Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Uporaba elektronskih sredstev je prilagojena hitri in zanesljivi izmenjavi podatkov med nosilci držav članic. Elektronska obdelava teh podatkov mora prispevati k pospešitvi postopkov za zadevne osebe. Te morajo biti poleg tega deležne vseh jamstev, ki jih predvidevajo določbe Skupnosti glede varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov.

(3) Uporaba elektronskih sredstev je prilagojena hitri in zanesljivi izmenjavi podatkov med nosilci držav članic. Elektronska obdelava teh podatkov mora prispevati k pospešitvi postopkov za zadevne osebe. Te morajo biti poleg tega deležne vseh jamstev, ki jih predvidevajo določbe Skupnosti glede varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov, zato bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da so podatki, ki so povezani z nacionalno zakonodajo na področju socialne varnosti, zajeto v uredbi (ES) št. 883/2004, ustrezno obravnavani v skladu z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in njihovi izmenjavi na podlagi te uredbe.

Obrazložitev

S pomočjo podatkovne baze države članice laže zagotovijo, da imajo ustrezni organi dostop do pravih nosilcev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Da bi dosegli čim bolj nemoteno delovanje zapletenih postopkov, s katerimi se izvajajo pravila za koordinacijo sistemov socialne varnosti, in učinkovito vodenje teh postopkov, je potreben sistem za takojšnjo posodobitev priloge 4. Za pripravo in uporabo določb v ta namen je potrebno tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, zaradi posledic, ki jih imajo zamude za državljane in upravne organe, pa jih je treba izvesti hitro. Zaradi tega bi morala biti Komisija pooblaščena, da vzpostavi in upravlja podatkovno bazo ter čim prej zagotovi njeno delovanje pred začetkom uporabe te uredbe. Komisija bi morala predvsem storiti vse potrebno, da se v to podatkovno bazo vključijo podatki iz priloge 4.

Obrazložitev

S pomočjo podatkovne baze države članice laže zagotovijo, da imajo ustrezni organi dostop do pravih nosilcev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a) Države članice bi morale v medsebojnem sodelovanju določiti stalno prebivališče oseb, za katere veljata ta uredba in uredba (ES) št. 883/2004, v primeru spora pa bi morale upoštevati vse ustrezne kriterije za njegovo razrešitev. Države članice lahko upoštevajo ustrezne določbe te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Ta uredba določa ukrepe in postopke za spodbujanje mobilnosti zaposlenih in brezposelnih. Obmejni delavci, ki so postali popolnoma brezposelni, se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje v državi članici stalnega prebivališča in v državi članici, kjer so bili nazadnje zaposleni. V obeh primerih morajo biti upravičeni do denarnega nadomestila le v državi članici stalnega prebivališča.

Obrazložitev

Z vključitvijo tega besedila ne more več priti do nesporazumov glede tega, ali sodba v zadevi Miethe še velja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 883/2004.

1. V tej uredbi:

(a) „osnovna uredba“ pomeni uredbo (ES) št. 883/2004;

(a) „izvedbena uredba“ pomeni to uredbo in

(c) se uporabljajo opredelitve iz osnovne uredbe.

(Točki (a) in (b) tega predloga spremembe veljata za celotno besedilo. Če bo sprejet, bo treba to povsod spremeniti).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) „točka dostopa“ pomeni subjekt, ki ga določi pristojni organ ene države članice ter ki je odgovoren za elektronsko pošiljanje in prejemanje podatkov, potrebnih za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe prek skupnega omrežja, po katerem potekajo izmenjave zadevnih podatkov med na eni strani pristojnimi nosilci te države članice in na drugi strani pristojnimi nosilci in/ali točko dostopa drugih držav članic;

(a) „točka dostopa“ pomeni katero koli elektronsko kontaktno točko, ki jo določi pristojni organ države članice za eno ali več področij socialne varnosti iz člena 3 osnovne uredbe, namenjena pa je elektronskemu pošiljanju in prejemanju podatkov, potrebnih za uporabo osnovne uredbe in izvedbene uredbe prek skupnega omrežja med državami članicami;

Obrazložitev

S tem je pojasnjena vloga, ki jo imajo točke dostopa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) „organ za zvezo“ pomeni subjekt, ki ga določi pristojni organ ene države članice za eno ali več področij socialne varnosti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 883/2004, ki lahko odgovori na zahteve po podatkih in pomoči nosilcev držav članic ter na katerega se lahko ti nosilci obrnejo zlasti v okviru naslova IV te uredbe;

(b) „organ za zvezo“ pomeni vsak organ, ki ga določi pristojni organ države članice za eno ali več področij socialne varnosti iz člena 3 osnovne uredbe, odgovarja pa na zahteve po podatkih in pomoči za uporabo osnovne in izvedbene uredbe ter mora opravljati naloge, ki so mu dodeljene v okviru naslova IV izvedbene uredbe;

Obrazložitev

S tem so pojasnjene obveznosti organa za zvezo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) „dokument“ pomeni celoto podatkov ne glede na uporabljeni medij, ki jih opredeli Upravna komisija in ki se lahko izmenjujejo po elektronski poti ter katerih sporočanje je potrebno za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe;

(c) „dokument“ pomeni skupek podatkov, ne glede na uporabljeni medij, ki so oblikovani tako, da se lahko izmenjujejo po elektronski poti, njihovo sporočanje pa je potrebno za izvajanje osnovne in izvedbene uredbe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d) „standardizirano elektronsko sporočilo“ pomeni vsak dokument, oblikovan v formatu, ki ga za potrebe izmenjave podatkov med nosilci držav članic določi Upravna komisija;

(d) „standardizirano elektronsko sporočilo“ pomeni vsak dokument, oblikovan v formatu, zasnovanem za izmenjavo podatkov med državami članicami;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1. Za namene izvedbene uredbe izmenjave med organi in nosilci držav članic ter osebami, zajetimi v osnovni uredbi, temeljijo na načelih javne uprave, objektivnosti, sodelovanja, dejavne pomoči, učinkovitosti, dostopnosti za invalide in hitre dostave.

Obrazložitev

V skladu s predlogom spremembe 18 osnutka poročila EP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nosilci držav članic si sporočijo vse podatke, potrebne za ugotovitev in določitev pravic in obveznosti oseb, ki jih zajema Uredba (ES) št. 883/2004, ter zlasti za ugotovitev pravilnega zneska dajatev in prispevkov socialne varnosti.

1. Nosilci v rokih, določenih z zakonodajo zadevne države članice na področju socialne varnosti, zagotovijo ali si izmenjajo vse podatke, potrebne za ugotovitev in določitev pravic in obveznosti oseb, za katere se uporablja osnovna uredba. Sporočanje teh podatkov med državami članicami poteka bodisi neposredno prek nosilcev samih bodisi posredno prek organov za zvezo.

Obrazložitev

Vsi nosilci bi morali upoštevati razumljivo zamudo, opredeljeno na nacionalni ravni v skladu z načelom subsidiarnosti, da bi preprečili pretirano dolge čakalne dobe za državljane.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če je zavarovana oseba po pomoti predložila podatke, dokumente ali zahtevke drugemu nosilcu, kot je nosilec, imenovan v skladu s to uredbo, mora prvi nosilec te podatke, dokumente ali zahtevke nemudoma poslati nosilcu, imenovanemu v skladu s to uredbo, in pri tem navesti datum, ko so bili prvič predloženi. Ta datum je obvezen za zadnjega navedenega nosilca.

2. Če je oseba po pomoti predložila podatke, dokumente ali zahtevke nosilcu na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri ima sedež nosilec, imenovan v skladu z izvedbeno uredbo, prvi nosilec te podatke, dokumente ali zahtevke nemudoma pošlje nosilcu, imenovanemu v skladu z izvedbeno uredbo, in pri tem navede datum, ko so bili prvič predloženi. Ta datum je obvezen za zadnjega navedenega nosilca. Vendar nosilci države članice niso odgovorni niti ne velja, da so sprejeli odločitev, če niso mogli ukrepati zato, ker so nosilci drugih držav članic z zamudo posredovali podatke, dokumente ali zahtevke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Sporočanje podatkov med nosilci držav članic poteka bodisi med njimi samimi, bodisi prek točke dostopa ali organa za zvezo.

črtano

Obrazložitev

Ta določba je vključena v drugi stavek odstavka 2(1), kot ga je spremenil Parlament.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka oseba, ki jo zajema Uredba (ES) št. 883/2004, je pristojnemu nosilcu dolžna sporočiti vsak podatek ali dokazilo, ki je potrebno za ugotovitev njenega stanja ali stanja njene družine ter njenih pravic in obveznosti, za njihovo ohranitev ter tudi za določitev veljavne zakonodaje in obveznosti osebe z vidika te zakonodaje.

1. Osebe, za katere velja osnovna uredba, so ustreznemu nosilcu dolžne poslati podatke, dokumente ali ustrezna dokazila, ki so potrebni za ugotovitev njihovega stanja ali stanja njihove družine, za določitev in ohranitev njihovih pravic in obveznosti ter tudi za določitev veljavne zakonodaje in njihovih obveznosti z vidika te zakonodaje.

Še zlasti, ko neka zakonodajna določba predvideva, da se znesek dajatev določi ob upoštevanju obstoja družinskih članov, ki niso otroci, mora zavarovana oseba predložiti potrdilo o svojih družinskih članih, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri se nahaja nosilec, odgovoren za dodelitev dajatev, da se tako ti družinski člani lahko upoštevajo.

Obrazložitev

S tem je določena odgovornost osebe, da zagotovi potrebne podatke. Drugi odstavek je zajet v členu 5 osnovne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Država članica, ki podatke zbira v okviru svoje zakonodaje ali v skladu s stanjem, predvidenim v členu 52, zadevnim osebam zagotavlja pravico do dostopa do teh podatkov in njihovega popravka ob upoštevanju določb Skupnosti na področju varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov.

2. Države članice pri zbiranju, posredovanju ali obdelavi osebnih podatkov v okviru svoje zakonodaje zaradi izvajanja osnovne uredbe zadevnim osebam zagotovijo, da lahko v celoti uveljavljajo svoje pravice v zvezi z varovanjem osebnih podatkov ob upoštevanju določb Skupnosti na področju varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku teh podatkov.

Države članice zlasti zagotovijo, da ti osebni podatki niso uporabljeni za namene, ki niso nameni socialne varnosti, razen kadar je zadevna oseba to izrecno dovolila. Poleg tega države članice zadevnim osebam na zahtevo zagotovijo posebne in ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, zahtevanih za namene te uredbe.

Osebe, na katere se nanašajo podatki, lahko uveljavljajo svoje pravice na področjih, ki jih zajema ta uredba, prek pristojnega nosilca, ne glede na izvor podatkov.

Seznam odgovornih oseb za varstvo osebnih podatkov, ki so v posameznih državah članicah imenovane v skladu s členom 18 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1 in ki obravnavajo podatke, povezane z zakonodajo o socialni varnosti iz osnovne uredbe, ter njihovi podatki so del priloge 4 izvedbene uredbe.

1 UL L 281, 23. 11. 95, str. 31.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Nosilci pristojne države članice sporočijo podatke in izdajo dokumente, ki jih zavarovane osebe potrebujejo.

3. Ustrezni nosilci zadevnim osebam v rokih, določenih z zakonodajo zadevne države članice na področju socialne varnosti, posredujejo podatke in izdajo dokumente, če je to potrebno za uporabo osnovne in izvedbene uredbe.

Obrazložitev

Vsi nosilci bi morali upoštevati razumljivo zamudo, opredeljeno na nacionalni ravni v skladu z načelom subsidiarnosti, da bi preprečili pretirano dolge čakalne dobe za državljane.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Upravna komisija določi podrobna praktična pravila za izvajanje te določbe v primerih, ko se odločitev zadevni osebi sporoči po elektronski poti.

črtano

Obrazložitev

Ta določba je vključena v predlagani člen 4(3), kot je bil spremenjen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Upravna komisija določi vsebino dokumentov in zgradbo standardiziranih elektronskih sporočil.

1. Upravna komisija določi zgradbo, vsebino in obliko dokumentov in standardiziranih elektronskih sporočil ter načine njihove izmenjave.

Obrazložitev

Besedilo, kot ga je spremenil Parlament, vključuje določbe prvega pododstavka člena 84(1) besedila Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri komuniciranju z upravičenci dajejo pristojni nosilci prednost elektronskim načinom komuniciranja.

3. Pri komuniciranju z zadevnimi osebami ustrezni nosilci uporabijo ustrezen način za vsak posamezen primer, pri čemer dajo prednost elektronskim načinom komuniciranja, kolikor je le mogoče. Upravna komisija določi podrobna praktična pravila za pošiljanje informacij, dokumentov ali odločitev zadevni osebi po elektronski poti.

Obrazložitev

Besedilo, kot ga je spremenil Parlament, vključuje določbe člena 3(8) besedila Komisije. Zdaj vključuje tudi jasno zahtevo, da je treba pri komuniciranju upoštevati posebne potrebe zaradi invalidnosti upravičenca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primeru dvoma o utemeljenosti dokumenta ali točnosti podatkov, na katerih temeljijo v njem navedene navedbe, se nosilec države članice, ki prejme dokument, obrne na nosilca, ki je izdal dokument, ter od njega zahteva potrebna pojasnila in po potrebi umik navedenega dokumenta.

2. V primeru dvoma o utemeljenosti dokumenta ali točnosti podatkov, na katerih temeljijo v njem navedene podrobnosti, se nosilec države članice, ki prejme dokument, obrne na nosilca, ki je izdal dokument, ter od njega zahteva potrebna pojasnila in po potrebi umik navedenega dokumenta. Nosilec, ki je izdal dokument, ponovno pretehta razloge za izdajo dokumenta in ga po potrebi prekliče.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar negotovost glede opredelitve veljavne zakonodaje zahteva, da pristojni nosilci ali organi dveh ali več držav članic vzpostavijo stike, za zadevno osebo začasno velja naslednja zakonodaja:

1. Če v izvedbeni uredbi ni določeno drugače, potem v primeru različnih stališč nosilcev ali organov dveh ali več držav članic glede opredelitve zakonodaje, ki se uporablja, za zadevno osebo začasno velja zakonodaja ene od teh držav članic, in sicer v prednostnem vrstnem redu, kot sledi:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-a) zakonodaja države članice, kjer oseba dejansko izvaja zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, če se te zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti izvajajo samo v eni državi članici;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) v drugih primerih pa zakonodaja države članice, v kateri je bil zahtevek za zavarovanje najprej predložen.

b) zakonodaja države članice, v kateri je bil zahtevek za uporabo njene zakonodaje najprej predložen, kadar oseba dejavnost oziroma dejavnosti izvaja v dveh ali več državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Če zadevni nosilci ali organi ne dosežejo dogovora, se lahko zadeva prek pristojnih organov predloži upravni komisiji, in sicer šele po preteku enega meseca po datumu, ko so bila izražena različna stališča, omenjena v odstavku 1 ali 2. Upravna komisija skuša uskladiti stališča v šestih mesecih po datumu, ko ji je bila zadeva predložena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar se ugotovi, da uporabljena zakondaja ne pripada državi članici, v kateri je bila oseba začasno zavarovana, ali da nosilec, ki je začasno izplačal dajatve, ni pristojni nosilec, se nosilec, določen za pristojnega, kot tak upošteva od datuma začasnega zavarovanja osebe ali od prvega začasnega izplačila zadevnih dajatev.

3. Kadar se ugotovi, da zakonodaja, ki se uporablja, ne pripada državi članici, v kateri je bila oseba začasno zavarovana, ali da nosilec, ki je začasno dodelil dajatve, ni pristojni nosilec, se nosilec, določen za pristojnega, kot tak upošteva za nazaj, in sicer najkasneje od datuma začasnega zavarovanja osebe ali od prve začasne dodelitve zadevnih dajatev, kot da te razlike v stališčih ne bi bile obstajale.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Če je potrebno, pristojni nosilec uredi finančni položaj zadevne osebe z vidika prispevkov in dajatev po podrobnih pravilih iz členov 71 in 72 ter po potrebi iz členov 73 do 82.

4. Če je potrebno, pristojni nosilec uredi finančni položaj zadevne osebe z vidika prispevkov in začasno izplačane denarne pomoči, če je to ustrezno, na podlagi podrobnih pravil iz členov od 71 do 81 izvedbene uredbe.

Dajatve v naravi, ki jih je nosilec odobril začasno v skladu z odstavkom 2, povrne pristojni nosilec v skladu z naslovom IV izvedbene uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nosilec, ki nima na razpolago vseh elementov za dokončen izračun zneska dajatve ali prispevka, to dajatev ali prispevek dodeli začasno.

1. Če v izvedbeni uredbi ni določeno drugače, v primeru, ko je oseba upravičena do dajatve ali dolžna plačevati prispevek v skladu z osnovno uredbo, pristojni nosilec pa nima vseh informacij v zvezi s stanjem v drugi državi članici, ki jih potrebuje za dokončen izračun zneska te dajatve ali prispevka, ta nosilec to dajatev dodeli na zahtevo zadevne osebe ali ta prispevek izračuna začasno, če je tak izračun mogoč na podlagi informacij, ki jih ima nosilec na voljo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko, če je potrebno, sklenejo dogovore o izvajanju konvencij iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 883/2004, če ti dogovori ne posegajo v pravice upravičencev.

2. Države članice lahko po potrebi sklenejo dogovore o uporabi konvencij iz člena 8(2) osnovne uredbe, če ti dogovori ne posegajo v pravice in obveznosti zadevnih oseb in so navedeni v prilogi 1 k izvedbeni uredbi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi ali nosilci se lahko dogovorijo o drugih postopkih, ki niso predvideni v določbah naslovov II do IV, če ti postopki ne posegajo v pravice upravičencev.

1. Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih postopkih, ki niso predvideni v izvedbeni uredbi, če ti postopki ne posegajo v pravice ali obveznosti zadevnih oseb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Da bi rešili težave med nosilci več držav članic v zvezi z določitvijo stalnega prebivališča osebe, ki jo zajema Uredba (ES) št. 883/2004, ti nosilci soglasno določijo središče interesa zadevne osebe in pri tem upoštevajo naslednja dejstva:

1. Če se stališča nosilcev dveh ali več držav članic o določitvi stalnega prebivališča osebe, za katero se uporablja osnovna uredba, razlikujejo, ti nosilci soglasno določijo središče interesov zadevne osebe, in sicer na podlagi celostne ocene vseh razpoložljivih informacij v zvezi z ustreznimi dejstvi, ki lahko po potrebi vključujejo:

a) trajanje in neprekinjenost bivanja;

(a) trajanje in neprekinjenost prisotnosti na ozemlju zadevnih držav članic;

(b) osebne okoliščine osebe, vključno z:

(i) značajem in posebnimi značilnostmi vsake dejavnosti, ki jo opravlja, zlasti krajem, kjer se ta dejavnost običajno opravlja, stabilnostjo dejavnosti ter trajanjem vsake pogodbe o delu;

b) družinski položaj, zlasti kraj šolanja otrok in družinske vezi;

(ii) njenim družinskim položajem in družinskimi vezmi;

c) stalnost zaposlitve, če gre za delavca;

(iii) opravljanjem nepridobitne dejavnosti;

d) namen osebe, kot je očiten glede na okoliščine, in zlasti razloge, ki so jo pripeljali do selitve;

(iv) virom dohodka, kadar gre za študente;

(v) njenim stanovanjskim položajem, zlasti tem, kako trajen je;

e) državo članico, v kateri je oseba zavezana za plačevanje davka od vseh svojih dohodkov ne glede ne njihov izvor.

(vi) državo članico, za katero se za davčne namene šteje, da je oseba njen rezident.

Obrazložitev

Seznam ni izčrpen, omogoča pa, da se upoštevajo vse okoliščine zadevne osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar uporaba različnih meril iz odstavka 1 nosilcem ne omogoča, da dosežejo soglasje, se namen, ki ga izrazi zadevna oseba, upošteva kot odločilen za določitev njenega stalnega prebivališča.

2. Kadar uporaba različnih meril na podlagi ustreznih dejstev iz odstavka 1 nosilcem ne omogoča, da dosežejo soglasje, se namen osebe, kot je razviden iz teh dejstev in okoliščin, zlasti razlogov, ki so jo pripeljali do selitve, upošteva kot odločilen za določitev njenega dejanskega stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za uporabo člena 6 Uredbe (ES) št. 883/2004 se pristojni nosilec obrne na nosilca države članice, katere zakonodaji je za bila zavarovana oseba predhodno zavezana, da bi pridobil obvestilo s podatki o zavarovalnih dobah in dobah zaposlitve, samozaposlitveni dejavnosti ali bivanju po tej zakonodaji.

1. Za uporabo člena 6 osnovne uredbe se pristojni nosilec obrne na nosilce držav članic, katerih zakonodaji je bila zadevna oseba tudi zavezana, da bi ugotovil vse dobe, dopolnjene v skladu s to zakonodajo.

Obrazložitev

Izraženo je, da se lahko upoštevajo vse zadevne dobe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zavarovalne dobe ali obdobja bivanja, dopolnjena po zakonodaji neke države članice, se prištejejo k zavarovalnim dobam ali obdobjem bivanja, dopolnjenim po zakonodaji vseh drugih držav članic, če se je zaradi pridobitve, ohranitve ali ponovne pridobitve pravice do dajatev na to treba sklicevati, pod pogojem, da se navedene dobe ne prekrivajo.

2. Zavarovalne dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjene po zakonodaji države članice, se prištejejo k zavarovalnim dobam, dobam zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjenim po zakonodaji katere koli druge države članice, če je to potrebno zaradi uporabe člena 6 osnovne uredbe, pod pogojem, da se navedene dobe ne prekrivajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če obdobja, v katerem so bile dopolnjene nekatere zavarovalne dobe ali obdobja bivanja po zakonodaji države članice, ni mogoče natančno določiti, velja domneva, da se te dobe ne prekrivajo z zavarovalnimi dobami ali obdobji bivanja, dopolnjenimi po zakonodaji druge države članice, kar se upošteva, če se navedene dobe lahko koristno upoštevajo.

6. Če obdobja, v katerem so bile dopolnjene nekatere zavarovalne dobe ali dobe prebivanja po zakonodaji države članice, ni mogoče natančno določiti, velja domneva, da se te dobe ne prekrivajo z zavarovalnimi dobami ali dobami prebivanja, dopolnjenimi po zakonodaji druge države članice; te dobe se prištejejo seštevku, če je to ugodno za zadevne osebe in če se lahko utemeljeno upoštevajo.

Obrazložitev

To je v korist zadevne osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Če se zavarovalne dobe ali dobe prebivanja v skladu s tem členom ne upoštevajo, ker imajo prednost druge dobe, ki ne izpolnjujejo pogojev za zadevne dajatve, potem dobe, ki niso bile upoštevane, ne izgubijo učinka, ki ga imajo po nacionalni zakonodaji, kar zadeva pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1. Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe „oseba, ki opravlja dejavnost zaposlene oseba v državi članici v imenu delodajalca ... in jo ta delodajalec napoti v drugo državo članico“ pomeni tudi osebo, ki se jo zaposli z namenom, da bo napotena v drugo državo članico, če za zadevno osebo takoj pred začetkom njene zaposlitve velja zakonodaja države članice, v kateri ima njen delodajalec sedež.

Obrazložitev

S tem so dodani deli iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah C-19/67, Van der Vecht in C-35/70, Manpower.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1a. Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe besede „ki tam običajno opravlja dejavnosti“ pomenijo delodajalca, ki običajno opravlja pomembne dejavnosti, ne le notranjih upravljavskih dejavnosti, na ozemlju države članice, v kateri ima sedež, ob upoštevanju vseh meril za opredelitev dejavnosti, ki jih opravlja zadevno podjetje; relevantna merila morajo ustrezati posebnim značilnostim posameznega delodajalca in pravemu značaju dejavnosti, ki se opravljajo.

Obrazložitev

S tem so povzeti deli sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti: C-202/97 Fitzwilliam in C-404/98 Plum.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1b. Za uporabo člena 12(2) osnovne uredbe se besede „ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe“ nanašajo na osebo, ki običajno opravlja znatne dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri ima sedež. Zlasti je nujno, da je ta oseba opravljala dejavnost že nekaj časa pred datumom, ko želi izkoristiti določbe zgoraj navedenega člena, in da v vsakem obdobju, ko v drugi državi članici začasno opravlja dejavnost, v državi, v kateri je ustanovljena, še naprej izpolnjuje zahteve za opravljanje dejavnosti, da bo ob vrnitvi z njo lahko nadaljevala.

Obrazložitev

S tem so povzeti deli sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-178/97 Banks.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Za uporabo člena 13(1) osnovne uredbe „oseba, ki običajno opravlja dejavnost zaposlene osebe v dveh ali več državah članicah“, pomeni zlasti osebo, ki:

(a) medtem ko ohranja dejavnost v eni državi članici, hkrati opravlja ločeno dejavnost v eni ali več drugih državah članicah, ne glede na trajanje ali značaj te ločene dejavnosti;

(b) nepretrgano opravlja izmenične dejavnosti, z izjemo postranskih dejavnosti, v dveh ali več državah članicah, ne glede na pogostost ali rednost menjavanja.

Obrazložitev

S tem so upoštevanje sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah C-13/73 Heknberg, C-425/93 Calle Grenzshop in C-8/75, nogometni klub Andlau, vendar so omenjene tudi obstranske dejavnosti, da bi preprečili zlorabe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Za uporabo člena 13(2) osnovne uredbe „oseba, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v dveh ali več državah članicah“, pomeni zlasti osebo, ki hkrati ali izmenično opravlja eno ali dve ločeni samozaposlitveni dejavnosti v dveh ali več državah članicah, ne glede na značaj teh dejavnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1c. Za razlikovanje med dejavnostmi iz odstavka 1a in 1b od statusov iz člena 12(1) in (2) osnovne uredbe je odločilno trajanje dejavnosti v eni ali več drugih državah članicah (če je dejavnost stalna ali ad hoc ali začasna). Za te namene se opravi splošna ocena vseh ustreznih dejstev, vključno z – kadar gre za zaposlene osebe – zlasti krajem dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za uporabo člena 13(1) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004 velja, da se „velik del zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti“ v državi članici izvaja, kadar se tam izvaja količinsko obsežnejši del vseh dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, ne da bi to nujno bil glavni del teh dejavnosti. Del dejavnosti, ki se izvaja v državi članici, nikakor ni velik, kadar znaša manj kot 25 % vseh dejavnosti, ki jih zadevna oseba opravlja glede na promet, delovni čas ali prejemke oziroma prihodke od dela.

2. Za uporabo člena 13(1) in (2) osnovne uredbe „znaten del zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti“, ki se izvaja v državi članici, pomeni, da se tam izvaja količinsko obsežnejši del vseh dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, ki pa ni nujno glavni del teh dejavnosti.

Za določitev, ali se znaten del dejavnosti izvaja v državi članici, se upošteva naslednji okvirni seznam meril:

(a) v primeru zaposlitvene dejavnosti delovni čas in/ali osebni prejemki; in

(b) v primeru samozaposlitvene dejavnosti promet, delovni čas, število opravljenih storitev in/ali prihodki od dela;

Vsaj 25% delež zgoraj navedenih meril je v okviru celostne ocene pokazatelj, da se znaten del dejavnosti ne izvaja v ustrezni državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Za določitev zakonodaje, ki se uporablja v skladu z odstavkoma 2 in 3, zadevni nosilci upoštevajo stanje, pričakovano za naslednjih 12 koledarskih mesecev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

črtano

Postopek za uporabo člena 11(3)(b) Uredbe (ES) št. 883/2004

Kadar javni uslužbenec izvaja svojo dejavnost v državi članici, ki ni pristojna država članica, pristojni nosilec o tem predhodno obvesti imenovanega nosilca te države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15a

Postopki za uporabo člena 11(3)(b) in (d), člena 11(4) in člena 12 osnovne uredbe (obveščanje zadevnih nosilcev)

1. Če v členu 17 izvedbene uredbe ni določeno drugače, delodajalec za osebo, ki izvaja svojo dejavnost v državi članici, ki ni pristojna država članica v skladu z naslovom II osnovne uredbe, oziroma zadevna oseba sama, če ne izvaja dejavnosti kot zaposlena oseba, glede tega obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja; če je le mogoče, se to obveščanje izvede vnaprej. Ta nosilec da informacije v zvezi z zakonodajo, ki se v skladu s členom 11(3)(b) ali členom 12 osnovne uredbe uporablja za zadevno osebo, nemudoma na voljo nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, v kateri se izvaja dejavnost.

2. Določbe odstavka 1 se smiselno uporabljajo za osebe, ki jih zajema člen 11(3)(d) osnovne uredbe.

3. Delodajalec v smislu člena 11(4) osnovne uredbe, za katerega delavec opravlja dejavnost zaposlene osebe na krovu plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice, o tem obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja; če je le mogoče, se to obveščanje izvede vnaprej. Ta nosilec da informacije v zvezi z zakonodajo, ki se v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe uporablja za zadevno osebo, nemudoma na voljo nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, pod zastavo katerega pluje plovilo, na katerem bo delavec opravljal dejavnost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 16

črtano

Postopek za uporabo člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004

1. Delodajalec, ki ob uporabi člena 12(1) Uredbe (ES) št. 83/2004 delavca v svojemu imenu napoti na delo v drugo državo članico, o tem, če je mogoče, predhodno obvesti pristojnega nosilca države članice, katere zakonodaja se uporablja še naprej. Ta nosilec o tem obvesti imenovanega nosilca države članice, v katero je delavec napoten.

2. Sampozaposleni delavec, ki ob uporabi člena 12(2) Uredbe (ES) št. 83/2004 namerava opravljati dejavnost v drugi državi članici, o tem, če je mogoče, predhodno obvesti pristojnega nosilca države članice, katere zakonodaja se uporablja še naprej. Ta nosilec o tem obvesti imenovanega nosilca države članice, v katero samozaposleni delavec odhaja, da bo opravljal dejavnost.

Obrazložitev

To je zdaj vključeno v člen 15.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primerih, predvidenih v členu 13(1) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004, imenovani nosilci zadevnih držav članic soglasno določijo zakonodajo, ki se uporablja za zainteresirano osebo, ob upoštevanju določb člena 13(1) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004 ter člena 14(2) in (3) te uredbe.

2. Imenovani nosilec države članice, v kateri prebiva oseba, nemudoma določi zakonodajo, ki se uporablja za zadevno osebo, ob upoštevanju določb člena 13 osnovne uredbe in člena 14 izvedbene uredbe. Sprva je ta določitev začasna. Ta nosilec o tej začasni določitvi obvesti imenovane nosilce vseh držav članic, v katerih se dejavnost opravlja.

Obrazložitev

Na podlagi tega lahko nosilec države članice stalnega prebivališča začasno ukrepa, namesto da bi morala zadevna oseba čakati na izid dogovora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Določitev zakonodaje, ki se uporablja, se opravi v mesecu, ki sledi predložitvi podatka imenovanemu nosilcu v kraju stalnega prebivališča zavarovane osebe v skladu z odstavkom 1.

3. Začasna določitev zakonodaje, ki se uporablja, kakor to določa odstavek 2, postane dokončna v dveh mesecih po tem, ko je bil nosilec, ki ga je imenoval pristojni organ zadevne države članice, v skladu z odstavkom 2 obveščen o začasni določitvi, razen če je zakonodaja že dokončno določena v skladu z odstavkom 3a ali če vsaj eden od zadevnih nosilcev do konca tega dvomesečnega obdobja obvesti nosilca, ki ga je imenoval pristojni organ države članice stalnega prebivališča, da zaenkrat ne more sprejeti določitve ali da ima o tem drugačno stališče.

Dokler se ne določi zakonodaja, ki naj bi se uporabljala, za zadevno osebo začasno velja zakonodaja, določena v skladu s členom 6(1).

Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se razglasi za veljavno po postopku posvetovanja med zadevnimi nosilci v okviru odstavka 2, o tem nemudoma obvesti zadevno osebo.

Obrazložitev

Zadnji odstavek Komisije je vključen v novi odstavek 3b.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Kadar obstaja negotovost glede opredelitve zakonodaje, ki naj se uporablja, in morajo zato nosilci ali organi dveh ali več držav članic vzpostaviti stike, se na zahtevo enega ali več nosilcev, ki so jih imenovali pristojni organ zadevnih držav članic, ali pristojnih organov samih zakonodaja, ki naj se uporablja za zadevno osebo, določi soglasno, ob tem pa se upoštevajo določbe člena 13 osnovne uredbe in ustrezne določbe člena 14 izvedbene uredbe.

Če se stališča zadevnih nosilcev ali pristojnih organov razlikujejo, se ti organi skušajo dogovoriti v skladu z zgoraj določenimi pogoji, ob tem pa se uporabijo določbe člena 6 izvedbene uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Pristojni nosilec države članice, zakonodaja katere se določi za začasno ali dokončno uporabo, o tej odločitvi nemudoma obvesti zadevno osebo.

Obrazložitev

Ta novi odstavek povzema določbe iz zadnjega odstavka člena 17(3) besedila Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c. Če zadevna oseba ne zagotovi informacij iz odstavka 1, se določbe tega člena uporabijo na pobudo nosilca, ki ga imenuje pristojni organ v državi članici, v kateri ima ta oseba stalno prebivališče, takoj ko ta izve za okoliščine navedene osebe, po možnosti prek drugega zadevnega nosilca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18a

Postopek za uporabo člena 16(1) osnovne uredbe

Delodajalec ali zadevna oseba zahtevo za uporabo izjem od členov 11 do 15 osnovne uredbe predloži – če je le mogoče, vnaprej – pristojnemu organu ali organu, ki ga pristojni organ imenuje, v državi članici zakonodaje, za katero zadevna oseba prosi, naj se uporablja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveščanje zavarovanih oseb

Obveščanje zadevnih oseb in delodajalcev

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja, zadevno osebo in po potrebi tudi njenega (njene) delodajalca(-ce) obvesti o obveznostih, ki izhajajo iz te zakonodaje. Za izpolnitev formalnosti, ki jih narekuje ta zakonodaja, jim nudi potrebno pomoč.

1. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se določi za uporabo na podlagi naslova II osnovne uredbe, zadevno osebo in po potrebi tudi njenega (njene) delodajalca(-ce) obvesti o obveznostih, ki izhajajo iz te zakonodaje. Za izpolnitev formalnosti, ki jih narekuje ta zakonodaja, jim nudi potrebno pomoč.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja v skladu z določbo naslova II Uredbe (ES) št. 883/2004, na zahtevo zadevne osebe ali delodajalca potrdi, da se ta zakonodaja uporablja, ter po potrebi navede datum, do katerega se uporablja, in pod katerimi pogoji.

2. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja v skladu z določbo naslova II Uredbe (ES) št. 883/2004, z izjavo o veljavni zakonodaji obvesti zadevno osebo, da se ta zakonodaja uporablja, ter po potrebi navede datum, do katerega se uporablja, in pod katerimi pogoji. V izjavi se navedejo plače, ki jih je določil delodajalec.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nosilci iz člena 17(1) pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se uporablja za neko osebo, sporočijo vse informacije, potrebne za določitev prispevkov, ki so jih ta oseba in njen(-i) delodajalec(-lci) dolžni plačati po tej zakonodaji.

1. Ustrezni nosilci pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se na podlagi naslova II osnovne uredbe uporablja za neko osebo, sporočijo potrebne informacije, ki se zahtevajo za določitev datuma, ko naj se ta zakonodaja začne uporabljati, in prispevkov, ki so jih ta oseba in njen(-i) delodajalec(-lci) dolžni plačati po tej zakonodaji.

Obrazložitev

S tem so zajeti tudi vsi primeri zakonodaje, ki se uporablja v skladu z naslovom 2, zahtevajo pa se le potrebne informacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Delodajalec je za delavca, ki ga zaposli, dolžan izpolnjevati obveznosti iz zakonodaje, ki se uporablja za tega delavca, zlasti obveznost plačevanja prispevkov, ki jih ta zakonodaja določa.

1. Delodajalec nekega delavca, ki ima svoj statutarni sedež ali poslovno enoto zunaj pristojne države članice, je dolžan izpolnjevati vse obveznosti iz zakonodaje, ki se uporablja za tega delavca, zlasti obveznost plačevanja prispevkov, ki jih ta zakonodaja določa, kot če bi imel svoj statutarni sedež ali poslovno enoto v pristojni državi članici.

Obrazložitev

S tem je pojasnjeno, da je to čezmejni primer.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Delodajalec ki nima sedeža v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, na eni strani in zaposleni delavec na drugi strani se lahko dogovorita, da slednji izpolnjuje obveznosti delodajalca v njegovem imenu, kar zadeva plačevanje prispevkov. Delodajalec je o takem dogovoru dolžan obvestiti pristojnega nosilca te države članice.

2. Delodajalec, ki nima poslovne enote v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, in zaposleni delavec se lahko dogovorita, da slednji v imenu delodajalca izpolnjuje njegove obveznosti v zvezi s plačevanjem prispevkov, kar pa ne posega v osnovne obveznosti delodajalca. Delodajalec je o takem dogovoru dolžan obvestiti pristojnega nosilca te države članice.

Obrazložitev

S tem je pojasnjeno, da ima delodajalec osnovno obveznost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pristojni organi zagotavljajo, da so zavarovane osebe obveščene o postopkih in pogojih kritja stroškov storitev, kadar so bile teh storitev deležne na ozemlju države članice, ki ni država članica pristojnega nosilca ali stalnega prebivališča.

1. Pristojni organi ali nosilci zagotavljajo, da so zavarovanim osebam na voljo vse potrebne informacije o postopkih in pogojih za odobritev storitev, kadar so te storitve zagotovljene na ozemlju države članice, ki ni država članica pristojnega nosilca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je po nacionalni zakonodaji pravica do storitev iz tega poglavja odvisna od statusa upokojenca, se pri tem upošteva izključno pokojnina, ki jo je dolžan izplačati nosilec te države članice.

4. Ne glede na člen 5(a) osnovne uredbe lahko država članica postane odgovorna za stroške storitev v skladu s členom 22 osnovne uredbe samo, če je zavarovana oseba vložila zahtevek za pokojnino v skladu z zakonodajo te države članice na eni strani, ali skladno s členi od 23 do 30 osnovne uredbe, če zavarovana oseba prejema pokojnino v skladu z zakonodajo te države članice, na drugi strani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dokument iz odstavka 1 ostane veljaven, dokler pristojni nosilec ne obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča o njegovem preklicu.

2. Nosilec kraja stalnega prebivališča pristojnega nosilca obvesti o vsaki prijavi, ki jo opravi v skladu z določbami iz odstavka 1.

Nosilec v kraju stalnega prebivališča pristojnega nosilca obvesti o vsaki prijavi, ki jo opravi v skladu z določbami iz odstavka 1, in o vsaki spremembi ali preklicu te prijave.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za uporabo člena 19 Uredbe (ES) št. 883/2004 zavarovana oseba pred odhodom z ozemlja države članice, v kateri ima stalno prebivališče, od svojega pristojnega nosilca zahteva, da ji pošlje dokument, ki potrjuje njeno pravico do storitev.

1. Za uporabo člena 19 osnovne uredbe zavarovana oseba izvajalcu zdravstvene oskrbe v državi članici začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga je izdal njen pristojni nosilec in ki potrjuje njeno pravico do storitev. Če zavarovana oseba nima takega dokumenta, se nosilec na zahtevo ali sicer po potrebi v kraju začasnega prebivališča za njegovo pridobitev obrne na pristojnega nosilca.

Upokojenci ali njihovi družinski člani iz člena 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 svoj zahtevek naslovijo na nosilca kraja stalnega prebivališča, ki ga po potrebi pošlje nosilcu, pristojnemu za kritje stroškov storitev, ki so bile upokojencu zagotovljene v državi članici stalnega prebivališča.

Obrazložitev

V izvirnem predlogu se je od posameznika zahtevalo, da potrebni dokument pridobi pred odhodom, česar se mnogi niso zavedali, zato se s predlogom spremembe zagotovi večja prilagodljivost in posledično kritje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če se v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 izkaže, da so storitve za zavarovano osebo med začasnim bivanjem potrebne z zdravstvenega vidika, ta oseba dokument iz odstavka 1 predloži izvajalcu zdravstvene oskrbe države članice začasnega prebivališča, ki za zadevno osebo uporabi tiste določbe zakonodaje, ki bi veljale zanjo, če bi se zanjo uporabljal sistem iz člena 23 te uredbe v državi članici začasnega prebivališča.

2. Iz dokumenta je razvidno, da ima zavarovana oseba pravico do storitev v skladu z merili, določenimi v členu 19 osnovne uredbe, in sicer pod enakimi pogoji, ki veljajo za osebe, zavarovane v skladu z zakonodajo države članice začasnega prebivališča.

Če zavarovana oseba ne razpolaga z navedenim dokumentom, se nosilec v kraju začasnega prebivališča, da bi pridobil potrebne podatke, obrne na pristojnega nosilca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Storitve, navedene v členu 19(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 se nanašajo na storitve, ki se morajo zagotoviti v državi članici začasnega prebivališča v skladu z njeno zakonodajo, tako da zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega bivanja ne bi bila prisiljena vrniti se v kraj svojega stalnega prebivališča, da bi bila deležna zdravljenja, ki ga zahteva njeno zdravstveno stanje.

3. Storitve iz člena 19(1) osnovne uredbe obsegajo storitve, ki se zagotavljajo v državi članici začasnega prebivališča v skladu z njeno zakonodajo in ki postanejo potrebne iz zdravstvenih razlogov, z namenom, da se zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega bivanja ne bi bila prisiljena vrniti v pristojno državo članico, da bi bila deležna zdravljenja, ki ga potrebuje.

Obrazložitev

S predlogom spremembe se razjasni, da je odločilni dejavnik zdravstvena utemeljenost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Odstavki 1-3 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

črtano

Obrazložitev

Določba je povzeta z novo točko Ba odstavka 8a.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Če je zavarovana oseba dejansko nosila vse ali del stroškov storitev, zagotovljenih v okviru člena 19 Uredbe (ES) št. 883/2004, svoj zahtevek za povračilo naslovi na nosilca kraja začasnega prebivališča. Ta ji neposredno povrne znesek stroškov, ki ustreza zadevnim storitvam v mejah in pod pogoji stopenj, ki jih določa njena zakonodaja.

5. Če je zavarovana oseba dejansko nosila stroške vseh ali dela storitev, zagotovljenih v okviru člena 19 osnovne uredbe, in če zakonodaja, ki jo uporablja nosilec v kraju začasnega prebivališča, predvideva možnost povračila teh stroškov zavarovani osebi, lahko zavarovana oseba svoj zahtevek za povračilo naslovi na nosilca v kraju začasnega prebivališča. V tem primeru ji ta nosilec neposredno povrne znesek stroškov, ki ustreza zadevnim storitvam v mejah in pod pogoji stopenj povračil, ki jih določa njegova zakonodaja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če zahtevek za povračilo teh stroškov ni bil neposredno naslovljen na nosilca kraja začasnega prebivališča, nastale stroške zadevni osebi povrne pristojni nosilec po stopnjah povračil, ki jih uporablja nosilec kraja začasnega prebivališča.

6. Če zahtevek za povračilo teh stroškov ni bil neposredno naslovljen na nosilca v kraju začasnega prebivališča, nastale stroške zadevni osebi povrne pristojni nosilec v skladu s stopnjami povračil, ki jih uporablja nosilec v kraju začasnega prebivališča, ali zneski, ki bi se povrnili nosilcu v kraju začasnega prebivališča, če bi se v zadevnem primeru uporabil člen 61 izvedbene uredbe.

Nosilec kraja začasnega prebivališča je pristojnemu nosilcu, ki to zahteva, dolžan zagotoviti potrebne podatke o teh stopnjah.

Nosilec v kraju začasnega prebivališča je pristojnemu nosilcu, ki to zahteva, dolžan zagotoviti potrebne podatke o teh stopnjah ali zneskih.

Če zakonodaja države članice začasnega prebivališča ne določa stopenj povračila stroškov, lahko pristojni nosilec povračilo izvede v skladu s stopnjami, ki jih uporablja sam, ne da bi bilo za to potrebno soglasje zavarovane osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 6 lahko pristojni nosilec izvede povračilo nastalih stroškov po stopnjah za povračila, ki jih uporablja sam, pod pogojem, da se je zavarovana oseba strinjala z uporabo te določbe in da zakonodaja dopušča povračilo takšnih stroškov.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko pristojni nosilec nastale stroške povrne v mejah in pod pogoji stopenj, ki jih določa njegova zakonodaja, in sicer pod pogojem, da se zavarovana oseba strinja, da se zanjo uporabi ta določba.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Povračilo, ki ga prejme zavarovana oseba, v nobenem primeru ne sme presegati zneska stroškov, ki jih je ta oseba dejansko imela.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ba) Družinski člani

Ba. Odstavki 1–8 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

Obrazložitev

Ta odstavek povzema določbe iz odstavka 25(4) besedila Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za upokojence in njihove družinske člane, ki niso člani, navedeni v členu 27(5) Uredbe (ES) št. 883/2004, se nosilec države članice, ki krije stroške storitev, zagotovljenih v državi članici stalnega prebivališča, upošteva kot pristojni nosilec za izdajo dovoljenja iz člena 20(1) Uredbe (ES) št. 883/2004.

1. Za namene uporabe člena 20(1) osnovne uredbe zavarovana oseba nosilcu v kraju začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga izda pristojni nosilec. V tem členu pristojni nosilec pomeni nosilca, ki krije stroške načrtovanega zdravljenja; v primerih iz člena 20(4) in člena 27(5) osnovne uredbe, v katerih se stroški zdravstvenih storitev, ki se zagotovijo v državi članici stalnega prebivališča, povrnejo v pavšalnih zneskih, za pristojnega nosilca velja nosilec v kraju stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za uporabo členov 20(1) in 27(3) Uredbe (ES) št. 883/2004, kadar zadevna oseba ne prebiva stalno na ozemlju pristojne države članice, zahtevek za dovoljenje iz člena 20(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 pri pristojnem nosilcu vloži nosilec kraja stalnega prebivališča. Nosilec kraja stalnega prebivališča navede razloge, zaradi katerih zahteva to dovoljenje za zadevno osebo, in sicer zlasti tiste, ki so navedeni v členu 20(2) Uredbe (ES) št. 883/2004.

2. Če zavarovana oseba v pristojni državi članici nima stalnega prebivališča, za dovoljenje zaprosi nosilca iz kraja stalnega prebivališča, ki ga nemudoma posreduje pristojnemu nosilcu.

Če odgovor ne prispe v petnajstih „koledarskih dneh“ od datuma pošiljanja, se šteje, da je pristojni nosilec dovoljenje izdal.

V tem primeru nosilec v kraju stalnega prebivališča z izjavo potrdi, da so pogoji iz drugega stavka člena 20(2) osnovne uredbe v državi stalnega prebivališča izpolnjeni.

Nosilec kraja stalnega prebivališča izda dovoljenje zadevni osebi v imenu pristojnega nosilca.

Pristojni nosilec lahko izdajo dovoljenja zavrne le, če v skladu z oceno nosilca v kraju stalnega prebivališča pogoji iz drugega stavka člena 20(2) osnovne uredbe v državi članici stalnega prebivališča zavarovane osebe niso izpolnjeni, ali če se lahko enako zdravljenje zagotovi v pristojni državi članici, in sicer v roku, ki je sprejemljiv z zdravniškega vidika, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega poteka bolezni zadevne osebe.

Med celotnim potekom postopka za izdajo dovoljenja si pristojni nosilec pridržuje možnost, da zadevno osebo napoti na zdravniški pregled, ki ga opravi zdravnik po njegovi izbiri v državi članici začasnega ali stalnega prebivališča.

Pristojni nosilec obvesti nosilca v državi članici stalnega prebivališča o sprejeti odločitvi.

Če odgovor ne prispe v petnajstih „koledarskih dneh“ od datuma pošiljanja, se šteje, da je pristojni nosilec dovoljenje izdal.

Obrazložitev

S tem se določi postopek za odločanje o predhodnem dovoljenju in se ohrani rok za sklep.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Postopek iz odstavka 2 se ne uporablja, kadar so zadevne zdravstvene storitve življenjskega pomena. V tem primeru predhodno dovoljenje iz člena 20(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 izda nosilec kraja stalnega prebivališča v imenu pristojnega nosilca, ki ga o tem nemudoma obvesti nosilec države stalnega prebivališča.

3. Če zavarovana oseba, ki nima stalnega prebivališča v pristojni državi članici, nujno potrebuje zdravljenje življenjskega pomena, dovoljenja ni mogoče zavrniti v skladu z drugim stavkom člena 20(2) osnovne uredbe. V takih okoliščinah dovoljenje v imenu pristojnega nosilca izda nosilec v kraju stalnega prebivališča, ki o tem nemudoma obvesti pristojnega nosilca.

Pristojni nosilec je dolžan sprejeti ugotovitve in možnosti zdravljenja v zvezi s nujnostjo zdravstvenih storitev življenjskega pomena, ki jih določijo zdravniki, ki jih pooblasti nosilec kraja stalnega prebivališča, ki dovoljenje izda.

Pristojni nosilec je dolžan sprejeti ugotovitve in možnosti zdravljenja v primeru potrebe po nujnem zdravljenju življenjskega pomena, ki jih opredelijo zdravniki, ki jih pooblasti nosilec iz kraja stalnega prebivališča, ki izda dovoljenje.

Obrazložitev

S tem se poudari vrsta zdravstvenih meril.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Med celotnim potekom postopka za izdajo dovoljenja si pristojni nosilec pridržuje pravico, da zavarovano osebo napoti na zdravniški pregled, ki ga opravi zdravnik po njegovi lastni izbiri v državi članici začasnega ali stalnega prebivališča.

(Besedilo je več ali manj enako pododstavku 4 člena 26(2) predloga Komisije.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Zadevna oseba pošlje dovoljenje nosilcu kraja začasnega prebivališča. Ta mora nosilca kraja stalnega prebivališča zavarovane osebe obveščati o razvoju zdravstvenega stanja te osebe, kadar je z zdravstvenega vidika potrebno dodatno zdravljenje. Nosilec kraja stalnega prebivališča te podatke nemudoma sporoči pristojnemu nosilcu.

4. Nosilec v kraju začasnega prebivališča brez poseganja v odločitev glede dovoljenja obvesti pristojnega nosilca, če je z zdravstvenega vidika primerno dodatno zdravljenje, ki ga zajema obstoječe dovoljenje.

Obrazložitev

S tem se razjasni dolžnost obveščanja pristojnega nosilca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

B) Kritje stroškov zdravstvenih storitev v okviru načrtovanega zdravljenja.

B) Kritje stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je imela zavarovana oseba

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Brez poseganja v odstavek 5 se smiselno uporablja člen 25(5) in (6) izvedbene uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Kadar se izda dovoljenje, pristojni nosilec zagotovi kritje stroškov po najvišji stopnji. Če so za zdravstvene storitve stopnje nosilca v kraju začasnega prebivališča nižje od stopenj pristojnega nosilca, lahko zato zavarovana oseba od pristojnega nosilca zahteva, da ji ta v mejah svojih stopenj izplača dodatek.

5. Če je zavarovana oseba dejansko sama krila stroške ali del stroškov za dovoljene zdravstvene storitve in je znesek stroškov, ki ga je pristojni nosilec obvezan povrniti nosilcu v kraju začasnega prebivališča ali zavarovani osebi v skladu s prejšnjim odstavkom (dejanski stroški), nižji od zneska stroškov, ki bi ga moral prevzeti za enako zdravljenje v pristojni državi članici (teoretični stroški), pristojni nosilec na zahtevo zavarovani osebi povrne stroške zdravljenja, ki jih je ta imela, do višine razlike, za katero teoretični stroški presegajo dejanske stroške. Vendar znesek povračila ne sme presegati zneska stroškov, ki jih je zavarovana oseba dejansko imela; lahko se upošteva znesek, ki bi ga zavarovana oseba morala plačati, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v pristojni državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Kadar pristojni nosilec izda dovoljenje, se potni stroški in stroški bivanja, ki so neločljivo povezani z zdravljenjem zadevne osebe, krijejo po zakonodaji, ki jo uporablja pristojni nosilec za zadevno osebo in po potrebi tudi za osebo, ki jo mora spremljati.

6. Potne stroške in stroške bivanja, ki so neločljivo povezani z zdravljenjem zavarovane osebe, in po potrebi stroške za osebo, ki ga/jo spremlja, krije ta nosilec, kadar je dano dovoljenje v primeru zdravljenja v drugi državi članici. V primeru, da je zavarovanec invalid, bodo za potrebne veljali potni stroški in stroški bivanja za njegovega spremljevalca.

Obrazložitev

Ni realistično pričakovati, da bi posameznik, ki resnično potrebuje zdravljenje, lahko kril z njim povezane potne stroške. Razumno je tudi pričakovati, da bo posameznik v ranljivem stanju potreboval spremstvo. Podpora za osebno pomoč invalidom je ključni element, da se zagotovi, da invalidi ne bodo žrtve diskriminacije v zvezi s sistemi socialne varnosti in dajatvami za vse državljane. Elemente občutljivosti za osebe, ki se zdravijo, bi lahko razširili na občutljivost nekaterih invalidov pri dostopanju do sistemov socialne varnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Da bi bila zavarovana oseba upravičena do denarnih dajatev za nezmožnost za delo v skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št 883/2004, poskrbi, da zdravnik države članice stalnega prebivališča, ki je ugotovil njeno zdravstveno stanje, izpolni dokumenti, ki potrjuje njeno nezmožnost za delo.

1. Če zakonodaja pristojne države članice zahteva, da zavarovana oseba predloži potrdilo, da bi se ji priznale denarne dajatve v zvezi z nezmožnostjo za delo na podlagi člena 21(1) osnovne uredbe, zavarovana oseba zdravnika v državi članici stalnega prebivališča, ki je ugotovil njeno zdravstveno stanje, zaprosi za potrditev njene nezmožnosti za delo in verjetno trajanje nezmožnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zavarovana oseba izpolnjeni dokument v treh delovnih dneh po ugotovitvi zdravstvenega stanja pošlje:

2. Zavarovana oseba pošlje potrdilo pristojnemu nosilcu v roku, ki ga določa zakonodaja pristojne države članice.

a) nosilcu v kraju stalnega prebivališča, če zadevna oseba tam izvaja svojo poklicno dejavnost;

b) pristojnemu nosilcu v drugih primerih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Če lečeči zdravniki v državi članici stalnega prebivališča ne izdajajo potrdil o nezmožnosti za delo in če so le-ta zahtevana v skladu z zakonodajo pristojne države članice, zadevna oseba vloži zahtevek neposredno pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča. Ta nosilec nemudoma poskrbi, da se nezmožnost za delo zdravstveno oceni in da se sestavi potrdilo iz odstavka 1. Potrdilo se takoj posreduje pristojnemu nosilcu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Predložitev dokumenta iz odstavkov 1 in 2 zavarovane osebe ne odvezuje od izpolnjevanja obveznosti, določenih z veljavno zakonodajo, zlasti obveznosti do njenega delodajalca.

3. Predložitev dokumenta iz odstavkov 1, 2 in 2a zavarovane osebe ne odvezuje od izpolnjevanja obveznosti, določenih z veljavno zakonodajo, zlasti obveznosti do njenega delodajalca. Delodajalec in/ali pristojni nosilec lahko po potrebi zaposlenega pozove k dejavnostim, namenjenim spodbujanju in podpiranju vrnitve zavarovane osebe v delovno okolje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Če začne zavarovana oseba ponovno delati, o tem obvesti pristojnega nosilca, ki po potrebi obvesti nosilca kraja stalnega prebivališča.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Nosilec kraja stalnega prebivališča po potrebi naknadno opravi administrativna preverjanja ali zdravniški pregled zavarovane osebe, kot če bi bila ta zavarovana pri njem. Takoj ko ugotovi, da je zadevna oseba sposobna za ponovno opravljanje dela, o tem nemudoma obvesti to osebo in hkrati tudi pristojnega nosilca ter pri tem navede datum, ko se izteče nezmožnost za delo. Brez poseganja v določbe odstavka 10 obvestilo zadevni osebi velja kot odločitev, sprejeta v imenu pristojnega nosilca.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Na zahtevo pristojnega nosilca je nosilec v kraju stalnega prebivališča dolžan zagotoviti zdravniški pregled zadevne osebe, ki ga opravi zdravnik, katerega izbere pristojni nosilec.

črtano

Obrazložitev

This paragraph is replaced by the new paragraph 7a (new).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Pristojni nosilec ohrani možnost, da zavarovanca napoti na zdravniški pregled k zdravniku po svoji izbiri.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Pristojni nosilec izplača denarne dajatve neposredno zadevni osebi in o tem obvesti nosilca kraja stalnega prebivališča. Vendar, če denarne dajatve izplača nosilec kraja stalnega prebivališča v imenu pristojnega nosilca, ta zadevno osebo obvesti o njenih pravicah. Nosilcu kraja stalnega prebivališča sporoči znesek denarnih dajatev, datume njihovih izplačil in najdaljše možno trajanje njihovega dodeljevanja, kot je predvideno z zakonodajo pristojne države.

8. Brez poseganja v drugi stavek člena 21(1) osnovne uredbe pristojni nosilec izplača denarne dajatve neposredno zadevni osebi in po potrebi o tem obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Če se pristojni nosilec odloči zavrniti izplačilo denarnih dajatev, ker zavarovana oseba ni izpolnila formalnosti, določenih z zakonodajo države članice stalnega prebivališča, ali če zdravnik po izbiri pristojnega nosilca ugotovi, da je zavarovana oseba zmožna za nadaljnje opravljanje dela, sta o tej odločitvi obveščena ta oseba in hkrati nosilec kraja stalnega prebivališča.

10. Če pristojni nosilec sklene zavrniti izplačilo denarnih dajatev, o tej odločitvi obvesti zavarovano osebo, hkrati pa še nosilca v kraju stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27a

Denarne dajatve za dolgotrajno oskrbo v primeru stalnega ali začasnega prebivanja v državi članici, ki ni pristojna država članica.

A) Postopek, predpisan za zavarovano osebo

1. Da bi zavarovani osebi lahko bile priznane denarne dajatve v zvezi z dolgotrajno oskrbo na podlagi člena 21(1) osnovne uredbe, ta vloži zahtevek pri pristojnemu nosilcu. Pristojni nosilec o tem po potrebi obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča.

B) Postopek, predpisan za nosilca v kraju stalnega prebivališča

2. Nosilec v kraju stalnega prebivališča na zahtevo pristojnega nosilca preuči zdravstveno stanje zavarovane osebe s stališča njene potrebe po dolgotrajni oskrbi. Pristojni nosilec posreduje nosilcu v kraju stalnega prebivališča vse potrebne informacije za zadevno preučitev.

C) Postopek, predpisan za pristojnega nosilca

3. Da bi opredelil stopnjo potrebe po dolgotrajni oskrbi, ima pristojni nosilec pravico, da zavarovano osebo napoti na zdravniški pregled k zdravniku ali drugemu strokovnjaku po svoji lastni izbiri.

4. Pri tem se smiselno uporablja osmi odstavek člena 27 izvedbene uredbe.

D) Postopek v primeru začasnega bivanja v državi članici, ki ni pristojna država članica

5. Odstavki 1–4 se smiselno uporabljajo, če zavarovana oseba začasno prebiva v državi članici, ki ni pristojna država članica.

E) Družinski člani

6. Odstavki 1–5 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Člen 28(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 se uporablja tudi za upravičence do invalidske pokojnine. Z izrazom „nadaljevanje zdravljenja“ je treba razumeti spremljanje bolezni do njenega konca.

Če država članica, v kateri je bil bivši obmejni delavec nazadnje zaposlen, ni več pristojna država članica in če bivši obmejni delavec ali njegov družinski član potuje v to državo, da bi prejel storitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe, v tem primeru bivši obmejni delavec ali njegov družinski član nosilcu v kraju začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga je izdal pristojni nosilec.

2. Izraz „zdravljenje“ pomeni vsako zdravstveno storitev, katere cilj je varovati, ohranjati ali povrniti zdravje oseb.

3. Člen 28(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 se smiselno uporablja za popolnoma brezposelne obmejne delavce in za člane njihovih družin, kadar pristojna država članica ni vpisana na seznam iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 883/2004.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar nosilec iz člena 30(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 ob uporabi člena 5 navedene uredbe upošteva pokojnine, pridobljene v skladu z zakonodajo ene ali več drugih držav članic, za določitev osnove za izračun prispevkov upošteva samo zneske pokojnin, ki se zadevni osebi dejansko izplačajo.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Znesek prispevkov, ki se odtegnejo od zadevnih pokojnin, nikakor ne sme presegati zneska, ki bi ga bila dolžna plačati oseba z enakimi prihodki, prejetimi v državi članici iz člena 30 Uredbe (ES) št. 883/2004.

2. Če oseba pokojnino prejema od več kot ene države članice, znesek prispevkov, ki se odtegnejo od vseh izplačanih pokojnin, nikakor ne sme presegati zneska, ki bi ga bila dolžna plačati oseba z enakim zneskom pokojnin, prejetim od pristojne države članice.

Obrazložitev

Bolj jasno besedilo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

A) Postopek, predpisan za pristojnega nosilca

1. Za uporabo člena 34 Uredbe (ES) št. 883/2004 storitve dolgotrajne nege niso zdravljenje, kot je določeno v členu 28(2) te uredbe, temveč nega ali pomoč v vsakodnevnem življenju zadevne osebe glede na stopnjo njene samostojnosti.

2. Nosilec v kraju stalnega prebivališča zadevno osebo obvesti o obstoju pravila o preprečevanju prekrivanja dajatev in pogojih, pod katerimi se le-to uporablja za dajatve za zadevno dolgotrajno nego. Vendar mora uporaba takšnih pravil osebi, ki nima stalnega prebivališča na ozemlju pristojne države članice, zagotavljati pravico do zneska dajatve, ki je najmanj enak znesku, do katerega bi bila upravičena, če bi imela v tej državi stalno prebivališče.

1. Pristojni nosilec zadevno osebo obvesti o določbi iz člena 34 osnovne uredbe glede preprečitve prekrivanja dajatev. Uporaba takšnih pravil mora osebi, ki nima stalnega prebivališča v pristojni državi članici, zagotavljati pravico do dajatev v obsegu, ki je najmanj enak celotnemu obsegu ali vrednosti, do katere bi bila upravičena, če bi imela v tej državi stalno prebivališče.

2. Pristojni nosilec o izplačilu denarnih dajatev za dolgotrajno oskrbo obvesti tudi nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča, če zakonodaja, ki jo uporablja slednji nosilec, predvideva storitve dolgotrajne oskrbe, ki so navedene na seznamu iz člena 34(2) osnovne uredbe.

Postopek, predpisan za nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča

3. Po prejemu podatkov iz odstavka 2 nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča nemudoma obvesti pristojnega nosilca o storitvah dolgotrajne oskrbe, ki so predvidene za enak namen, za katerega jih odobri zadevni osebi v skladu s svojo zakonodajo, ter o stopnji povračila.

3. Upravna komisija po potrebi sprejme ukrepe za uporabo tega člena.

3a. Upravna komisija po potrebi sprejme ukrepe za uporabo tega člena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Določbe poglavja 1 naslova III Uredbe (ES) št. 883/2004, ki se nanašajo na zdravstvene storitve, ne veljajo za osebe, ki so do storitev upravičene izključno v skladu s posebnim sistemom, ki se uporablja za javne uslužbence države članice, navedene v Prilogi 2 k tej uredbi.

1. Za države članice iz Priloge 2 določbe poglavja 1 naslova III osnovne uredbe, ki se nanašajo na zdravstvene storitve, veljajo za osebe, ki so do storitev upravičene izključno v skladu s posebnim sistemom, ki se uporablja za javne uslužbence, in sicer le v tam določenem obsegu. Nosilec v drugi državi članici zgolj na podlagi tega ni odgovoren za kritje stroškov storitev ali denarnih dajatev, ki so bile zagotovljene tem osebam ali njihovim družinskim članom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 33

črtano

Načrtovano zdravljenje

Pristojni nosilec zaposlenemu ali samozaposlenemu delavcu, ki je žrtev nezgode pri delu ali poklicne bolezni in je upravičen do storitev, ki jih plača ta nosilec, ne sme zavrniti izdaje dovoljenja iz člena 20(1) Uredbe (ES) št. 883/2004, kadar mu ob upoštevanju njegovega trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega poteka bolezni na ozemlju države članice, kjer ima stalno prebivališče, z zdravniškega vidika v sprejemljivem časovnem roku ni mogoče zagotoviti primernega zdravljenja.

Obrazložitev

Načelo predhodnega dovoljenja je obravnavano že v členu 20(1) osnovne uredbe, postopek pa v členu 26 predloga Komisije za izvedbeno uredbo. Ali naj obstaja posebna določba za primere oseb, ki so žrtev nezgode pri delu ali poklicne bolezni, je načelno vprašanje in zato primernejše za osnovno uredbo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za izračun teoretičnega zneska in dejanskega zneska dajatve v skladu s členom 52(1)(b) .Uredbe (ES) št. 883/2004 se uporabljajo pravila iz člena 12(3),(4) in (5) te uredbe

1. Za izračun teoretičnega zneska in dejanskega zneska dajatve v skladu s členom 52(1)(b) osnovne uredbe se uporabljajo pravila iz člena 12(3),(4), (5) in (6) izvedbene uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar pristojni nosilec tega zneska ne more neposredno določiti zaradi zakonodaje, na podlagi katere so zavarovalnim dobam dodeljene različne vrednosti, se lahko določi nominalni znesek. Upravna komisija predpiše načine za določitev tega nominalnega zneska.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 44

črtano

Upoštevanje obdobij šolanja otrok

Brez poseganja v pristojnost države članice, določene v skladu z določbami iz naslova II Uredbe (ES) št. 883/2004, mora nosilec države članice, v kateri je upravičenec do pokojnine stalno prebival najdaljše obdobje v času dvanajstih mesecev po rojstvu svojega otroka, upoštevati obdobja šolanja otroka v drugi državi članici, če za zadevno osebo zaradi izvajanja zaposlitvene ali samozaposlitve dejavnosti ne začne veljati zakonodaja druge države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 44a

Upoštevanje obdobja vzgoje otroka

1. Za namene tega člena „obdobje vzgoje otroka“ pomeni katero koli obdobje, ki je v okviru pokojninske zakonodaje države članice referenčno obdobje ali ki izključno zaradi vzgoje otroka zagotavlja dodatek k pokojnini, ne glede na uporabljen način zagotovitve teh obdobij ter na to, ali nastanejo med vzgojo otroka ali pa se upoštevajo za nazaj.

2. Kadar na podlagi zakonodaje države članice, ki je pristojna glede na naslov II osnovne uredbe, ni upoštevano obdobje vzgoje otroka, je nosilec države članice, katere zakonodaja je na podlagi naslova II veljala za zadevno osebo, ker je opravljala dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe na dan, ko se je obdobje vzgoje zadevnega otroka začelo upoštevati, še naprej pristojen za upoštevanje obdobje vzgoje tega otroka kot obdobje vzgoje po lastni zakonodaji, kakor da je vzgoja tega otroka potekala na njegovem ozemlju.

3. Odstavek 2 ne velja, če zaradi opravljanja zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti v drugi državi članici za zadevno osebo začne veljati zakonodaja te države.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Da bi bil prosilec deležen dajatev v skladu s členom 44(2) Uredbe št. 883/2004, svoj zahtevek naslovi na nosilca države članice, katere zakonodaja je zanj veljala v trenutku, ko je prišlo do nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost ali poslabšanje te invalidnosti.

1. Da bi bil prosilec deležen dajatev po zakonodaji vrste A v skladu s členom 44(2) osnovne uredbe, svoj zahtevek naslovi na nosilca v državi članici, katere zakonodaja je zanj veljala v trenutku, ko je prišlo do nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost ali poslabšanje te invalidnosti, ali na nosilca v kraju stalnega prebivališča, ki zahtevek posreduje prvemu nosilcu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V primerih, ki niso navedeni v členu 44(2) Uredbe št. 883/2004, prosilec svoj zahtevek naslovi bodisi na nosilca kraja stalnega prebivališča, če je za zadevno osebo v nekem obdobju veljala zakonodaja, ki jo ta nosilec uporablja, bodisi nosilcu države članice, katere zakonodaja je za zadevno osebo nazadnje veljala, v drugih primerih.

4. V primerih, ki niso navedeni v odstavku 1, prosilec svoj zahtevek naslovi na nosilca v kraju stalnega prebivališča ali na nosilca v državi članici, katere zakonodaja se je nazadnje uporabljala. Če za zadevno osebo nikoli ni veljala zakonodaja, ki jo nosilec v kraju stalnega prebivališča uporablja, ta nosilec zahtevek posreduje nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se je nazadnje uporabljala.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Zahtevek za dajatve, naslovljen na nosilca države članice, ima avtomatično za posledico sočasno dodelitev dajatev v okviru zakonodaj vseh zadevnih držav članic, katerih pogoje prosilec izpolnjuje.

črtano

Obrazložitev

Obravnavano v členu 50.1 osnovne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Vendar do te sočasne dodelitve ne pride v primeru, kadar je prosilec v skladu s členom 50(1) Uredbe št. 883/2004 zaprosil za odlog dodelitve dajatev, ki bi jih pridobil po zakonodaji ene ali več držav članic.

črtano

Obrazložitev

Obravnavano v členu 50.1 osnovne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Prosilec zahtevek vloži v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja nosilec iz člena 45(1) in (4), ter mu priloži zahtevana dokazila. Prosilec navede bodisi nosilca ali nosilce invalidskega zavarovanja, starostnega zavarovanja ali zavarovanja za primer smrti (pokojnine) vseh držav članic, v katere je bila vključena zavarovana oseba, bodisi, če gre za zaposleno osebo, delodajalca ali delodajalce, pri katerem(-rih) je ta bila zaposlena na ozemlju vseh držav članic, ter predloži ustrezna potrdila, ki jih ima v lasti.

1. Prosilec zahtevek vloži v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja nosilec iz člena 45(1) ali (4), ter mu priloži dokazila, ki jih zahteva ta zakonodaja. Prosilec predvsem predloži vse koristne razpoložljive podatke in dokumente, ki se nanašajo na zavarovalne dobe (nosilci, identifikacijske številke), dobe zaposlitve (delodajalci) ali samozaposlitve (narava in kraj dejavnosti) ter prebivanja (naslove), ki so morebiti dopolnjene po drugi zakonodaji, in tudi dolžino teh dob.

Obrazložitev

Jasnejše glede na omejeno naravo zahtevanih informacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če prosilec v skladu s členom 50(1) Uredbe št. 883/2004 zaprosi za odlog dodelitve dajatev za starost, ki bi jih pridobil po zakonodaji ene ali več držav članic, mora pri tem navesti zakonodajo, po kateri prosi za odlog dodelitve dajatev.

2. Če prosilec v skladu s členom 50(1) osnovne uredbe zaprosi za odlog dodelitve dajatev za starost po zakonodaji ene ali več držav članic, mora to v svojem zahtevku omeniti in pri tem navesti zakonodajo, po kateri prosi za odlog dodelitve dajatev. Da bi prosilec to pravico lahko uveljavil, mu zadevni nosilci, na zahtevo prosilca, sporočijo vse razpoložljive podatke, da bi ga tako seznanili s posledicami sočasne ali zaporedne dodelitve dajatev, za katere se lahko poteguje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Če prosilec v skladu z zakonodajo določene države članice umakne zahtevek za dajatve, se to ne upošteva kot sočasen umik zahtevka za dajatve v skladu z zakonodajo drugih držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Zahtevek za dajatve prouči nosilec, na katerega je bil zahtevek naslovljen ali poslan v skladu z določbami člena 45(1) ali (4). Ta nosilec je v nadaljnjem besedilu imenovan „nosilec, ki prouči zahtevek“.

1. Nosilec, ki se mu v skladu z določbami člena 45(1) ali (4) predloži ali posreduje zahtevek za dajatve, je v nadaljnjem besedilu imenovan „nosilec za stike“. Nosilec v kraju stalnega prebivališča ni nosilec za stike, če za zadevno osebo ni nikoli veljala zakonodaja, ki jo uporablja ta nosilec.

Poleg preučitve zahtevka za dajatve po zakonodaji, ki jo uporablja, ta nosilec za stike spodbuja izmenjavo podatkov, obvešča o odločitvah in dejavnostih, ki jih zadevni nosilci potrebujejo za preučitev zahtevka, na zahtevo prosilca pa temu sporoči vsakršne podatke, pomembne za preučitev z vidika Skupnosti, ter ga obvešča o napredku.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V položajih, ki niso navedeni v členu 44 Uredbe (ES) št. 883/2004, nosilec, ki prouči zahtevek, zahtevke za dajatve nemudoma pošlje vsem zadevnim nosilcem, da bi jih lahko proučili istočasno in nemudoma. Ta nosilec jim sporoči zavarovalne dobe ali obdobja bivanja, dopolnjena po zakonodaji, ki jo uporablja, in ki jim po potrebi priloži potrdila, ki jih je predložil prosilec.

4. V primerih, ki niso tisti iz odstavka 2, nosilec za stike vsem zadevnim nosilcem nemudoma pošlje zahtevke za dajatve in vse razpoložljive dokumente ter po potrebi dokumente, ki jih je prosilec predložil, da bi lahko sočasno začeli s preučitvijo zahtevka. Nosilec za stike drugim nosilcem sporoči zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, za katera velja njegova zakonodaja. Navede tudi dokumente, ki jih je treba predložiti pozneje, in čim prej dopolni zahtevek.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Vsi drugi zadevni nosilci nosilcu, ki prouči zahtevek, sporočijo zavarovalne dobe ali obdobja bivanja, dopolnjena po zakonodaji, ki jo uporabljajo. Razen v primeru iz člena 46(2) te uredbe vsak nosilec navede tudi znesek neodvisne dajatve iz člena 52(1)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004, če se pravica do dajatev pridobi samo ob upoštevanju nacionalnega prava.

5. Vsak od zadevnih nosilcev nosilcu za stike in drugim zadevnim nosilcem čim prej sporoči zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Nosilec, ki prouči zahtevek, vsem zadevnim nosilcem pošlje vse pridobljene podatke. Na tej podlagi vsak od zadevnih nosilcev izračuna teoretični in dejanski znesek dajatev v skladu s členom 52(1)(b) Uredbe (ES) št. 883/2004 ter oba zneska sporoči nosilcu, ki prouči zahtevek.

6. Vsak od zadevnih nosilcev izračuna znesek dajatev v skladu s členom 52 osnovne uredbe ter nosilcu za stike in ostalim zadevnim nosilcem sporoči to odločitev, znesek dajatev, ki jih je treba izplačati, in vse podatke, ki se zahtevajo za namene členov od 53 do 55 osnovne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Takoj ko nosilec, ki prouči zahtevek, na podlagi podatkov iz člena 5 ugotovi, da je treba uporabiti določbe člena 46(2) ali člena 57(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 883/2004, o tem obvesti druge zadevne nosilce.

7. Če nosilec na podlagi podatkov iz odstavkov 4 in 5 ugotovi, da se uporablja člen 46(2) ali člen 57(2) ali (3) osnovne uredbe, o tem obvesti nosilca za stike in druge zadevne nosilce.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Da bi prosilec lahko uporabljal pravico do odloga iz člena 50(1) Uredbe (ES) št. 883/2004, mu nosilec, ki prouči zahtevek, sporoči vse razpoložljive podatke, da bi ga tako seznanil s posledicami sočasne dodelitve dajatev, za katere se lahko poteguje. Prosilec vsak morebitni zahtevek za odlog dodelitve naslovi na nosilca, ki prouči zahtevek, ki ga nemudoma pošlje zadevnemu nosilcu.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsak nosilec prosilcu v skladu z določbami, ki jih uporablja, sporoči odločitev, ki jo sprejme o dodelitvi. Vsaka odločitev določa tudi pravna sredstva in roke za pritožbe, ki se zanjo uporabljajo. Kopija vsake odločitve se pošlje nosilcu, ki prouči zahtevek. Ob prejemu kopije vseh odločitev nosilec, ki prouči zahtevek, prosilcu v njegovem jeziku in po podrobnih pravilih iz člena 3(4) pošlje povzetek teh odločitev. Ta povzetek odločitev pošlje tudi drugim zadevnim nosilcem.

1. Vsak nosilec prosilcu sporoči odločitev, ki jo je sprejel v skladu z zakonodajo, ki se uporablja. Vsaka odločitev določa tudi pravna sredstva in roke za pritožbe. Potem, ko je bil nosilec za stike obveščen o vseh odločitvah, ki jih je sprejel posamezni nosilec, pošlje prosilcu in ostalim zadevnim nosilcem povzetek teh odločitev. Vzorec povzetka pripravi Upravna komisija. Povzetek se pošlje prosilcu v jeziku nosilca ali na zahtevo prosilca v jeziku, ki ga je ta izbral in je v skladu s členom 290 Pogodbe priznan kot uradni jezik institucij Skupnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Povzetek, ki je bil prosilcu poslan v skladu s členom 3(4), se mora upoštevati kot nova odločitev, zoper katero je možna pritožba.

2. Kadar prosilec po prejemu povzetka meni, da se je v njegove pravice poseglo z medsebojnim vplivom odločitev, ki sta jih sprejela dva ali več nosilcev, ima prosilec pravico do pregleda odločitev zadevnih nosilcev v rokih, ki jih določa zadevna nacionalna zakonodaja. Rok začne teči na dan, ko je bil povzetek prejet. Prosilec je o rezultatu pregleda pisno obveščen.

Obrazložitev

Z novo ubeseditvijo je postopek jasnejši, pravice državljanov pa so bolje zaščitene.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar se določbe člena 46(3) Uredbe (ES) št. 883/2004 ne uporabljajo, ima vsak nosilec možnost, da prosilca napoti na zdravniški pregled k zdravniku po svoji izbiri, da se tako ugotovi stopnja invalidnosti. Vendar pa nosilec države članice dokumente in zdravniške izvide ter administrativne podatke, ki jih pridobi od nosilcev drugih držav članic, upošteva, kot če bi bili pripravljeni v njegovi državi članici.

2. Kadar se določbe člena 46(3) osnovne uredbe ne uporabljajo, ima vsak nosilec glede na svojo zakonodajo možnost, da prosilca napoti na zdravniški pregled k zdravniku ali drugemu strokovnjaku po svoji izbiri, da se tako ugotovi stopnja invalidnosti. Vendar pa nosilec države članice dokumente in zdravniške izvide ter administrativne podatke, ki jih pridobi od nosilcev drugih držav članic, upošteva, kot če bi bili pripravljeni v njegovi državi članici.

Obrazložitev

Na ta način se bolj upoštevajo raznolike prakse držav članic pri uporabi različnih strokovnih znanj za oceno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar se zdravniški pregled opravi v drugi državi članici kot v državi članici stalnega prebivališča zadevne osebe, mora ustrezne potne stroške in stroške bivanja kriti nosilec, ki je prosilca napotil na ta zdravniški pregled.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Nosilec, ki je dolžan izplačati začasne dajatve v skladu z odstavkom 1 ali 2, o tem nemudoma obvesti prosilca ter ga pri tem izrecno opozori na začasno naravo sprejetega ukrepa in na dejstvo, da bo pritožba mogoča samo zoper prihodnjo odločitev o dodelitvi dajatve.

3. Vsak nosilec, ki je dolžan izplačati začasne dajatve ali predujem v skladu z odstavkom 1 ali 2, o tem nemudoma obvesti prosilca ter ga pri tem izrecno opozori na začasno naravo sprejetega ukrepa in na pravice do pritožbe v skladu z njegovo zakonodajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ukrepi za hitrejšo dodelitev dajatev

Ukrepi za pospešitev postopka izračuna dajatev

1. Kadar zakonodaja neke države članice postane veljavna za neko osebo, organ, ki ga imenuje pristojni organ te države članice, organu, ki ga je imenovala država članica, katere državljan je ta oseba, pošlje vse podatke o identifikaciji te osebe, vključno z njeno identifikacijsko številko, ki ji jo dodeli nosilec prve države članice, pristojen za pokojnine, ter ime navedenega pristojnega nosilca. Temu organu sporoči tudi vse druge podatke, ki bi lahko olajšali in pospešili naknadne dodelitve pokojnin.

1. Da se olajša in pospeši preučitev zahtevkov in izplačilo dajatev, nosilci, katerih zakonodaja velja za zadevno osebo:

(a) z nosilci drugih držav članic izmenjajo ali jim zagotovijo elemente za identifikacijo oseb, ki uporabo ene nacionalne zakonodaje zamenjajo z drugo, in skupaj poskrbijo, da se ti identifikacijski elementi hranijo in so ustrezni, v nasprotnem primeru pa tem osebam zagotovijo sredstva za neposreden dostop do njihovih identifikacijskih elementov;

(b) dovolj zgodaj pred minimalno starostjo, pri kateri začne teči pravica do pokojnine, ali pred naknadno določeno starostjo z zadevno osebo in nosilci drugih držav članic izmenjajo ali jim posredujejo informacije (dopolnjene dobe ali druge pomembne elemente) glede pravic do pokojnine oseb, ki uporabo ene zakonodaje zamenjajo z drugo, v nasprotnem primeru pa tem osebam sporočijo ali jim zagotovijo sredstva, s pomočjo katerih se lahko seznanijo s pričakovanimi pravicami do dajatve.

2. Za uporabo odstavka 1 se osebe brez državljanstva in begunci ter osebe, za katere ni nikoli veljala zakonodaja države članice, katere državljani so, obravnavajo kot državljani države članice, katere zakonodaja je zanje veljala najprej.

2. Za namene uporabe odstavka 1 Upravna komisija določi elemente informacij, ki naj se izmenjajo ali dajo na razpolago, in ob upoštevanju značilnosti nacionalnih pokojninskih sistemov, njihove administrativne in tehnične organizacije ter tehnoloških sredstev, ki so jim na voljo, vzpostavi ustrezne postopke in mehanizme. Upravna komisija zagotovi izvajanje teh pokojninskih shem z organizacijo pregleda sprejetih ukrepov in njihove uporabe.

2a. Za namene uporabe odstavka 1 bi moral nosilec v prvi državi članici, v kateri oseba dobi osebno identifikacijsko številko (PIN) za namene upravljanja socialne varnosti, prejeti zgoraj navedene podatke.

3. Zadevni nosilci na zahtevo zainteresirane osebe ali nosilca, pri katerem je oseba trenutno zavarovana, pripravijo opis njenega dotedanjega zavarovanja, v katerega zajamejo obdobje vsaj enega leta pred datumom, ko bo oseba dosegla starost, pri kateri je upravičena do pokojnine.

4. Upravna komisija določi podrobna pravila za izvajanje določb iz zgornjih odstavkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če nacionalna zakonodaja vsebuje pravila za določitev nosilca, pristojnega za dodelitev pokojnine, se ta pravila uporabljajo samo ob upoštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih v skladu z zakonodajo te države članice.

1. Kadar nacionalna zakonodaja brez poseganja v člen 51 osnovne uredbe vsebuje pravila za določitev pristojnega nosilca ali veljavnega sistema oziroma dodelitev zavarovalnih dob k določenemu sistemu, se ta pravila uporabljajo samo ob upoštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih v skladu z zakonodajo te države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izračun dajatev

Seštevanje dob in izračun dajatev

Obrazložitev

To odraža ključno spremembo nove osnovne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1. Za člen 61 osnovne uredbe se smiselno uporablja člen 12(1) izvedbene uredbe. Brez poseganja v osnovne obveznosti zadevnih nosilcev lahko zadevna oseba pristojnemu nosilcu predloži dokument, ki ga je izdal nosilec v državi članici, katere zakonodaja je veljala za zadevno osebo v času opravljanja njene zadnje zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, in v katerem bodo navedene dobe, dopolnjene po tej zakonodaji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za uporabo člena 62 Uredbe (ES) št. 883/2004 se dajatve za brezposelnost za delavca iz člena 65(5) navedene uredbe, ki ni obmejni delavec in ki ni nikoli imel statusa zaposlenega delavca po zakonodaji države članice stalnega prebivališča, izračunajo na podlagi običajne plače, ki v tej državi članici ustreza enakovredni ali podobni zaposlitvi, kot je ta, ki jo je nazadnje opravljal na ozemlju druge države članice.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Nosilec v kraju, v katerega je prišla brezposelna oseba, pristojnega nosilca nemudoma obvesti o datumu prijave brezposelne osebe na zavodih za zaposlovanje in o njenem novem naslovu.

4. Nosilec v kraju, v katerega je prišla brezposelna oseba, pristojnemu nosilcu nemudoma pošlje dokument, v katerem sta datum prijave brezposelne osebe na zavodih za zaposlovanje in njen novi naslov.

V obdobju, ko je brezposelna oseba upravičena do ohranitve dajatev, ta nosilec pristojnemu nosilcu vsak mesec pošilja ustrezne informacije o spremljanju položaja brezposelne osebe in sicer zlasti o tem, ali je ta oseba še vedno prijavljena na zavodih za zaposlovanje in ali se ravna po organiziranih postopkih nadzora.

Če v obdobju, ko je brezposelna oseba upravičena do ohranitve dajatev, nastopijo okoliščine, ki bi lahko spremenile pravico do dajatev, nosilec v kraju, v katerega je prišla brezposelna oseba, pristojnemu nosilcu in zadevni osebi nemudoma pošlje dokument, ki vsebuje ustrezne informacije.

Nosilec v kraju, v katerega je prišla brezposelna oseba, na zahtevo pristojnega nosilca mesečno predloži ustrezne informacije o spremljanju položaja brezposelne osebe in sicer zlasti o tem, ali je ta oseba še vedno prijavljena na zavodih za zaposlovanje in ali se ravna po organiziranih postopkih nadzora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar je pravica do dajatev vezana na izpolnjevanje nekaterih obveznosti s strani brezposelne osebe v skladu z zakonodajo države članice stalnega prebivališča, se pri tem upoštevajo morebitne obveznosti brezposelne osebe do zavodov za zaposlovanje druge države članice. Brezposelna oseba mora nosilca kraja stalnega prebivališča obveščati o časovnem razporedu in naravi teh obveznosti.

2. Kadar se od brezposelne osebe na podlagi zakonodaje, ki se uporablja v zadevni državi članici, zahteva, da izpolnjuje nekatere obveznosti in/ali išče zaposlitev, mora brezposelna oseba prednostno izpolniti obveznosti in/ali iskati zaposlitev v državi članici stalnega prebivališča.

To, da brezposelna oseba ne izpolnjuje vseh obveznosti in/ali ne išče zaposlitve v državi članici, kjer je nazadnje opravljala dejavnost, ne vpliva na dajatve, dodeljene v državi članici stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uporabo člena 68(1)(b)(i) Uredbe (ES) št. 883/2004 vsaka zadevna država članica, kadar stalno prebivališče otrok ne omogoča določitve prednostnega vrstnega reda, izračuna znesek dajatev, pri čemer vključi otroke, ki ne prebivajo stalno na njenem ozemlju. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja predvideva najvišji znesek dajatev, dodeli celoten znesek. Pristojni nosilec druge države članice mu povrne polovico navedenega zneska v okviru zneska, predvidenega po zakonodaji te države članice.

Za uporabo člena 68(1)(b)(i) in (ii) osnovne uredbe vsaka zadevna država članica, kadar stalno prebivališče otrok ne omogoča določitve prednostnega vrstnega reda, izračuna znesek dajatev, pri čemer vključi otroke, ki ne prebivajo stalno na njenem ozemlju. Pristojni nosilec v državi članici, katere zakonodaja predvideva najvišji znesek dajatev, v primeru uporabe člena 68(1)(b)(i) dodeli celoten znesek. Pristojni nosilec v drugi državi članici mu povrne polovico navedenega zneska v okviru zneska, predvidenega po zakonodaji te države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravila, ki se uporabljajo, kadar za zadevno osebo zaporedoma veljajo zakonodaje več držav članic v istem obdobja ali delu obdobja

Pravila, ki se uporabljajo v primeru zamenjave veljavne zakonodaje in/ali pristojnosti za dodelitev družinskih dajatev

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če je za osebo v koledarskem mesecu zaporedoma veljala zakonodaja dveh držav članic ne glede na datume za izplačilo družinskih dajatev, določenih v zakonodaji teh držav članic, nosilec, ki je družinske dajatve izplačal ob uporabi zakonodaje, ki je bila prva uporabljena v zadevnem obdobju, te stroške nosi do konca tekočega meseca.

1. Kadar se v koledarskem mesecu uporablja zakonodaja drugih držav članic na področju dodelitve družinskih dajatev in/ali pristojnost za to področje preide na druge države članice ne glede na datume za izplačilo družinskih dajatev, določenih v zakonodaji teh držav članic, nosilec, ki je družinske dajatve izplačal ob uporabi zakonodaje, po kateri so bile dajatve na začetku tega meseca dodeljene, te stroške nosi do konca tekočega meseca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nosilca druge države članice obvesti o datumu, ko preneha izplačevati zadevne družinske dajatve.

2. Nosilca v drugi zadevni državi članici oziroma državah članicah obvesti o datumu, ko preneha izplačevati zadevne družinske dajatve. Izplačevanje dajatev iz druge države članice oziroma držav članic začne učinkovati od tega datuma.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Zahtevek za dodelitev družinskih dajatev se prednostno naslovi na:

1. Zahtevek za dodelitev družinskih dajatev se naslovi na pristojnega nosilca. Za uporabo členov 67 in 68 osnovne uredbe se upoštevajo okoliščine celotne družine, kot da bi vse zadevne osebe imele stalno prebivališče v zadevni državi članici in bi zanje veljala zakonodaja te države članice, zlasti kar zadeva upravičenost posameznika do zahtevka za te dajatve. Če oseba, ki je upravičena zahtevati dajatve, ne uveljavlja svoje pravice, mora pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja, upoštevati zahtevek za dodelitev družinskih dajatev, ki ga predloži drug roditelj/oseba, ki se obravnava kot roditelj, ali oseba ali zavod, ki ima skrbništvo nad otrokom oziroma otroki.

a) nosilca države članice zaposlitve, kadar obstaja pravica do dajatev iz naslova zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti in kadar zakonec prosilca nima pravice do dajatev iz naslova zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti v drugi državi članici;

b) v drugih primerih pa na nosilca kraja stalnega prebivališča otrok ali na enega od teh nosilcev, če otroci prebivajo v različnih državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen v skladu z odstavkom 1, ta zahtevek prouči na podlagi podrobnih podatkov, ki jih je predložil prosilec, in vsakokrat, ko je to potrebno, sprejme začasno odločitev o veljavnih prednostnih pravilih ob upoštevanju vseh dejanskih in pravnih elementov, značilnih za položaj družine prosilca.

2. Nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen v skladu z odstavkom 1, ta zahtevek preuči na podlagi podrobnih podatkov, ki jih je predložil prosilec, ob upoštevanju vseh dejanskih in pravnih elementov, značilnih za položaj družine prosilca.

O tem obvesti prosilca in mu začasno izplača dajatve, predvidene po zakonodaji, ki jo uporablja.

Če ta nosilec sklene, da se v skladu s členom 68(1) in (2) osnovne uredbe prednostno uporablja njegova zakonodaja, mora družinske dajatve zagotavljati v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.

Če ta nosilec meni, da obstaja upravičenost do razlike v obliki dodatka na podlagi zakonodaje druge države članice v skladu s členom 68(2) osnovne uredbe, taisti nosilec zahtevek nemudoma pošlje pristojnemu nosilcu druge države članice in obvesti zadevno osebo; nosilca v drugi državi članici obvesti tudi o svoji odločitvi glede zahtevka in znesku izplačanih družinskih dajatev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Začasna odločitev o prednostnih pravilih, ki se uporabijo v tem primeru, se pošlje vsem nosilcem ene ali več držav članic, katerih zakonodaja omogoča pridobitev pravice do dajatev. Za izpodbijanje ali zahtevo po dodatnih informacijah imajo navedeni nosilci na voljo en mesec od datuma, ko je bila poslana začasna odločitev.

3. Če nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen, sklene, da se uporablja njegova zakonodaja, vendar ne kot prednostna pravica v skladu s členom 68(1) in (2) osnovne uredbe, nemudoma sprejme začasno odločitev o veljavnih prednostnih pravilih in v skladu s členom 68(3) osnovne uredbe zahtevek posreduje nosilcu v drugi državi članici, pri čemer o tem obvesti tudi prosilca. Ta nosilec se mora v dveh mesecih izreči o sprejeti začasni odločitvi.

Po preteku tega roka odločitev nosilca, ki mu je bil zahtevek predložen v skladu z odstavkom 1, zavezuje vse zadevne nosilce. Na tej podlagi vsi nosilci obračunajo znesek dajatev, izplačljivih upravičencu, in ga nosilcu, ki mu je bil zahtevek predložen, pošljejo čim prej.

Če se nosilec, ki mu je bil posredovan zahtevek, ne izreče v roku dveh mesecev po prejemu tega zahtevka, velja prej omenjena začasna odločitev, ta nosilec pa izplača dajatve, določene v tej zakonodaji, in nosilca, ki posreduje zahtevek, obvesti o znesku izplačanih dajatev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen v skladu z odstavkom 1, prosilcu pošlje odločitev o prednostnem vrstnem redu za dodelitev dajatev, s priloženim obračunom dajatev, ki ga pripravijo zadevni nosilci.

4. Če so stališča zadevnih nosilcev glede tega, katera zakonodaja naj se prednostno uporablja, različna, se uporablja člen 6(2) do (4) izvedbene uredbe. Zato je nosilec v kraju stalnega prebivališča iz člena 6(2) nosilec v kraju stalnega prebivališča otroka oziroma otrok.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uporabo člena 69 Uredbe (ES) št. 883/2004 pristojni nosilec, če ugotovi, da pravica ni pridobljena v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, ta zahtevek, ki so mu priloženi vsi potrebni dokumenti in podatki, nemudoma pošlje nosilcu države članice, katere zakonodaja je za zadevno osebo veljala najdlje. Po potrebi se je treba pod enakimi pogoji vrniti nazaj do nosilca države članice, po katere zakonodaji je zadevna oseba dopolnila najkrajšo od svojih zavarovalnih dob ali obdobij bivanja.

Za uporabo člena 69 osnovne uredbe pripravi Upravna komisija seznam dodatnih ali posebnih družinskih dajatev za sirote iz tega člena. Če nosilcu, ki ima prednostno pravico, v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, takšnih dodatnih ali posebnih družinskih dajatev ni treba dodeliti, vsak zahtevek za dodelitev družinskih dajatev, ki so mu priloženi vsi potrebni dokumenti in podatki, nemudoma pošlje nosilcu države članice, katere zakonodaja, ki zagotavlja takšne dodatne ali posebne družinske dajatve za sirote, je za zadevno osebo veljala najdlje. Po potrebi se je treba pod enakimi pogoji vrniti nazaj do nosilca v državi članici, po katere zakonodaji je zadevna oseba dopolnila najkrajšo od svojih zavarovalnih dob ali dob prebivanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za namen uporabe odstavka 1 se nosilec kraja stalnega prebivališča družinskih članov, ki stalno prebivajo v drugi državi članici kot zavarovana oseba, v primerih iz člena 20(4) Uredbe (ES) št. 883/2004, ter nosilec v kraju stalnega prebivališča upokojenca in njegovih družinskih članov v primerih iz člena 27(5) Uredbe (ES) št. 883/2004 štejeta kot pristojni nosilec.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Določbe odstavka 1 se smiselno uporabljajo za povračilo denarnih dajatev, izplačanih v skladu z določbami iz drugega stavka člena 27(8).

črtano

Obrazložitev

Ta stavek bo črtan v predlogu spremembe k členu 54(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Država članica se lahko odreče uporabi metode pavšalnega povračila, če ta odpoved začne veljati na začetku koledarskega leta. V tem primeru je zadevna država članica dolžna Upravno komisijo obvestiti o spremembi najpozneje do konca meseca junija v letu, ki je predhodno letu, v katerem mora sprememba začeti veljati.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Metoda za izračun pavšalnih zneskov

Metoda izračuna mesečnih fiksnih zneskov in skupnega fiksnega zneska

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za vsako državo članico, pristojno za izplačilo dajatev, je pavšalni znesek za koledarsko leto enak vsoti produktov, pridobljenih z množenjem povprečnega letnega stroška na osebo po različnih starostnih skupinah s številom oseb, ki se upoštevajo za vsako starostno skupino, ob uporabi znižanja pri rezultatu.

1. Za vsako državo članico, upravičeno do terjatev, se mesečni fiksni znesek na osebo (Fi) za koledarsko leto določi tako, da se letni poprečni strošek na osebo (Yi) po starostni skupini (i) deli z 12 in pri rezultatu uporabi znižanje (X) po naslednji formuli:

PAVŠAL =

Fi = Yi*1/12*(1-X)

V tej formuli simboli pomenijo naslednje:

V tej formuli simboli pomenijo naslednje:

Pokazatelj seštevka i (vrednosti i = 1, 2 in 3) pomeni tri starostne skupine, ki se upoštevajo pri izračunu pavšalnega zneska:

Indeksno število (i = 1, 2 in 3) pomeni tri starostne skupine, ki se upoštevajo pri izračunu fiksnih zneskov:

i = 1 – osebe, mlajše od 20 let

i = 1 – osebe, mlajše od 20 let

i = 2 – osebe, stare od 20 do 64 let

i = 2 – osebe, stare od 20 do 64 let

i = 3 – osebe, stare 65 let in več

i = 3 – osebe, stare 65 let in več

Koeficient X (število, zajeto med 0 in 1) pomeni uporabljeno znižanje, kot je določeno v odstavku 4.

Yi pomeni povprečni letni strošek za osebe starostne skupine i, kot je določen v odstavku 2.

Yi pomeni povprečni letni strošek za osebe starostne skupine i, kot je določen v odstavku 2.

Koeficient X (0,20 ali 0,15) pomeni znižanje, kot je določeno v odstavku 2a.

Zi pomeni povprečno število oseb starostne skupine i, ki ga je treba upoštevati in kot je določeno v odstavku 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Povprečni letni strošek na osebo (Yi) v starostni skupini i se dobi tako, da se letni izdatki za vse storitve, ki jih zagotovijo nosilci države članice, pristojne za izplačilo dajatev, vsem osebam zadevne starostne skupine, za katere velja njena zakonodaja in ki stalno prebivajo na njenem ozemlju, delijo s povprečnim letnim številom oseb te starostne skupine. V tem izračunu so upoštevani tudi izdatki v okviru sistema iz člena 23.

2. Povprečni letni strošek na osebo (Yi) v starostni skupini i se dobi tako, da se letni izdatki za vse storitve, ki jih zagotovijo nosilci v državi članici, pristojne za izplačilo dajatev, vsem osebam zadevne starostne skupine, za katere velja njena zakonodaja in ki stalno prebivajo na njenem ozemlju, delijo s povprečnim letnim številom zadevnih oseb te starostne skupine v zadevnem koledarskem letu. Izračun temelji na izdatkih v skladu s sistemom iz člena 23 izvedbene uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Znižanje, ki se uporabi pri mesečnem fiksnem znesku, je načeloma enako 20 % (X = 0,20). Za upokojence in njihove družinske člane znaša 15 % (X = 0,15), če pristojne države članice ni na seznamu iz Priloge IV k osnovni uredbi.

Obrazložitev

V tem odstavku je deloma zajet odstavek 4 predloga Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za vsako državo članico, pristojno za izplačilo dajatev, je povprečno število oseb (Zi) starostne skupine i enako številu oseb, za katere velja zakonodaja te države članice in ki so upravičene do storitev na račun države članice, pristojne za izplačilo dajatev.

3. Za vsako državo članico, pristojno za izplačilo, je fiksni znesek za koledarsko leto enak vsoti zmnožkov, ki se izračunajo tako, da se določeni mesečni fiksni zneski na osebo v vsaki starostni skupini i pomnožijo s številom mesecev, ki so jih zadevne osebe v tej starostni skupini dopolnile v državi članici, pristojni za izplačilo dajatev.

Število oseb, ki jih je treba upoštevati, se določi na podlagi seznama, ki ga za to na podlagi dokazil o pravicah zainteresiranih oseb, ki jih je predložil pristojni nosilec, vodi nosilec v kraju stalnega prebivališča.

Število mesecev, ki so jih zadevne osebe dopolnile v državi članici, upravičeni do terjatev, je enako seštevku koledarskih mesecev v koledarskem letu, v katerem so bile zadevne osebe zaradi prebivanja na ozemlju države članice, upravičene do terjatev, upravičene do storitev na tem ozemlju na stroške države članice, pristojne za izplačilo. To število mesecev se določi s pomočjo seznama, ki ga v ta namen na podlagi dokazil o pravicah zadevnih oseb, ki jih predloži pristojni nosilec, vodi nosilec v kraju stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe Upravna komisija predloži posebno poročilo o uporabi tega člena in zlasti o znižanjih iz odstavka 2a. Na podlagi tega poročila lahko Upravna komisija predloži poročilo, v katerem so spremembe, ki bi se lahko izkazale za potrebne pri zagotavljanju čim boljšega približka med izračunom fiksnih zneskov in dejanskih izdatkov ter pri preprečevanju nesaldiranih ali dvojnih plačil, ki bi jih za države članice lahko povzročila znižanja iz odstavka 2a.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Znižanje, ki se uporablja za pavšalni znesek, je načeloma enako 15 % (X = 0,15). Enako je 20 % (X = 0,20), če je pristojna država članica navedena v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 883/2004.

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek je deloma povzet v novem odstavku 2a, ki ga predlaga Parlament.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Upravna komisija določi metode in podrobna pravila za določitev elementov za izračun pavšalnega zneska, navedenih v predhodnih odstavkih.

5. Upravna komisija določi metode in podrobna pravila za določitev elementov za izračun fiksnega zneska, navedenih v predhodnih odstavkih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Ne glede na odstavke od 1 do 4 lahko države članice za izračun fiksnega zneska še pet let po začetku veljavnosti izvedbene uredbe uporabljajo člena 94 in 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti1, pod pogojem, da se uporablja znižanje iz odstavka 2a.

1 UL L 323, 13. 12. 1996, str. 38.

Obrazložitev

Tako bo dovolj časa za sprejetje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Znesek povprečnega letnega stroška na osebo v vsaki starostni skupini za določeno leto se sporoči Revizijskemu odboru najpozneje do 30. junija drugega leta, ki sledi zadevnemu letu. Če tako obvestilo ni poslano v tem roku, se upošteva povprečni letni strošek na osebo iz preteklega leta.

Revizijski odbor se o znesku povprečnega letnega stroška na osebo v vsaki starostni skupini za določeno leto uradno obvesti najpozneje do konca drugega leta, ki sledi zadevnemu letu. Če tako obvestilo ni poslano v tem roku, se upoštevajo povprečni letni stroški na osebo, ki jih je Upravna komisija nazadnje določila za preteklo leto.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Povračilo med zadevnimi državami članicami se izvede čim prej. Vsak zadevni nosilec je terjatve dolžan plačati pred iztekom rokov v tem členu, in sicer takoj, ko je to mogoče. Spodbijanje posamezne terjatve ne sme ovirati plačila druge oziroma drugih terjatev.

Povračila, določena v členih 35 in 41 Uredbe (ES) št. 883/2004 med nosilci držav članic, se izvršijo prek organa za zvezo.

2. Povračila v skladu s členoma 35 in 41 osnovne uredbe se med nosilci v državah članicah izvršijo prek organa za zvezo. Za povračila v skladu s členoma 35 in 41 osnovne uredbe se lahko predvidi ločen organ za zvezo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Terjatve, ugotovljene na podlagi dejanskih stroškov, je treba predložiti najpozneje šest mesecev po koncu koledarskega polletja, v katerem so bile storitve zagotovljene.

1. Terjatve na podlagi dejanskih izdatkov se pri organu za zvezo države članice, pristojne za izplačilo, predložijo v dvanajstih mesecih po koncu koledarskega polletja, v katerem so bile terjatve zabeležene v računovodskih izkazih nosilca, upravičenega do terjatev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Terjatve, ugotovljene na podlagi pavšalnih zneskov za eno koledarsko leto, morajo biti predložene v šestih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni povprečni stroški za zadevno leto.

2. Terjatve na podlagi fiksnih zneskov za posamezno koledarsko leto se pri organu za zvezo države članice, pristojne za izplačilo, predložijo v dvanajstih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni povprečni stroški za zadevno leto. Seznami v skladu s členom 63(3) izvedbene uredbe se predložijo do konca leta, ki sledi referenčnemu letu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Terjatve preveri in plača nosilec, pristojen za izplačilo, pred iztekom obdobja šestih mesecev, ki sledi koncu koledarskega polletja, v katerem so bile terjatve predložene. Nosilec, pristojen za izplačilo, po potrebi pred iztekom tega šestmesečnega obdobja nosilcu, upravičenemu do terjatev, sporoči svojo odločitev o zavrnitvi nekaterih stroškov.

4. Nosilec, pristojen za izplačilo, terjatve v osemnajstih mesecih po koncu meseca, v katerem so bile predložene pri organu za zvezo države članice, pristojne za izplačilo, plača organu za zvezo države članice, upravičene do terjatev in opredeljene v členu 65 izvedbene uredbe. Omenjeno ne velja za terjatve, ki jih je nosilec, pristojen za izplačilo, v tem obdobju iz utemeljenega razloga zavrnil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Izpodbijanja v zvezi z naravo in zneskom neke terjatve je treba rešiti najpozneje v roku enega leta po koncu koledarskega polletja, v katerem je bila terjatev predložena. Po tem roku se terjatev šteje za plačljivo.

5. Spore v zvezi s terjatvijo je treba poravnati najpozneje v 36 mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem je bila terjatev predložena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Revizijski odbor omogoči, da se računi zaključijo tudi v primerih, kjer poravnava v obdobju, navedenem v odstavku 5, ni možna; na utemeljeno zahtevo ene od strani Revizijski odbor o sporu poda mnenje v šestih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem mu je bila zadeva predložena.

Obrazložitev

S tem odstavkom se zagotovi možnost morebitne poravnave.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zamudne obresti

Obresti za zamujena plačila in predplačila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Po izteku šestmesečnega obdobja iz člena 66(4) se neplačane terjatve povečajo za obresti. Te obresti se izračunajo na podlagi referenčne stopnje, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje glavne operacije refinanciranja. Uporablja se referenčna stopnja, ki velja na prvi dan v mesecu, ko plačilo zapade. Ta stopnja se poveča za dve odstotni točki po izteku enoletnega obdobja iz člena 66(5).

1. Od konca osemnajstmesečnega obdobja iz člena 66(4) izvedbene uredbe lahko nosilec, upravičen do terjatev, zaračuna obresti na neplačane terjatve, razen če je nosilec, pristojen za izplačilo, v šestih mesecih po koncu meseca, v katerem je bila terjatev predložena, nakazal predplačilo v višini vsaj 90 % celotne predložene terjatve na podlagi člena 66(1) ali (2) izvedbene uredbe. Za tiste dele terjatve, ki jih predplačilo ne zajema, se obresti lahko zaračunajo le od konca 36-mesečnega obdobja iz člena 66(5) izvedbene uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Metodo in osnovo za izračun obresti določi Upravna komisija.

2. Obresti se izračunajo na podlagi referenčne stopnje, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje operacije glavnega refinanciranja. Uporablja se referenčna stopnja, ki velja na prvi dan v mesecu, ko plačilo zapade.

Obrazložitev

Za opredelitev tega je primernejši nevtralen zunanji vir.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Noben organ za zvezo ni obvezan sprejeti predplačila iz odstavka 1. Če pa organ za zvezo odkloni tako ponudbo, nosilec, upravičen do terjatev, ni več upravičen do zaračunavanja obresti na zamujena plačila, povezana z zadevnimi terjatvami, razen v okviru določbe iz drugega stavka odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar ni dogovora iz člena 65(8) Uredbe (ES) št. 883/2004, nosilec kraja stalnega prebivališča na nosilca države članice, katere zakonodaja je nazadnje veljala za upravičenca, naslovi zahtevek za povračilo dajatev za brezposelnost v skladu s členom 65(6) in (7) Uredbe (ES) št. 883/2004 v roku šestih mesecev od datuma zadnjega plačila dajatev za brezposelnost, za katere se zahteva povračilo. V zahtevku se navedejo znesek dajatev, izplačanih v tri- ali petmesečnih obdobjih iz člena 65(6) in (7) Uredbe (ES) št. 883/2004, obdobje, za katerega so bile te dajatve izplačane, in osebni podatki brezposelne osebe.

Kadar ni dogovora v skladu s členom 65(8) osnovne uredbe, nosilec v kraju stalnega prebivališča na nosilca v državi članici, katere zakonodaja je nazadnje veljala za upravičenca, naslovi zahtevek za povračilo dajatev za brezposelnost v skladu s členom 65(6) in (7) osnovne uredbe. Zahtevek se predloži v roku šestih mesecev po izteku koledarskega polletja, v katerem je bilo izvršeno zadnje plačilo dajatev za brezposelnost, za katere se zahteva povračilo. V zahtevku se navedejo znesek dajatev, izplačanih v tri- ali petmesečnih obdobjih iz člena 65(6) in (7) osnovne uredbe, obdobje, za katerega so bile te dajatve izplačane, in osebni podatki brezposelne osebe. Terjatve se predložijo in plačajo prek organov za zvezo zadevnih držav članic.

Zahtevkov, vloženih po roku iz prvega odstavka, ni treba upoštevati.

Če so ti zneski predmet razprave med zadevnimi nosilci, se smiselno uporabljajo določbe člena 66(4) in (5) te uredbe.

Smiselno se uporabljajo določbe člena 65(1) in člena 66(4) do (5a) izvedbene uredbe.

Od konca osemnajstmesečnega obdobja iz člena 66(4) izvedbene uredbe lahko nosilec, upravičen do terjatev, zaračuna obresti na neplačane terjatve. Obresti se zaračunavajo v skladu s členom 67(2) izvedbene uredbe.

Najvišji znesek povračila iz tretjega stavka člena 65(6) osnovne uredbe je v vsakem posameznem primeru znesek dajatve, do katerega bi bila zadevna oseba upravičena v skladu z zakonodajo države članice, ki je zanjo nazadnje veljala, če je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje te države članice. V odnosih med državami članicami, navedenimi v Prilogi XY, pa pristojni nosilci ene izmed teh držav članic, katere zakonodaja je nazadnje veljala za zadevno osebo, v vsakem posameznem primeru določijo najvišji znesek na podlagi povprečnega zneska dajatev za brezposelnost, določenega v skladu z zakonodajo te države članice v preteklem koledarskem letu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o podatkih glede subjektov iz člena 1(m), (q) in (r) Uredbe (ES) št. 883/2004 ter člena 1(a) in (b) te uredbe ter tudi glede imenovanih nosilcev, navedenih v naslovu II te uredbe.

1. Države članice Evropsko komisijo uradno obvestijo o podatkih glede subjektov iz člena 1(m), (q) in (r) osnovne uredbe ter člena 1(2)(a) in (b) izvedbene uredbe ter tudi glede nosilcev, imenovanih v skladu z izvedbeno uredbo.

Obrazložitev

S tem je sedaj zajeta določba o zaščiti podatkov iz člena 3(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Upravna komisija določi podrobna pravila, vključno s skupnim formatom in vzorcem uradnega obveščanja o podatkih iz odstavka 1.

3. Upravna komisija določi obliko, vsebino in pogoje, vključno s skupnim formatom in vzorcem uradnega obveščanja o podatkih iz odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Priloga 4 k tej uredbi določa zbirko podatkov, dostopno javnosti, ki vsebuje podatke iz odstavka 1.

4. Priloga 4 k izvedbeni uredbi določa zbirko podatkov, dostopno javnosti, ki vsebuje podatke iz odstavka 1. To zbirko ustanovi in ureja Komisija. Države članice so odgovorne za vnašanje svojih nacionalnih kontaktnih podatkov v to zbirko, zagotavljajo pa tudi točnost vnesenih nacionalnih kontaktnih podatkov v skladu z zahtevami iz odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 84

črtano

Dokumenti

1. Vzorce, oblike in formate dokumentov, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe, določi Upravna komisija v skladu z določbami člena 4.

Pristojni nosilci jih dajo na voljo osebam, ki jih pokriva ta uredba.

2. V svojih medsebojnih odnosih se lahko pristojni organi ali nosilci dveh ali več držav članic dogovorijo za poenostavitev dokumentov ali za olajšanje izmenjave podatkov. O takih dogovorih obvestijo Upravno komisijo.

Obrazložitev

Določbe tega člena so zajete v členih 4(1), 3(3) in 9(1) v skladu s predlogi sprememb Parlamenta.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) „točka dostopa“ pomeni subjekt, ki ga določi pristojni organ ene države članice ter ki je odgovoren za elektronsko pošiljanje in prejemanje podatkov, potrebnih za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe prek skupnega omrežja, po katerem potekajo izmenjave zadevnih podatkov med na eni strani pristojnimi nosilci te države članice in na drugi strani pristojnimi nosilci in/ali točko dostopa drugih držav članic;

a) „točka dostopa“ pomeni subjekt, ki ga določi pristojni organ ene države članice ter ki je odgovoren za pravilno elektronsko shranjevanje, razširjanje in prejemanje podatkov, potrebnih za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe prek skupnega omrežja, po katerem potekajo izmenjave zadevnih podatkov med na eni strani pristojnimi nosilci te države članice in na drugi strani pristojnimi nosilci in/ali točko dostopa drugih držav članic;

Obrazložitev

Podatke je treba shranjevati, razširjati in prejemati v skladu z zakonodajo o uporabi in varstvu podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Upravna komisija določi vsebino dokumentov in zgradbo standardiziranih elektronskih sporočil.

1. Upravna komisija določi zahtevano vsebino dokumentov in ustrezno zgradbo standardiziranih elektronskih sporočil.

Obrazložitev

Vsebina mora biti v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz pooblastil in nalog upravnih organov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Odstavki 1-3 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

črtano

Obrazložitev

S črtanjem odstavka 4 in njegovo nadomestitvijo z odstavkom 8a se bodo okrepile enake pravice vseh družinskih članov pri dostopu do socialne varnosti v okviru prostega gibanja med državami članicami Evropske unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ba) Družinski člani

Obrazložitev

Novi odstavek 8a v celoti pokriva vse družinske člane zavarovanca, ki se prosto gibajo med državami članicami Evropske unije. S tem bo zagotovljeno, da imajo vsi družinski člani ali partnerji zavarovancev enake pravice dostopa do socialne varnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8a. Odstavki 1-8 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

Obrazložitev

Novi odstavek 8a v celoti pokriva vse družinske člane zavarovanca, ki se prosto gibajo med državami članicami Evropske unije. S tem bo zagotovljeno, da imajo vsi družinski člani ali partnerji zavarovancev enake pravice dostopa do socialne varnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Kadar se izda dovoljenje, pristojni nosilec zagotovi kritje stroškov po najvišji stopnji. Če so za zdravstvene storitve stopnje nosilca v kraju začasnega prebivališča nižje od stopenj pristojnega nosilca, lahko zato zavarovana oseba od pristojnega nosilca zahteva, da ji ta v mejah svojih stopenj izplača dodatek.

5. Kadar se izda dovoljenje, pristojni nosilec zagotovi kritje stroškov po najvišji stopnji. Če so za zdravstvene storitve stopnje nosilca v kraju začasnega prebivališča nižje od stopenj pristojnega nosilca, ima zavarovana oseba pravico od pristojnega nosilca zahtevati, da ji ta v mejah svojih stopenj izplača dodatek. Vendar raven povračila ne presega zneska stroškov, ki jih je zavarovana oseba dejansko imela; lahko se upošteva znesek, ki bi ga zavarovana oseba morala plačati, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v pristojni državi članici.

Obrazložitev

Z izboljšanjem pravne opredelitve okoliščin, v katerih se povrnejo dokazljivo višji stroški za nudeno in vnaprej odobreno zdravljenje, se bo za državljane, njihove družinske člane in partnerje povečala pravna varnost. S tem se bo zmanjšalo število primerov, ko se posamezni družinski člani, predvsem kronični pacienti, odločijo na zdravljenje vrniti v svojo državo, zaradi česar živijo stran od svojih družin in partnerjev, ki prebivajo v drugi državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Kadar pristojni nosilec izda dovoljenje, se potni stroški in stroški bivanja, ki so neločljivo povezani z zdravljenjem zadevne osebe, krijejo po zakonodaji, ki jo uporablja pristojni nosilec za zadevno osebo in po potrebi tudi za osebo, ki jo mora spremljati.

6. Kadar nacionalna zakonodaja pristojnega nosilca zagotavlja povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja, ki so neločljivo povezani z zdravljenjem zavarovane osebe, te stroške za zadevno osebo in po potrebi osebo, ki ga/jo spremlja, krije ta nosilec, kadar je dano dovoljenje za zdravljenje v drugi državi članici.

Obrazložitev

Z celovitejšo pravno opredelitvijo povračila potnih stroškov in stroškov bivanja za osebo, ki pacienta spremlja, se okrepi pravna varnost, ki je še zlasti bistvena v primeru spremljanja mlajših otrok med bivanjem v bolnišnici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ca) Nebolnišnična oskrba

Obrazložitev

Namen je izboljšati pravno varnost in preglednost za državljane, da bi zagotovili, da lahko ženske in drugi družinski člani v celoti uveljavljajo pravico do prostega gibanja ljudi v Evropski uniji, ne da b pri tem trpela cela družina, saj na prosto gibanje državljanov skupaj z njihovo družino v Evropski uniji prav tako vpliva socialna varnost, ki jo želi ta predlog okrepiti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Odobritev iz Uredbe (ES) št. 883/2004 ni potrebna za primere, ko zavarovanec koristi nebolnišnično oskrbo na ozemlju druge države članice.

Obrazložitev

Namen je izboljšati pravno varnost in preglednost za državljane, da bi zagotovili, da lahko ženske in drugi družinski člani v celoti uveljavljajo pravico do prostega gibanja ljudi v Evropski uniji, ne da b pri tem trpela cela družina, saj na prosto gibanje državljanov skupaj z njihovo družino v Evropski uniji prav tako vpliva socialna varnost, ki jo želi ta predlog okrepiti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6b. Pristojna institucija vseeno naknadno povrne stroške, ki jih je za to oskrbo imel zavarovanec, do stopnje povračil stroškov, ki se povrne za podobno oskrbo v nacionalni zakonodaji. Pogoj za povračilo je izpolnjevanje drugih pogojev, opredeljenih v pravnih določbah države članice, v kateri je posameznik zavarovan, in ki se nanašajo na povračilo stroškov nebolnišnične oskrbe na ozemlju te države.

Obrazložitev

Namen je izboljšati pravno varnost in preglednost za državljane, da bi zagotovili, da lahko ženske in drugi družinski člani v celoti uveljavljajo pravico do prostega gibanja ljudi v Evropski uniji, ne da b pri tem trpela cela družina, saj na prosto gibanje državljanov skupaj z njihovo družino v Evropski uniji prav tako vpliva socialna varnost, ki jo želi ta predlog okrepiti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6c. Za namene tega člena "nebolnišnična oskrba" pomeni zdravstveno oskrbo, ki se ne izvaja v ustanovi s posteljami v državi članici, v kateri je oseba zavarovana. Za to oskrbo torej ni potrebna hospitalizacija pacienta ali pa se lahko nudi drugje kot v ustanovi zdravstvenega varstva s posteljami, ker zanjo ni potrebno visoko specializirano zdravljenje ali oskrba, ki bi bilo za pacienta očitno tvegano.

Obrazložitev

Namen je izboljšati pravno varnost in preglednost za državljane, da bi zagotovili, da lahko ženske in drugi družinski člani v celoti uveljavljajo pravico do prostega gibanja ljudi v Evropski uniji, ne da b pri tem trpela cela družina, saj na prosto gibanje državljanov skupaj z njihovo družino v Evropski uniji prav tako vpliva socialna varnost, ki jo želi ta predlog okrepiti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Odstavki 1–6 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

7. Odstavki 1–6c se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar po zakonodaji države članice, ki je pristojna glede na naslov II Uredbe (ES) št. 883/2004, ni upoštevano obdobje vzgoje otroka, je nosilec države članice, katere zakonodaja je na podlagi naslova II te uredbe veljala za zadevno osebo, ker je ta opravljala dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe na dan, ko se je obdobje vzgoje za zadevnega otroka začelo upoštevati, še naprej pristojen za priznavanje obdobja vzgoje tega otroka kot obdobje vzgoje po lastni zakonodaji, kakor da je vzgoja tega otroka potekala na njegovem ozemlju. Obveznost iz odstavka 2 ne velja, če zaradi opravljanja zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti za zadevno osebo začne veljati zakonodaja katere koli države članice.

Obrazložitev

V zvezi s členom 44 se uporabi nova opredelitev za "obdobje vzgoje otrok", ki natančneje opiše pogoje za prejemnike pokojnin, kar zadeva obdobje vzgoje otrok, preživeto v drugi državi članici.