odkritja takšnega ekosistema.		3. Ribiško plovilo pristojnim organom, ki o tem čim prej poročajo Komisiji in državam članicam, takoj prijavi vsako tovrstno odkritje, pri čemer predloži natančne podatke o lastnostih, lokaciji in času ter vseh ostalih zadevnih okoliščinah odkritja takšnega ekosistema.
Obrazložitev
S poročanjem o občutljivih morskih ekosistemih Komisiji in državam članicam takoj po njihovem odkritju bo zagotovljeno, da bodo države imele podatke o lokacijah teh ekosistemov in se jim bodo lahko izognile. Če je za neko območja že znano, da se v njem nahaja občutljiv morski ekosistem, bodo manjši tako stroški kot napor za poizvedovanje pred izdajo ribolovnega dovoljenja.
Predlog spremembe 18 Predlog Uredbe Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
		(3a) Nepredvidena odkritja se vnesejo v spletni elektronski sistem za kartiranje, da se ustvari stalna zbirka podatkov o občutljivih morskih ekosistemih.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 17, člena 7, odstavka 3.
Predlog spremembe 19 Predlog Uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
1. Na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o obstoju ali verjetnem obstoju občutljivega morskega ekosistema na območju, kjer lovijo ribiška plovila, države članice določijo območja, v katerih je ribolov s pridnenim orodjem prepovedan. Države članice začnejo takoj izvajati prepoved za svoja plovila in Komisiji predložijo poročilo v skladu s členom 13.		1. Na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o obstoju ali verjetnem obstoju občutljivega morskega ekosistema na območju, kjer lovijo ribiška plovila, države članice določijo območja, v katerih je ribolov s pridnenim orodjem prepovedan. Države članice začnejo takoj izvajati prepoved za svoja plovila in Komisijo takoj obvestijo o zadevni prepovedi. Komisija te informacije čim hitreje posreduje drugim državam članicam.
Obrazložitev
Predlog spremembe je namenjen poenostavitvi postopkov, ki je ključnega pomena za zaščito ekosistemov, obravnavanih v tem predlogu.
Predlog spremembe 20 Predlog Uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
1. Kadar se ribolovni načrt iz člena 4(1) v okoliščinah, drugačnih od okoliščin iz člena 5(2), ne upošteva, posebno ribolovno dovoljenje, izdano zadevnemu ribiškemu plovilu, preneha veljati. Vse ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo potem, ko začne plovilo odstopati od ribolovnega načrta, se obravnavajo kot ribolov brez ribolovnega dovoljenja v smislu prve alinee odstavka C Priloge k Uredbi (ES) št. 1447/1999.		1. Kadar se ribolovni načrt iz člena 4(1) v okoliščinah, drugačnih od okoliščin iz člena 5(2), ne upošteva, zadevno ribiško plovilo izgubi posebno ribolovno dovoljenje, ki mu je bilo izdano. Vse ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo potem, ko začne plovilo odstopati od ribolovnega načrta, se obravnavajo kot ribolov brez ribolovnega dovoljenja v smislu prve alinee odstavka C Priloge k Uredbi (ES) št. 1447/1999.
Predlog spremembe 21 Predlog Uredbe Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
Za ribiška plovila Skupnosti iz člena 1(1), ki so namenjena ribolovu na globokomorske staleže, veljajo tudi zahteve iz Uredbe (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002.		Za ribiška plovila Skupnosti iz člena 1(1), ki so namenjena ribolovu na globokomorske staleže, veljajo tudi zahteve iz členov 3, 5, 7 in 9 Uredbe (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002.
Predlog spremembe 22 Predlog Uredbe Člen 12 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
Opazovalci		Znanstveni opazovalci
Predlog spremembe 23 Predlog Uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
1. Vsaka država članica pošlje znanstvene opazovalce na plovila, za katera se izda posebno ribolovno dovoljenje iz člena 3(1). Opazovalci spremljajo ribolovne dejavnosti plovila ves čas izvajanja ribolovnega načrta iz člena 4(1).		1. Plovila, ki predstavljajo reprezentativne vzorce plovil, za katera so države članice izdale posebno ribolovno dovoljenje iz člena 3(1), sprejmejo na krov znanstvenega opazovalca. Skupno število znanstvenih opazovalcev določi Komisija na predlog znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo glede na območje in vrsto ribolova. Število znanstvenih opazovalcev na krovu je sorazmerno s številom plovil vsake države članice, ki so dobila posebno ribolovno dovoljenje. Komisija spremlja ustrezno kroženje znanstvenih opazovalcev med različnimi plovili po vsakem ribolovnem obdobju. Znanstveni opazovalci spremljajo ribolovne dejavnosti plovila ves čas izvajanja ribolovnega načrta iz člena 4(1), zlasti pa izvajajo dejavnosti iz odstavka 2 tega člena.
Predlog spremembe 24 Predlog Uredbe Člen 12 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
		(3a) Znanstveni opazovalec je neodvisen od plovila ali od podjetja, ki ga opazuje. Nima nobenega finančnega ali drugega interesa na tem plovilu ali v tem podjetju. Ni vpisan v kazensko evidenco zaradi hujših kaznivih dejanj, raven njegovega znanja o globokomorskih ribolovnih metodah ter ciljnih vrstah in ekosistemih pa je zadovoljiva.
Predlog spremembe 25 Predlog Uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka (a a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
		(aa) vplive ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 4(2);
Predlog spremembe 26 Predlog Uredbe Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
2. Komisija podatke iz odstavka 1, ki so vključeni v poročilo, takoj posreduje ustreznim znanstvenim organom.		2. Komisija podatke iz odstavka 1, ki so vključeni v poročilo, takoj posreduje ustreznim znanstvenim organom in državam članicam, ki zahtevajo te podatke.
Obrazložitev
Države članice so povsem upravičene, da zahtevajo dostop do podatkov iz teh poročil.
Predlog spremembe 27 Predlog Uredbe Člen 14 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
Spremljanje izvajanja		Pregled uredbe
Predlog spremembe 28 Predlog Uredbe Člen 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe do 30. junija 2010. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb k tej uredbi.		Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe do 30. junija 2009. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb k tej uredbi.
Obrazložitev
Generalna skupščina Združenih narodov je sklenila, da bo leta 2009 preverila rezultate izvajanja resolucije iz leta 2006, zato bi bilo pomembno, da bi Komisija svoje poročanje prilagodila temu datumu.
Predlog spremembe 29 Predlog Uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
Ta uredba začne veljati sedmi dan op objavi v Uradnem listu Evropske unije.		Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Države članice bi morale imeti nekaj časa, da se pripravijo na nove birokratske postopke, ki jih zahteva tovrstna uredba.

OBRAZLOŽITEV

„Velike izjave o nameri ne bodo preprečile uničenja globokomorskih ekosistemov“

EU in varstvo okolja

Evropske vrednote in cilji, ki jih Evropska unija želi doseči, nas na področjih, povezanih z varstvom okolja, uvrščajo v ospredje ne le v Evropi, ampak tudi v svetu.

Evropska unija je pred nedavnim pod okriljem nemškega predsedstva prevzela odgovornost za vodilno vlogo v zvezi z nadzorom emisij ogljika v ozračje in se nepreklicno zavezala proaktivni vlogi pri doseganju ciljev, ki bodo zagotovili trajnostno ravnovesje za naš planet.

V tem trenutku obstaja vrsta izzivov, povezanih z varstvom okolja našega planeta, s katerimi se je treba zelo resno in pazljivo soočiti.

Na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu septembra 2002 je bil postavljen svetovni cilj „zaustaviti izgubljanje biotske raznovrstnosti do leta 2010“. Ena od temeljnih zahtev te strategije je bila “odprava škodljivih ribolovnih praks“.

Če se vrnemo še malo dlje v zgodovino in pomislimo na Brundtlandovo poročilo, izdelano leta 1987 – v obdobju po zasedanju Svetovne komisije ZN za okolje in razvoj (kjer je nastal pojem trajnostnega razvoja), nam hitro postane jasno, da so okoljski cilji že dve desetletji med prednostnimi nalogami svetovne politične agende.

Vendar se v 21. stoletju zdi, da uničevanju občutljivih vodnih in kopenskih habitatov zaradi dejavnosti človeka, kljub vsem pozivom in opozorilom, ni videti konca, in danes, leta 2008, je jasno, da ciljev iz Johannesburga izpred šestih let ne bo mogoče doseči, vsaj ne pred letom 2010.

Dejavniki, kot so prelov, onesnaževanje in propadanje morskih ekosistemov zaradi različnih gospodarskih dejavnosti (masovnega vodnega turizma, gradnje naftnih ploščadi, bioprospektorjev itd.), so nekatere izmed nevarnosti za biotsko raznovrstnost, ko govorimo o morskem okolju.

Globokomorski ekosistemi – dediščina človeštva

Čedalje večja ekološka zavest o globokomorskih ekosistemih (podvodne gore, hidrotermalni vrelci, globokomorski koralni grebeni) je privedla do tega, da so ta območja danes v Konvenciji o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (konvencija OSPAR) obravnavana kot prednostni habitati in da spadajo med prednostne naloge agende Generalne skupščine Združenih narodov in njenih svetovalnih organov.

Kljub omejenemu poznavanju globokomorskih ekosistemov vemo, da nekateri izmed njih tvorijo pomembna, izredno občutljiva in ranljiva središča morske biotske raznovrstnosti. Nizka stopnja rasti in obnavljanja priča o njihovi krhkosti ob izpostavljenosti zunanjim erozijskim dejavnikom. Globokomorske korale (spužve, ožigalkarji in rebrače itd.) so primeri edinstvenih struktur (ponekod dosežejo višino več kot 3 metre in živijo več kot 300 let!), ki jih lahko vsak trenutek uniči mehanska erozija, česar v večini primerov ni več mogoče popraviti.

Podvodne gore so podvodne strukture, ponavadi vulkanskega izvora, ki se dvigajo z dna oceanov. Kljub skromni produktivnosti in biotski raznovrstnosti na odprtem morju so podvodne gore prave „podvodne oaze“, v katerih živijo bogati in v številnih primerih edinstveni ekosistemi.

Ribolovno orodje, ki se uporablja za pridneni ribolov (pridnene vlečne mreže, pridnene zabodne mreže, pridneni parangali, pasti itd.), iskanje nafte, polaganje podvodnih kablov, odlaganje odpadkov, druge raziskovalne študije itd. na morskem dnu lahko resno ogrozijo trajanje te ekološke dediščine človeštva, kar dokazujejo znanstvene študije, opravljene v severovzhodnem in vzhodnem Atlantskem oceanu in v Tasmanovem morju.

Zaradi propada velikega dela tradicionalnih ribolovnih virov je prišlo do selitve ribolovnega napora v te habitate, kar so še dodatno spodbudile nove tehnologije, s katerimi razpolaga ribiški sektor.

Čeprav je bil globokomorski ribolov v prvih letih izkoriščanja virov zelo donosen, pa znanstvene študije kažejo, da bi lahko nekatere vrste zaradi neurejenega in nestrukturiranega izkoriščanja virov propadle v manj kot 10 letih.

Splošno ozadje predloga Komisije

Glavni cilj Evropske komisije – prek evropske pomorske politike, ki jo namerava izvajati že od leta 2013 dalje, – je preoblikovanje njenega načina obravnave oceanov v celovit pristop na vseh področjih.

Novi celovit pristop je razširjen tudi na globlje oceane in njihove ekosisteme.

Generalna skupščina Združenih narodov je 8. decembra 2006 sprejela resolucijo 61/105, s katero se nadaljuje proces, ki se je začel leta 2004 z resolucijo 59/25. Ta institucija je že tedaj pozvala h „konkretnim ukrepom za odpravo škodljivih ribolovnih praks na odprtem morju“.

V tem procesu je dejavno sodelovala tudi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, in sicer s pripravo tehničnih smernic za globokomorski ribolov v okviru Kodeksa odgovornega ribištva.

Evropska unija je v vseh teh organizacijah odigrala vodilno vlogo z dejavno in konstruktivno podporo pri razpravi in opredelitvi strategij.

Poseben pristop predloga Uredbe

Na obalnih območjih so za ukrepe v zvezi z upravljanjem in varstvom ekosistemov, ki se ravnajo po smernicah Skupnosti, odgovorne obalne države.

V mednarodnih vodah varstvo morskega okolja na splošno urejajo regionalne pomorske konvencije, če te obstajajo, medtem ko so za sprejemanje ukrepov v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov ter urejanje vpliva ribolova na občutljive ekosisteme zadolžene regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Vseeno pa obstajajo območja na odprtem morju, ki jih ne ureja noben organ ali regionalna konvencija za upravljanje ribištva, kar je v praksi enako kot „spodbujanje“ izvajanja škodljivih ribolovnih praks.

Glavni cilj tega predloga uredbe je zapolniti to vrzel in prevzeti pobudo za ureditev ribolovnih praks na teh območjih.

Evropska unija se zaveda, da bo treba v ureditev za ohranjanje in upravljanje v okviru skupne ribiške politike popolnoma vključiti vse ribolovne dejavnosti njenih plovil, ki jih ta izvajajo na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva oz. za katera nobena organizacija za upravljanje ribištva ni sprejela ustreznih ukrepov za upravljanje. S tem želi zagotoviti, da bo predlagana uredba uresničila priporočila Generalne skupščine Združenih narodov.

Pripombe poročevalca

Poročevalec pozdravlja predlog uredbe, ki je prednostna naloga slovenskega predsedovanja Svetu na področju ribištva.

Zaveza iz Johannesburga umešča problem škodljivih ribolovnih praks v svetovni kontekst, s čimer ta postaja svetovni izziv.

Kljub temu, da bi za ta problem lahko uporabili in bi bilo treba uporabiti poseben pristop v okviru ribiškega sektorja, poročevalec meni, da je ogroženost globokomorskih ekosistemov še precej večja. Poročevalec zato meni, da mora Evropska unija v okviru drugih pristojnosti, ki jih ima izven področja ribištva, spodbujati usklajene ukrepe za varstvo občutljivih globokomorskih ekosistemov in problem obravnavati na enoten način, v luči sklepnih ugotovitev zelene knjige za evropsko pomorsko politiko.

Poročevalec meni, da bi moral ta predlog uredbe, ki neposredno zadeva ribiški sektor, pojasniti in izboljšati nekaj vidikov, zato predlaga vrsto predlogov sprememb, ki po njegovem mnenju prispevajo k uravnoteženosti predloga.

Poročevalec v predlogih sprememb opozarja na naslednje:

- globinska omejitev v členu 6 ni smiselna, saj že obstaja niz posebnih pogojev, opisanih v členih 4 in 5, ki so odločilni za veljavnost ribolovnih dovoljenj na določenih območjih;

- opazovalci na krovu, ki prejemajo plačilo od lastnikov plovil, bi morali biti za opravljanje svojih funkcij ustrezno usposobljeni, medtem ko je osnovno znanstveno usposabljanje, ki bi močno povečalo stroške njihovega zaposlovanja, nepotrebno;

- države članice bi morale imeti dostop do poročil, ki bi jih posedovala Evropska komisija.

Poročevalec opozarja Komisijo, da bi bile lahko znanstvene študije, ki jih zahteva predlog, za lastnike plovil predrage, in jo poziva, naj ponovno preuči formule v zvezi z njihovim financiranjem.

Na splošno poročevalec pozdravlja predlog Evropske komisije in upa, da lahko računa na sodelovanje večine kolegov, članov parlamentarnega odbora za ribištvo, pri njegovem izboljšanju.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (7.4.2008)

za Odbor za ribištvo

o predlogu Uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov

(KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS))

Pripravljavec mnenja: Marios Matsakis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Predlagana uredba bi se uporabljala le za plovila EU, ki plujejo na odprtem morju in uporabljajo pridneno orodje na območjih, za ureditev katerih niso pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

Osnutek mnenja odbora za okolje

Poročevalec meni, da je predlog primeren kot prvi korak k zaščiti globokomorske biološke raznovrstnosti na odprtem morju in razširitvi upravljanja globokomorskega ribolova. Kljub temu vlaga nekaj predlogov sprememb, v katerih je upoštevano delo različnih nevladnih pomorskih organizacij, ki opozarjajo na nujno potrebo po strožjih ukrepih za zaščito morskega ekosistema.

Predlog naj bi prispeval k okrepljenemu varstvu številnih globokomorskih vrst rib, ki so zaradi svojih edinstvenih bioloških značilnosti in prilagojenosti globokomorskemu okolju še posebej ogrožene zaradi prelova. Četudi ni veliko znanega o obnavljanju teh populacij, bi bilo smiselno, če bi na tem mestu veljalo previdnostno načelo.

Ti predlogi sprememb upoštevajo pobude nevladnih okoljevarstvenih organizacij in ribiškega sektorja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)		Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 10
(10) Določanje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, še poteka, pri čemer je v zvezi s tem na voljo relativno malo znanstvenih podatkov. Globinska meja za uporabo pridnenega orodja zagotavlja previdnostno varnostno mejo za globokomorske korale in spužve znotraj vodnega stebra. Razumna globinska meja za zagotovitev primerne stopnje varstva je globina 1 000 m, ki je hkrati združljiva z nadaljevanjem pridnenega ribolova na pridnene vrste, ki običajno živijo v manjši globini, kot sta oslič in ligenj. Ta globinska omejitev je v skladu s to uredbo združljiva tudi s postopnim oblikovanjem ukrepov za posamezna področja, katerih cilj je celovito varstvo območij z občutljivimi ekosistemi, ali območij, kjer so taki ekosistemi mogoči.		(10) Določanje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, še poteka, pri čemer je v zvezi s tem na voljo relativno malo znanstvenih podatkov. Ker je glede globokomorskih ekosistemov odprtih še veliko vprašanj, so v teku posebne raziskave, ki vključujejo strokovna študijska prizadevanja pod pokroviteljstvom EU. Znano je, da so nekateri globokomorski ekosistemi prava središča morske biološke raznolikosti. Znano je tudi, da so ti ekosistemi izjemno občutljivi zaradi nizkih stopenj rasti, ki so značilne za življenje v velikih globinah. Kot dokazuje vse več znanstvenih študij, lahko ribolov s pridnenim orodjem močno okrni celovitost teh ekosistemov. Znana in potencialno škodljiva orodja so pridnene vlečne mreže, strgače, pridnene zabodne mreže, pridnene parangale, vrše in pasti1. Zato globina 1000 metrov v nobenem primeru ni znanstveno osnovana ali razumna meja, ki bi zagotavljala primerno varstvo občutljivih morskih ekosistemov.
		__________ 1Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o škodljivi ribolovni praksi na odprtem morju in varstvu občutljivih globokomorskih ekosistemov (KOM(2007)604).
Predlog spremembe 2 Člen 1, odstavek 2, točka (a)
(a) za katera so odgovorne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki imajo pristojnost, da urejajo te ribolovne dejavnosti;		(a) za katera so odgovorne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki imajo zakonito pristojnost, da urejajo te ribolovne dejavnosti;
Predlog spremembe 3 Člen 1, odstavek 2, točka (b)
(b) za katera poteka postopek za ustanovitev regionalne organizacije za upravljanje ribištva; kadar se udeleženci v tem postopku dogovorijo o uvedbi začasnih ukrepov za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi uporabe pridnenega orodja.		(b) za katera poteka postopek za ustanovitev regionalne organizacije za upravljanje ribištva in kadar se udeleženci v tem postopku dogovorijo o uvedbi začasnih ukrepov za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi uporabe pridnenega orodja.
Predlog spremembe 4 Člen 4, odstavek 1, točka (d a) (novo)
		(da) trajanje.
Predlog spremembe 5 Člen 4, odstavek 2
2. Pristojni organi izdajo posebno ribolovno dovoljenje, potem ko ocenijo možne vplive načrtovanih ribolovnih dejavnosti plovila in ugotovijo, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele večjega škodljivega vpliva na občutljive morske ekosisteme.		2. Pristojni organi izdajo posebno ribolovno dovoljenje, potem ko ocenijo možne vplive načrtovanih ribolovnih dejavnosti plovila in ugotovijo, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele večjega škodljivega vpliva na občutljive morske ekosisteme. Veljavnost ribolovnega dovoljenja ne sme trajati dlje od ribolovnega načrta.
Predlog spremembe 6 Člen 4, odstavek 3 a (novo)
		(3a) Ocenjevanje iz odstavka 2 temelji na merilih, ki so usklajena na ravni Skupnosti, in ga pregleda Komisija.
Obrazložitev
Za zagotovitev usklajene uporabe določb iz člena 4 so potrebne obsežnejše smernice in boljše pregledovanje s strani Komisije.
Predlog spremembe 7 Člen 6
Uporaba pridnenega orodja v globini nad 1.000 m je prepovedana.		Uporaba pridnenega orodja v globini nad 800 m je prepovedana.
Obrazložitev
Občutljive vrste, kot so globokomorske korale in druge ribe, se nahajajo na 800 m globine, zato meja, ki jo je predlagal Svet, ne zagotavlja zadostne mere varstva. Vzdolž celinskega pobočja na zahodu Irske, na primer, se s pridneno vlečno mrežo v globini od 840 do 1300 metrov lovijo repak, oranžna sluzoglavka in globokomorski morski pes. Pri preiskavi vzorca globokomorske korale, ki je prišla na krov kot prilov, se je z datacijo z ogljikovim izotopom C14 pokazalo, da je stara najmanj 4550 let.1
__________
1 Matthew Gianni , High seas bottom trawl fisheries and their impacts on the biodiversity of vulnerable deep-sea ecosystems: Options for international action, http://www.greenpeace.org/raw/content/new-zealand/press/reports/high-seas-bottom-trawl-fisher.pdf
Predlog spremembe 8 Člen 7, odstavek 1
1. Kadar ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi odkrije občutljivi morski ekosistem, takoj preneha z ribolovom ali ribolova ne izvaja na zadevnem območju. Z ribolovom nadaljuje šele na nadomestnem območju, ki je vsaj 5 navtičnih milj stran od območja, na katerem je občutljivi morski ekosistem, ter ki je znotraj območja, predvidenega v ribolovnem načrtu iz člena 4(1).		1. Kadar ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi odkrije občutljivi morski ekosistem, takoj preneha z ribolovom ali ribolova ne izvaja na zadevnem območju.
Predlog spremembe 9 Člen 7, odstavek 2
2. Če plovilo na nadomestnem območju iz odstavka 1 znova odkrije občutljivi morski ekosistem, se ponovno premakne v skladu s pravili iz navedenega odstavka, dokler ne zapluje na območje, kjer ni nobenega občutljivega morskega ekosistema.		črtano
Predlog spremembe 10 Člen 7, odstavek 2 a (novo)
		(2a) Če za neko območje obstaja precejšnja negotovost o prisotnosti občutljivega morskega ekosistema, ga je treba obravnavati kot občutljiv morski ekosistem, dokler ni dovolj dokazov o nasprotnem.
Obrazložitev
Določitev občutljivega morskega ekosistema temelji na previdnostnem merilu, ki zahteva proaktivno uvedbo zaščitnih ukrepov pred možnimi tveganji.
Predlog spremembe 11 Člen 7, odstavek 3
3. Ribiško plovilo pristojnim organom takoj prijavi vsak odkrit občutljivi morski ekosistem, pri čemer predloži natančne podatke o lastnostih, lokaciji in času ter vseh ostalih zadevnih okoliščinah odkritja takšnega ekosistema.		3. Ribiško plovilo pristojnim organom, ki o tem čim prej poročajo Komisiji in državam članicam, takoj prijavi vsak odkrit občutljivi morski ekosistem, pri čemer predloži natančne podatke o lastnostih, lokaciji in času ter vseh ostalih zadevnih okoliščinah odkritja takšnega ekosistema.
Obrazložitev
S poročanjem o občutljivih morskih ekosistemih Komisiji in državam članicam takoj po njihovem odkritju bo zagotovljeno, da bodo države imele podatke o lokacijah teh ekosistemov in se jim bodo lahko izognile. Če je za neko območja že znano, da se v njem nahaja občutljiv morski ekosistem, bodo manjši tudi stroški in napor za poizvedovanje pred izdajo ribolovnega dovoljenja.
Predlog spremembe 12 Člen 7, odstavek 3 a (novo)
		(3a) Nepredvidena odkritja se vnesejo v spletni elektronski sistem za kartiranje, da se ustvari stalna zbirka podatkov o občutljivih morskih ekosistemih.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 5 člena 7(3).
Predlog spremembe 13 Člen 8, odstavek 1
1. Na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o obstoju ali verjetnem obstoju občutljivega morskega ekosistema na območju, kjer lovijo ribiška plovila, države članice določijo območja, v katerih je ribolov s pridnenim orodjem prepovedan. Države članice začnejo takoj izvajati prepoved za svoja plovila in Komisiji predložijo poročilo v skladu s členom 13.		1. Na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o obstoju ali verjetnem obstoju občutljivega morskega ekosistema na območju, kjer lovijo ribiška plovila, države članice določijo območja, v katerih so vse ribolovne dejavnosti prepovedane. Države članice začnejo takoj izvajati prepoved za svoja plovila in Komisiji predložijo poročilo v skladu s členom 13.
Obrazložitev
Na teh območjih je treba prepovedati vse ribolovne dejavnosti, ne le ribolova s pridnenim orodjem, saj je težko zagotoviti nadzor in še težje razlikovati med ribolovom s pridnenim orodjem ter drugimi ribolovnimi praksami.
Predlog spremembe 14 Člen 8, odstavek 2 a (novo)
		(2a) Komisija do konca leta 2008 pripravi seznam območij prepovedi ribolova, in sicer s potrjenimi območji in območji, na katerih se verjetno nahajajo občutljivi morski ekosistemi.
Obrazložitev
Države in regionalne organizacije za upravljanje ribištva morajo v skladu z odstavki 83, 85 in 86 resolucije generalne skupščine Združenih narodov 61/105 določiti občutljive morske ekosisteme in na območjih, za katere je na podlagi zanesljivih znanstvenih podatkov znano, da se na njih gotovo ali verjetno nahajajo občutljivi morski ekosistemi, po 31. decembru 2008 prepovedati pridneni ribolov.
Predlog spremembe 15 Člen 12, odstavek 3, točka (e a) (novo)
		(ea) državljan države, ki ni članica EU.
Predlog spremembe 16 Člen 12, odstavek 3 a (novo)
		(3a) Opazovalci morajo biti neodvisni od plovil/družb, ki jih opazujejo, in v zvezi z njimi ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov. Ne smejo biti vpisani v kazensko evidenco zaradi hujših kaznivih dejanj, raven njihovega znanja o globokomorskih ribolovnih metodah ter ciljnih vrstah in ekosistemih pa mora biti zadovoljiva.
Predlog spremembe 17 Člen 14, naslov
Spremljanje izvajanja		Pregled uredbe

POSTOPEK

Naslov	Zaščita občutljivih morskih ekosistemov
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS)
Pristojni odbor	PECH
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.12.2007
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Marios Matsakis 19.12.2007
Obravnava v odboru	26.2.2008
Datum sprejetja	2.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Chris Davies, Avril Doyle, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Jules Maaten, Marios Matsakis, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Vladko Todorov Panayotov, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christofer Fjellner, Johannes Lebech, Bart Staes

(1)	UL C ... /Še ni objavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Zaščita občutljivih morskih ekosistemov
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS)
Datum posvetovanja z EP	7.12.2007
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	PECH 11.12.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.12.2007
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Duarte Freitas 13.12.2007
Obravnava v odboru	20.12.2007		23.1.2008	28.2.2008	3.4.2008
Datum sprejetja	6.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Iles Braghetto, Paulo Casaca, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Avril Doyle, Emanuel Jardim Fernandes, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Ioannis Gklavakis, Alfred Gomolka, Pedro Guerreiro, Heinz Kindermann, Rosa Miguélez Ramos, Marianne Mikko, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Willi Piecyk, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Margie Sudre, Cornelis Visser
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Constantin Dumitriu, Raül Romeva i Rueda, Thomas Wise
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Francesco Ferrari

Zadnja posodobitev: 26. maj 2008

Pravno obvestilo