Postopek : 2007/2201(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0185/2008

Predložena besedila :

A6-0185/2008

Razprave :

PV 04/06/2008 - 24
CRE 04/06/2008 - 24

Glasovanja :

PV 05/06/2008 - 6.20
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0260

POROČILO     
PDF 174kDOC 111k
15. maj 2008
PE 400.585v02-00 A6-0185/2008

o konkurenci: preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom

(2007/2201(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Gianni Pittella

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o konkurenci: preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom

(2007/2201(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije o preiskavi sektorja v skladu s členom 17 Uredbe št. 1/2003 v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom (KOM(2007)0033),

- ob upoštevanju Vmesnega poročila I z dne 12. aprila 2006 o plačilnih karticah ter Vmesnega poročila II z dne 17. julija 2006 o tekočih računih in z njimi povezanih storitvah,

- ob upoštevanju zelene knjige o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (KOM(2007)0226),

- ob upoštevanju sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724),

- ob upoštevanju nedavnega sklepa o večstranskih medfranšiznih provizijah Mastercarda znotraj EGP (COMP 34/579 MasterCard),

- ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)(1) (Direktiva o kapitalski ustreznosti) in Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih ustanov (preoblikovano)(2) (Direktiva o kapitalski ustreznosti),

- ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu(3) (direktiva o plačilnih storitvah),

- ob upoštevanju stališča, sprejetega na drugi obravnavi 16. januarja 2008, za sprejetje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 80/102/EGS(4) (osnutek direktive o potrošniških kreditih),

- ob upoštevanju svoje resolucije z 11. julija 2007 o beli knjigi o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010,(5)

- ob upoštevanju svoje resolucije s 4. februarja 2006 o konsolidaciji na področju industrije finančnih storitev(6),

- ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0185/2008),

A. ker je dobro delujoči povezan finančni trg nujen za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, da bi EU postala najbolj konkurenčen in dinamičen, na znanju temelječ gospodarski prostor na svetu, ki bo sposoben trajnostne gospodarske rasti z večjim številom kakovostnejših delovnih mest,

B. ob upoštevanju osrednje vloge, ki jo imajo banke, ki poslujejo s prebivalstvom, pri ustreznem podajanju pogojev monetarne politike na trg, zlasti malim in srednjim podjetjem ter strankam,

C. ker je treba izboljšati maloprodajne finančne storitve, da se lahko izpelje akcijski načrt za finančne storitve (FSAP), ter kot tak koristi potrošnikom in prodajalcem na drobno,

D. ker je dostop do osnovnih bančnih storitev, kot je odprtje bančnega računa, pravica vsakega državljana,

E. ker je sektor bančnega poslovanja s prebivalstvom pomemben za gospodarstvo EU z vidika rasti in zaposlovanja, pa tudi za potrošnike ter mala in srednja podjetja,

F. ker se potrošniška politika v Evropski uniji sooča s težavami pri usklajevanju, finančni produkti pa so zapleteni,

G. ker je politika konkurence EU pomembna za dokončno vzpostavitev notranjega trga in za dobro delovanje resnično enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje,

H. ker je raznolikost pravnih modelov in poslovnih ciljev finančnih subjektov v sektorju bančnega poslovanja s prebivalstvom (banke, hranilnice, zadružne banke) bistvena opora gospodarstvu EU, ki bogati sektor, ustreza pluralistični strukturi trga in pripomore k povečanju konkurenčnosti na notranjem trgu,

I. ker je treba doseči ravnovesje med visoko stopnjo varstva potrošnikov in ustreznim delovanjem notranjega trga,

Splošno

1.  podpira celoviti pristop, na podlagi katerega Komisija z dobro usmerjenimi preiskavami sektorja podpira politike notranjega trga; vendar obžaluje, da se ni preverilo kako se pogoji monetarne politike prenašajo na trg, kjer se posluje s prebivalstvom, pa tudi čas, ki ga je Komisija izbrala za izvedbo te preiskave sektorja in jo spodbuja, naj svoje delo nadaljuje po tem, ko bodo direktiva o kapitalski ustreznosti, enotno evropsko plačilno območje (SEPA), direktiva o plačilnih sistemih in direktiva o potrošniških kreditih pokazali svoje učinke v praksi;

2.  obžaluje, da preiskava sektorja premalo upošteva posebnosti strogo urejenega bančnega sektorja ter pomen kulture, navad in jezikov pri potrošniških izbirah ter varovanju finančnih produktov; meni, da pomanjkanje mobilnosti potrošnikov v EU pogosto narekujejo dolgoročni odnosi zaupanja, ki se pogosto vzpostavijo med banko in potrošnikom; je zaskrbljen, da ocena Komisije o tržnem združevanju temelji na premajhnem številu gospodarskih kazalcev in posledično morebiti ne bo odražala lastnosti tega sektorja;

3.  opozarja, da je politika konkurence učinkovito orodje za dokončno vzpostavitev notranjega trga, vendar želja po večji konkurenci ne sme oslabiti upravljanja tveganj v bančnem sektorju ter ogroziti stabilnosti izredno pomembnega in strateškega sektorja svetovnega gospodarstva; poudarja, da je zaupanje trga in strank bistveno za nadaljnji razvoj finančnih storitev, in da je spodbujanje obveščanja strank o finančnih storitvah nujno za krepitev vloge strank kot tržnih udeležencev;

4.  poudarja, da zelo razdrobljen zakonodajni okvir ovira razvoj čezmejne ponudbe bančnih storitev; zato podpira pobudo Komisije o ponovni obravnavi Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo(7), ki mora vključevati tudi pregled direktiv o elektronskem poslovanju(8) in direktive o elektronskem podpisu(9), da bi jih učinkovito usposobili za doseganje njihovih navedenih ciljev;

5.  meni, da lahko tudi izvajanje zakonodaje za preprečevanje pranja denarja predstavlja oviro za mobilnost strank pri, na primer, odpiranju čezmejnih tekočih računov zaradi različnih zahtev o identifikaciji in preverjanju, ki jih morajo izpolnjevati banke; poziva Komisijo, naj oceni vpliv, ki ga imajo pravila iz zakonodaje proti pranju denarja na mobilnost strank;

Mobilnost potrošnikov

6.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za olajšanje mobilnosti strank in spremlja napredek držav članic pri omogočanju možnosti lažje zamenjave izvajalca, s čimer pa se okrepi zdravo konkurenco med izvajalci; želi, da bi se kar v največji možni meri zagotovilo nemoteno izvajanje storitev tudi po zaprtju tekočega računa ali zamenjavi ponudnika in da ne bi prišlo do dragih podvajanj storitev;

7.  poziva, da poenostavitev predpisov o finančnih storitvah in odprava ovir za mobilnost strank ne smeta voditi k nižjim standardom varstva potrošnikov v državah članicah;

8.  da bi se spodbujalo mobilnost in konkurenco, priporoča, naj se pri zapiranju računa obračuna le v celoti upravičene stroške; spodbuja bančni sektor, naj razvije najboljše prakse na področju hitrih in učinkovitih postopkov za zamenjavo bančnega računa, pri čemer je treba upoštevati trajanje postopka in z njim povezane stroške; meni, da zamenjava bančnega računa strank ne sme oškodovati; nasprotuje nepotrebnim pogodbenim povezavam, ki ovirajo mobilnost strank;

9.  poudarja, da je treba glede vezane prodaje produktov, jasno razlikovati med kombinacijami produktov, ki so koristne tako za potrošnika in za banko ter skupne vsem vejam gospodarstva na eni strani ter med praksami, ki izhajajo iz nepoštene konkurence na drugi strani;

10. meni, da so osnovne finančne storitve, kot je odprtje bančnega računa, pravica, in poziva Komisijo, naj opredeli ovire za izvajanje te pravice in v zvezi s tem najboljše prakse v finančnem sektorju poslovanja s prebivalstvom;

Obveščanje in preglednost

11. meni, da je obveščanje strank za zagotavljanje konkurenčnosti med bankami temeljnega pomena; poziva k zagotavljanju kakovostnejših in bolj čitljivih informacij in tako dostopnih za stranke; meni, da so v tem času za stranke te informacije težko dostopne in drage;

12. priznava, da med preprečevanjem preobilice informacij in zagotavljanjem zadostnih informacij strankam obstaja neskladje; daje prednost kakovosti pred količino; zato poziva Komisijo, naj potrošniške organizacije povabi k opredelitvi informacij, za katere menijo, da so potrebne pri omogočanju prave izbire strankam;

13. poziva Komisijo, naj se trudi zagotoviti, da bo sektor kot dodatek k nacionalnim določbam strankam pred odprtjem njihovega računa zagotovil zgoščen izbor, ki natančno opisuje vse stroške, vključno s stroški zaprtja računa, če obstajajo, na način, ki je primerljiv za vso Evropsko unijo; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge glede tega, če sektor ne bo izpolnjeval svoje obveznosti;

14. pozdravlja študijo Komisije o regulativnem okolju za produkte malih vlagateljev in verjame, da bo to vodilo k boljšemu razkritju stroškov, tveganj in pogojev ter tako zagotovilo uporabne čezmejne primerjave;

15. priporoča oblikovanje enotnega evropskega standarda, s katerim bodo ponudniki zagotavljali informacije strankam o osnovnih produktih, povezanih stroških in pogojih, kar bi omogočilo preprosto in pregledno primerjavo, česar povezani produkti zaenkrat ne omogočajo; poziva k razkritju na zahtevo nekaterih verižnih stroškov maloprodajnih finančnih produktov, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje; priporoča sektorju, naj dela na izvedljivosti vzpostavitve evropskega iskalnika, ki bi omogočal preprosto in brezplačno čezmejno primerjavo storitev;

Izobraževanje potrošnikov glede bančnega poslovanja s prebivalstvom

16. poziva k razvoju programov finančnega izobraževanja, ki so namenjeni povečevanju ozaveščenosti strank o možnostih upravljanja njihovega denarja;

17. podpira prizadevanja Komisije in sektorja finančnih storitev za povišanje ravni znanja strank o produktih finančnih storitev in izvajanje izobraževalnih programov na tem področju, saj morajo biti informacije, ki jih ponujajo izvajalci finančnih storitev, za stranke razumljive in uporabne;

18. opozarja na pomen razvoja finančnega izobraževanja kot dopolnila primernemu varstvu potrošnikov, zlasti na področju bančnega poslovanja s prebivalstvom (na primer kar zadeva posojila, hipoteke, razpršeno in varno varčevanje in naložbe); poziva države članice in bančni sektor, naj sprejmejo in usklajujejo ukrepe za povečevanje finančne pismenosti med državljani, vključno z otroki, mladimi, zaposlenimi in upokojenimi osebami, da bi izobrazili in usposobili stranke za iskanje boljših, cenejših in primernejših produktov in storitev, ter naj krepijo konkurenco, kakovost in inovacije v bančnem sektorju; opozarja, da lahko samozavesten vlagatelj zagotovi dodatno likvidnost na kapitalskih trgih;

19. poziva države članice, naj premislijo o ustanovitvi institucije neodvisnih nacionalnih varuhov človekovih pravic, ki bodo odgovorni za finančne storitve;

Posojila – evidence in posredniki

20. poudarja pomen, ki ga imajo zanesljivi podatki o kreditih in goljufijah za banke in druge kreditne ponudnike, ti podatki pa morajo biti dostopni na pravičen in pregleden način; obenem pa poudarja, da je treba osebne podatke o strankah zaščititi; poziva Komisijo, naj opredeli ovire za izmenjavo podatkov in pripravi predloge za interoperabilnost evidenc podatkov, pri čemer je treba spoštovati zasebnost strank ter njihovo pravico do dostopa in popravkov; meni, da je treba stranke obveščati o čezmejnih poizvedbah po njihovih podatkih o kreditih; pozdravlja namero Komisije o ustanovitvi strokovne skupine za kreditno zgodovino, ki bo Komisiji v pomoč pri pripravi prej omenjenih ukrepov;

21. poziva Komisijo, naj poveča delovanje na področju kreditnih posrednikov (agentov ali borznih posrednikov), da bi zagotovila varstvo potrošnikov in preprečila nepregledno prodajo, ki škoduje predvsem ranljivejšim skupinam strank; v zvezi s tem pozdravlja zavezo Komisije o objavi študije o analizi trga kreditnih posrednikov EU, ki pregleduje njegov zakonodajni okvir in preverja ali katere določbe škodujejo potrošnikom;

22. poziva Komisijo, naj pojasni ter uskladi obveznosti kreditnih posrednikov po načelu enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila, saj se pri prodaji, upravljanju in izvrševanju sporazumov o finančnih storitvah pogosto pojavljajo težave; poudarja, da bi nediferenciran pristop "enega merila za vse" škodoval raznolikosti produktov; opozarja Komisijo, naj razlikuje med posredovanjem informacij, ki morajo biti jasne, jedrnate, čitljive in brezplačne ter opravljanjem svetovalnih storitev za stranko po meri;

Sodelovanje med bankami

23. pozdravlja nadaljnje preglede sodelovanja med bankami s strani Komisije, da bi ocenila ali bi tako sodelovanje lahko imelo koristi za gospodarstvo in stranke ter ali bi lahko vodilo k omejevanju konkurence; vendar poudarja, da lahko sodelovanje med bankami, na primer kreditnimi institucijami, ki delujejo v decentraliziranih omrežjih, koristi gospodarstvu in strankam, zato pa sta potrebna podrobna analiza in nepristranski pristop;

24. meni, da hranilnice in zadružne banke pa tudi druge kreditne institucije veliko pripomorejo k financiranju lokalnega gospodarstva in razvoja endogenih možnosti regij ter omogočajo lažji dostop do finančnih storitev za vse stranke; poudarja, da so pluralistični bančni trgi in raznolikost ponudnikov pogoj za konkurenco na bančnem trgu v EU, če konkurenca ni izkrivljena in so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za vse tržne udeležence po načelu enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila;

25. meni, da lahko nediskriminatorno sodelovanje med neodvisnimi kreditnimi subjekti, ki je zaradi medsebojne konkurenčnosti učinkovitejše ter zagotavlja večjo interoperatibilnost in večji izbor storitev za končne potrošnike, pripomore sektorju pri delovanju in doseganju ciljev iz odstavka 12;

Plačilni sistemi

26. je prepričan, da bi morala SEPA in direktiva o plačilnih storitvah ponuditi rešitve za razdrobljenost in pomanjkanje konkurence, kar je pokazala preiskava sektorja v zvezi s plačilnimi infrastrukturami; opozarja, da je začela 28. januarja 2008 veljati prva faza SEPA, ter poziva k vzpostavitvi celovitih platform za obračun in poravnavo, ki bodo delovale na podlagi enakih pravil in tehničnih standardov; poudarja, da morajo biti merila za dostop do SEPA pravična in odprta ter da je treba pri upravljanju upoštevati vse interesne skupine v sistemu, ne le finančnih institucij; opozarja tudi, da direktiva o plačilnih storitvah določa prepoved diskriminacije pri dostopu do plačilnega sistema, razen ko je to potrebno za zaščito pred tveganji ter za varovanje finančne in poslovne stabilnosti; poudarja, da skladno z načelom nevtralnosti politik Skupnosti nobena plačilna metoda ne sme imeti prednosti pred drugo, stroški, povezani z uporabo različnih plačilnih sistemov pa morajo biti pregledni, da lahko stranke izberejo svojo plačilno metodo in poznajo vsa dejstva v celoti;

27. poziva Komisijo, naj pregleda ali prenos direktive o plačilnih sistemih zmanjšuje število ponudnikov sistemov poravnave plačil ter takoj sprejme ukrepe, če večji ponudniki razvijejo monopolni položaj, ki bi lahko zmanjšal konkurenčnost;

28. ugotavlja, da so Komisija in večje število nacionalnih organov za konkurenco večkrat izrazili, da večstranske medfranšizne provizije same po sebi niso prepovedane v skladu s členom 81 Pogodbe ES; kljub temu ugotavlja, da je Komisija s konkurenčnim pravom Skupnosti svojo pozornost nedavno namenila skladnosti sistema večstranskih medfranšiznih provizij; priporoča, naj Komisija predlaga jasne smernice in navodila za popravilo tržnih pomanjkljivosti; opozarja Komisijo na pomen pravne varnosti za tržne udeležence in za tiste, ki na novo vstopajo na trg, pri razvoju in prenavljanju svojih storitev;

29. meni, da je treba nujno bolje pojasniti metodologijo in pravila za upravljanje večstransko dogovorjenih medfranšiznih provizij za kartična plačila in za mehanizem izračuna medbančnih provizij za bančne avtomate in nekartična plačila; opozarja, da sta sistema neposrednih obremenitev in bančnih nakazil, kot tisti v okviru SEPA, podporni storitvi, ki ju skupaj zagotavljata ponudnika plačilnih storitev in ju skupaj zahtevata stranki, ki zaradi mrežnih učinkov ustvarjata gospodarske koristi; Komisiji predlaga, naj oblikuje in vsem interesnim skupinam posreduje merila za opredelitev tržnih subjektov pri metodologiji za izračun vseh večstransko dogovorjenih medfranšiznih provizij, ki se jim Komisija nato lahko posveti, da bo zagotovila resnično enakopravne konkurenčne pogoje in izvrševanje vseh pravil konkurence;

30. opozarja Komisijo, da je pomembneje, da se osredotoči na provizije in cene, kot na doseganje večje preglednosti v sektorju pri obveščanju strank o naravi plačilnih produktov in storitev ter njihovih pravicah, ki jih imajo kot stranke, in s tem spodbuja konkurenčnost na trgu;

*

* *

31. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in Odboru evropskih bančnih nadzornikov .

(1)

        UL L 177, 30. 6. 2006, str. 1.

(2)

        UL L 177, 30. 6. 2006, str. 201.

(3)

        UL L 319, 5. 12. 2007, str. 1.

(4)

         Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0011.

(5)

         Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0338.

(6)

         Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0294.

(7)

     UL L 271, 9. 10. 2002, str. 16.

(8)

     Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1). UL C 48, 28.2.2003, str. 2.

(9)

     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19. 1. 2000, str. 12).


OBRAZLOŽITEV

Splošne opombe

Razveseljivo je, da se je Komisija v preiskavi sektorja osredotočila na raven učinkovitosti in delovanja sektorja, kot je bančno poslovanje s prebivalstvom, ki je še posebej občutljivo, saj so njegove ciljne skupine družine ter mala in srednja podjetja, in ker je še vedno najpomembnejši bančni podsektor, ki predstavlja več kot 50 % celotne dejavnosti v EU v smislu bruto prihodka.

Ta preiskava bi lahko bila vprašljiva z vidika nekaterih metodoloških opcij, ki jih je sprejela Komisija, pri primerjavi različnih tržnih realnosti in nacionalnih sistemov, vendar podaja zelo natančno in realistično sliko, ki pojasnjuje delovanje trga in njegove največje napake ter ugotavlja, kako bi jih bilo mogoče s pravili konkurence odpraviti.

Poročevalec se v celoti strinja s pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v preiskavi sektorja, in sicer v zvezi s konkurenco na področju plačilnih sistemov, zlasti sistemov plačevanja s plačilnimi karticami, z evidencami posojil in predvsem z določanjem cen in politike bančnih subjektov. V zvezi z dejavnostmi zadružnih bank in hranilnic pa Komisija podcenjuje nekatere tipične značilnosti teh bank, na primer njihovo prisotnost na območjih, ki so opredeljena kot oddaljena, raven zakoreninjenosti na ozemlju in vlogo v družbi. Treba je poudariti, da so te značilnosti nadvse pomembne, tudi z vidika učinkovitosti storitev.

Sklepi preiskave sektorja jasno kažejo, da je treba ustvariti bolj konkurenčno okolje med ponudniki storitev, zlasti tistimi na maloprodajnih trgih. Evropski potrošniki bodo lahko z uresničitvijo teh ciljev v celoti uživali prednosti notranjega trga.

Poročevalec meni, da so preprosti samoregulativni ukrepi za bančni sektor neustrezno orodje za izboljšanje učinkovitosti maloprodajnih storitev. Zato je zaželena pobuda za evropsko zakonodajo, ki bi zagotovila tržno učinkovitost, potrošnikom pa omogočila izbiro med ugodnejšimi ponudbami. Komisija mora zato sprejeti ustrezne ukrepe z okrepitvijo prava konkurence in s sprejetjem političnih pobud.

1. – Bančne storitve

Bančne storitve so poseben primer, ker lahko zaupanje med bankami in njihovimi strankami zmanjša potrošnikovo težnjo, da sproži konkurenčne mehanizme, poleg tega pa krepi tržno moč podjetja, ki v nekaterih primerih določa višje cene. Težava je v tem, da lahko banke z izkoriščanjem tega položaja sprejmejo tržne ukrepe, ki strankam otežujejo prekinitev odnosa z banko ali jim onemogočajo razumevanje in primerjavo storitev in njihovih cen na trgu.

Veliko imetnikov tekočega računa na tem trgu ima na voljo zelo malo oziroma nobenih informacij, bančni sektor v nekaterih državah pa je to asimetrijo informacij kot kaže izkoristil.

Zato je jasno pomembno, da se na evropski ravni prizadeva za pospešitev pobud za izboljšanje finančne pismenosti. Povpraševanje lahko postane mobilnejše tudi s pomočjo shem za finančno pismenost in boljše preglednosti, s čimer se spremeni obstoječe ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ki je značilno za trg bančnih storitev. V tem smislu poročevalec pozdravlja pobude Komisije na področju finančnega opismenjevanja z objavo sporočila KOM(2007)0808 z 18. decembra 2007.

Pomembno je, da se potrošnikov na nikakršen način ne odvrača od ali se jim ne preprečuje zamenjave ponudnika. Na trgu z obveščenimi in mobilnimi potrošniki morajo finančne ustanove med seboj tekmovati, da jih privabijo in zadržijo.

1(a) – Politika vezane prodaje

Uporaba transakcijskih računov kot strateškega orodja za vzpostavitev odnosa z imetniki teh računov s strani bank na podlagi številnih drugih storitev pogosto ne spodbuja mobilnosti.

Če so na tekoči račun vezane še številne druge storitve, ga je mogoče le teoretično zapreti takoj oziroma v roku nekaj dni, saj je ta postopek v praksi včasih zapleten in zelo dolgotrajen. V nekaterih državah članicah EU banke ob zaprtju transakcijskega računa zahtevajo ukinitev trajnikov za plačilo položnic gospodinjstva ter vrnitev bančnih in kreditnih kartic. To lahko imetnikom računa povzroča nemalo težav in jih tako odvrača od tega, da bi zamenjali banko. Zato bi bilo v pomoč, če bi se za zamenjavo banke predpisalo vsaj prehodno obdobje, v katerem potrošniki ne bi imeli dvojnih stroškov ali ostali brez kakršnih koli bančnih storitev, in sicer dokler je to potrebno za izvedbo zamenjave računa.

Zato moramo zagotoviti, da bodo odpravljeni stroški (ekonomski, časovni in administrativni) prenosa transakcijskega računa z ene banke na drugo ali pa vsaj zmanjšani na minimalni znesek z odstranitvijo vseh nepotrebnih pogodbenih ali dejanskih povezav med transakcijskimi računi in drugimi storitvami, kot so posojila, varčevalni računi, vrednostni papirji in zavarovalne police.

Skratka, oblikovati je treba mehanizme, na podlagi katerih bodo transakcijski računi postali prenosljivi.

1(b) – Obveščanje potrošnikov

Poročevalec meni, da je treba za izboljšanje učinkovitosti sektorja maloprodajnih bančnih storitev okrepiti zmožnosti potrošnikov, da bi sprejemali ustrezne odločitve skladno z njihovim finančnim položajem. Zato je treba sprejeti različne ukrepe, da se:

–         pravočasno zagotovi jasne in ustrezne informacije,

–         nudi kakovostno svetovanje

in predvsem

–         zagotavlja enakopravne konkurenčne pogoje za podobne produkte.

Če so potrošniki obveščeni, potem lahko lažje izberejo najboljšo ponudbo, ki bo ustrezala njihovim potrebam, neodvisno od ponudnika finančnih storitev.

Širjenje informacij je temeljnega pomena, vendar ne zadostuje za doseganje konkurenčnega ravnovesja. Pri tem je bistvena kakovost teh informacij in njihova praktična uporabnost za potrošnike. Potrošniki ne bodo motivirani za iskanje informacij, če ne bodo našli zadovoljivih informacij in bodo stroški iskanja tako visoki, da bodo presegli pričakovano korist iskanih informacij. Študije, ki so jih opravili Komisija in številni nacionalni nadzorni organi, so pokazale, da informativni listi pogosto ne navajajo pogojev v zvezi z bančnimi nakazili, uporabo bančnih avtomatov, stroški dviga gotovine na bančnih avtomatih, ki so v lasti drugih bank, itd. Ne obstaja dokument, v katerem bi bile navedene običajne stroškovne postavke za storitve, ki se navadno obračunavajo pri vodenju transakcijskega računa. Zato morajo imetniki transakcijskega računa vsako leto prejeti zgoščene informacije o dejanskih stroških vodenja njihovega računa in o spremembi teh stroškov v primerjavi s prejšnjim letom.

To bi lahko potekalo na standardiziran način na evropski ravni, da bi se omogočilo učinkovito primerjavo ekonomskih pogojev, ki jih nudijo posamezne banke v EU, na podlagi česar bi lahko potrošniki lažje izbirali.

Zaželen je tudi razvoj virov informacij, resnični iskalniki, ki bi bili neodvisni od bančnega sistema in bi olajšali primerjavo stroškov storitev posameznik bank v Evropi.

2 – Plačilni sistemi

Preiskava sektorja Komisije je opozorila na številne resne pomisleke glede konkurence na evropskem trgu plačilnih kartic.

Poročevalec meni, da bodo mnoge tovrstne težave odpravljene z uvedbo enotnega evropskega plačilnega območja (SEPA) in z uporabo direktive o plačilnih storitvah. To je nadvse pomemben sektor. Samo leta 2005 je celotna vrednost nakupov v EU s plačilnimi karticami znašala več kot 1.350 milijard EUR.

Za omrežja za plačevanje s plačilnimi karticami območje SEPA ponuja možnost, da se odstranijo mnoge pomanjkljivosti, na katere je v preiskavi opozorila Komisija, kot so stroški bančnih nakazil ali čas za prenos denarnih nakazil. Uvedba SEPA za plačilne kartice bi morala potrošnikom zagotoviti večjo izbiro med ponudniki storitev in s tem okrepiti konkurenco na tem močno koncentriranem trgu v Evropi.

2(a) – Večstranske medfranšizne provizije

Večstranske medfranšizne provizije so povsem druga tema.

Vaš poročevalec upa, da bo Komisija izdala neke vrste smernice, ki bi jih lahko trg sprejel ob oblikovanju takih sporazumov, tako da bodo lahko veljali za neomejevalne. Zaželeno je tudi, da bi protimonopolni organi začeli s postopkom posvetovanja, ki je podoben običajnemu postopku posvetovanja v vseh evropskih regulativnih postopkih, da bi lahko EU končno določila enotno evropsko metodologijo izračuna večstranskih medfranšiznih provizij, ki se je do sedaj uporabljala v različnih primerih in včasih na zelo različne načine. Ko bo ta metodologija izračuna določena, jo bo treba enotno uporabljati za vse plačilne sheme (domače, vseevropske ali mednarodne). Podobna rešitev kot enakovreden instrument bi bila določitev posebne večstranske medfranšizne provizije za vsako shemo glede na njeno učinkovitost. S tem bi ustvarili konkurenco med posameznimi shemami in zagotovili uspešnost najučinkovitejših shem.

3 – Evidence posojil

Končno se poročevalec v celoti strinja s pomisleki Komisije v zvezi z dostopom do evidenc posojil v primerih, ko vodenje teh posojil ni skladno s pravili konkurence. Načelo nediskriminatornega vzajemnega dostopa do evidenc posojil je načelo, ki ga je treba spoštovati v vsej Evropi.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.5.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mariela Velichkova Baeva, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Manuel António dos Santos, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Benoît Hamon, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Andrea Losco, Astrid Lulling, Florencio Luque Aguilar, Gay Mitchell, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Antolín Sánchez Presedo, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Ieke van den Burg, Cornelis Visser

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katerina Batzeli, Jorgo Chatzimarkakis, Dragoş Florin David, Valdis Dombrovskis, Harald Ettl, Salvador Garriga Polledo, Ján Hudacký, Alain Lipietz, Diamanto Manolakou, Gianni Pittella, Bilyana Ilieva Raeva, Andreas Schwab

Zadnja posodobitev: 27. maj 2008Pravno obvestilo