o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo

(2008/2005(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET): Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika (KOM(2007)0723),

–   ob upoštevanju celovite presoje vpliva, ki je spremni dokument k zgoraj omenjenemu sporočilu (SEC(2007)1508),

–   ob upoštevanju Tehnološkega načrta (SEC(2007)1510) in Načrta zmogljivosti (SEC(2007)1511), ki sta priložena navedenemu sporočilu,

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom 20 20 do leta 2020: priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

- ob upoštevanju presoje vpliva svežnja izvedbenih ukrepov za cilje EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obnovljivo energijo za leto 2020 (SEC(2008)0085),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (KOM(2008)0013),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Podpora električni energiji iz obnovljivih virov energije (SEC(2008)0057),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006 (KOM(2006)0697),

- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (KOM(2008)0019),

- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (KOM(2008)0019),

- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018),

- ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1982/2006/ES z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1),

- ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/976/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011)(2),

- ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006, ki vzpostavlja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007–2013)(3),

- ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (KOM(2007)0571),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2007 o časovnem načrtu za obnovljivo energijo v Evropi(4),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2008 o Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti(5)

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o Svetovnem skladu za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije(6),

- ob upoštevanju svojega stališča z dne 11. marca 2008 o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo(7),

- ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju 8. in 9. marca 2007,

- ob upoštevanju sklepov Sveta za promet, telekomunikacije in energijo z dne 28. februarja 2008 o Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo,

- ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju 13. in 14. marca 2008,

- ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0255/2008),

A. ker so Parlament, Svet in Komisija v več zaporednih objavah poudarili, da cilji evropske energetske in podnebne politike obravnavajo podnebne spremembe, izboljšanje energetske varnosti in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva,

B.   ker grožnja, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, še naprej narašča in ker bodo pogovori COP14 v Poznanu in COP15 v Københavnu nadvse pomembni, da bo uspelo režim iz kjotskega protokola nadomestiti z mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah,

C. ker v Sternovem poročilu o ekonomiki podnebnih sprememb priznavajo, da stroški neukrepanja glede ublažitve podnebnih sprememb znatno presegajo stroške ukrepanja,

D.  ker bi se lahko odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv do leta 2030 povečala na 65 % celotne porabe,

E.   ker je Komisija ocenila, da bo, če naj bi do leta 2020 dosegli cilje EU glede zmanjšanja količine toplogrednih plinov in glede obnovljivih energij, to EU stalo 70 milijard EUR na leto,

F.  ker je izboljšanje energetske učinkovitosti eden izmed stroškovno najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

G. ker so raziskave in tehnološki razvoj ključni za uresničevanje ciljev evropske energetske politike,

H. ker lahko boljša sinergija v prihodnjih raziskavah EU na področju energetske tehnologije samo spodbudi trajnostno gospodarsko rast, prispeva k primerjalnim prednostim evropskega gospodarstva, izboljša zaposlovanje ter tako pripomore k uresničitvi ciljev lizbonske strategije in boju proti podnebnim spremembam,

I.    ker sedmi okvirni program (FP7) energetskim raziskavam v sedemletnem načrtovalnem obdobju namenja samo 2,3 milijarde EUR,

J.   ker so naložbe zasebnega sektorja v raziskave o energetskih tehnologijah v Evropski uniji zelo omejene v primerjavi s prizadevanjem naših konkurentov in celo drugih evropskih industrij,

K. ker so se od 80-tih let dalje javni in zasebni proračuni za energetske raziskave v EU močno zmanjšali ter je Evropa manj uspešna, če inovacijske kazalnike, ki temeljijo na stopnji porabe za tehnološke raziskave, primerjamo na mednarodni ravni,

L.  ker je javna intervencija za podporo novim energetskim tehnologijam, ki manj onesnažujejo, nujna in upravičena, saj so te tehnologije na začetku dražje od tistih, ki jih nadomestijo, in zato v začetni fazi uveljavitve na trgu morda ne omogočajo kratkoročnih trgovskih dobičkov ali ugodnejših cen za potrošnike,

Potreba po Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo

1.  pozdravlja Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET); meni, da je evropska politika za energetsko tehnologijo z ustrezno finančno podporo bistvenega pomena, da se do leta 2020 dosežejo cilji EU, zastavljeni za področje energije in podnebnih sprememb;

2.  poudarja, da mora EU svoje cilje do leta 2020 glede obnovljivih energij, energetske učinkovitosti in zmanjšanja količine toplogrednih plinov doseči ob hkratnem ohranjanju konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva; meni, da sta za to, da bi znižali stroške omejevanja emisij, ustvarili nove trge za industrijo EU in zagotovili zavezanost k obravnavanju podnebnih sprememb po vsem svetu, bistvena razvoj in uporaba inovativnih poceni tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, energetske učinkovitosti in obnovljive energije;

3.  meni, da je za doseganje teh ciljev bistveno, da se zmanjšajo stroški zelene energije in spodbujajo inovacije v energetskem sektorju; meni, da je zato treba izboljšati postopek prenosa tehnologije iz raziskovalnih središč v podjetja, skrajšati čas uveljavitve na trgu, končati sedanjo tehnološko in regulativno nedejavnost ter okrepiti medsebojno povezljivost omrežij;

4.  meni, da so nove tehnologije, zlasti tehnologije, ki uporabljajo obnovljivo energijo, in energetsko učinkovite tehnologije, potrebne tudi zato, da omogočijo diverzifikacijo energetskih virov, zmanjšajo potrebo po energiji in zagotovijo čistejše in varnejše metode uporabe domačih virov v pomoč zanesljivi oskrbi z energijo; poziva Komisijo, naj se loti ocene energetskih virov EU, da bo omogočila boljše izkoriščanje, tudi z novo tehnologijo;

5.  meni, da bi moral načrt SET podpirati širok razpon dejavnosti, ki spodbujajo javno razpravo o prednostih različnih možnosti nove energetske tehnologije, zlasti prek izobraževanja potrošnikov in informacijskih kampanj;

6.  meni, da lahko cenejše, učinkovitejše tehnologije z nizkimi emisijami ogljika prispevajo, da se doseže nov mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki naj bi nadomestil režim kjotskega protokola;

Usklajevanje in strateško načrtovanje

7.  poudarja potrebo po boljšem usklajevanju strateških energetskih tehnologij na različnih ravneh in med različnimi partnerji; poudarja tudi, da se je treba izogibati pretirani birokraciji, zagotoviti enostavnost in jasnost ter omogočiti široko sodelovanje vseh mogočih partnerjev pri izboljšanju usklajevanja, na primer preko usmerjevalne skupine Evropske skupnosti in evropske zveze organizacij za energetsko raziskovanje, ki morata biti odprti za vsa evropska raziskovalna središča, ne glede na njihovo razsežnost ali vire;

8.  podpira ustanovitev usmerjevalne skupine na visoki ravni ter preglednega in preprosto dostopnega informacijskega sistema o energetski tehnologiji, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva tudi Komisijo, naj obvešča Parlament o ustanovitvi te skupine in njenem delu ter o informacijski strategiji;

9.   ugotavlja, da se lahko instrumenti okvirnih programov (ERA-NETs, NoEs, ETPs) uporabljajo v podporo evropskemu informacijskemu sistemu za energetsko tehnologijo;

10. poudarja, da je usklajeno sodelovanje z državami članicami bistveno za uresničevanje zastavljenih ciljev, povečanje koristi in zmanjšanje stroškov; meni, da lahko instrumenti Skupnosti na nacionalni ravni, kot so strukturni skladi, podpirajo raziskovalne, razvojne in inovacijske zmogljivosti na teh področjih;

11. poudarja, da je ključnega pomena tudi boljše usklajevanje s tretjimi državami, vključno s tistimi z razvitim ali razvijajočim se gospodarstvom ali z gospodarstvom v vzponu;

12. poudarja potrebo po okrepitvi mednarodnega sodelovanja za izvajanje skladne in diferencirane strategije v zvezi z razvitimi državami, državami v razvoju in gospodarstvi v vzponu;

13. poudarja, da je treba povečati zmogljivost raziskovalne osnove EU ter da sta dodatno izobraževanje in usposabljanje bistvena za zagotovitev zadostnih in kakovostnih človeških virov, ki so potrebni za izkoriščanje nastajajočih možnosti novih tehnologij v celoti; meni, da je lahko celostni pristop v posebnih programih sedmega okvirnega programa v zvezi s tem koristen;

14. opozarja na potencialno nevarnost podvajanja in množenja novih pobud; poziva Komisijo, naj preuči, kako bodo nove evropske industrijske pobude (EII) usklajene z obstoječim programom, vključno s sedmim okvirnim programom, in posebej z evropskimi tehnološkimi platformami in skupnimi tehnološkimi pobudami, o katerih odloča sedmi okvirni program, okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, zlasti pa z evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo ter s skupnostjo znanja in informacij glede podnebnih sprememb in energije; poziva Komisijo, naj pojasni, kako bodo nove evropske industrijske pobude spodbujale sinergije med nacionalno in evropsko ravnijo;

15. ponovno opozarja, da mora načrt SET vzpostaviti zmogljivost za energetske raziskave in inovacije na evropski ravni; se strinja s Komisijo, da vseevropska raziskovalna infrastruktura predstavlja del rešitve; zato poziva Evropski strateški forum za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI), naj opredeli potrebo po evropski raziskovalni infrastrukturi na področju inovativnih energetskih tehnologij, kot so tehnologije, ki uporabljajo obnovljivo energijo;

16. meni, da imajo vseevropska energetska omrežja in poenostavljeni postopki odobritve v tem sektorju poglavitno vlogo v strateški energetski politiki EU;

Raziskave in prenos tehnologije

17. poudarja, da se mora potrebno usklajevanje razširiti na različna znanstvena in tehnološka področja, ki so zaradi svoje multidisciplinarnosti pomembna pri raziskavah in razvoju energetskih tehnologij; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju raziskav na področju osnovnih znanostih, kot so biologija, informacijska tehnologija, veda o materialih in makrotehnologija;

18. poziva Komisijo, naj upošteva potencial za uporabo energetskih tehnologij v novih državah članicah in uvede podporne mehanizme, ki temeljijo na politikah EU;

19. poudarja, da je treba izboljšati prenos tehnologij iz raziskovalnih središč v podjetja; zahteva, da je novi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo dejaven na tem področju;

20. poziva, naj zasebni sektor več vlaga v raziskave in prevzame večja tveganja, ker je to pogoj za to, da EU postane vodilna v tem sektorju;

Evropske industrijske pobude

21. trdno verjame, da je v predstavitveni fazi in fazi trženja novih decentraliziranih obnovljivih tehnologij potrebna večja podpora tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika; zato pozdravlja predlagane evropske industrijske pobude; vendar poudarja potrebo po tem, da se poveča tudi podpora razvoju in raziskavam na področju tehnologij, ki bodo potrebne dolgoročno, s posebnim poudarkom na strateško pomembnih tehnologijah, kot so tehnologije za sončno energijo, zaradi katerih Evropa lahko dolgoročno postane energetsko neodvisna;

22. meni, da bi se morale evropske industrijske pobude osredotočati na področja, ki lahko največ pripomorejo k trajnostnemu doseganju ciljev EU, povezanih s podnebnimi spremembami, trajnostno energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi energijami ter z dolgoročnim zmanjšanjem stroškov in ponavljanja;

23. zahteva, da se pri izbiri prednostnih nalog med različnimi pobudami upošteva življenjski cikel vsake tehnologije in njen vpliv na okolje na vsaki stopnji proizvodnega postopka; zahteva, da se preuči možnost posredovanja teh tehnologij gospodarstvom v razvoju, da bi se zmanjšale razlike v tehnološkem razvoju;

24. poziva k okrepljenemu prenosu tehnologije z državami v razvoju in k vzpostavitvi znanstvenega sodelovanja s temi državami za razvoj novih energetskih tehnologij;

25. podpira predlog, da bi se evropske energetske pobude razvijale različno glede na potrebe posameznih tehnologij; meni, da bi takšna prožnost omogočila razvoj strateških zavezništev med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi vladami, raziskovalnimi centri in zasebnim sektorjem za razvoj posebnih tehnologij; poziva te organe, naj nujno sodelujejo pri pripravi podrobnih predlogov za evropske industrijske pobude;

26. močno podpira predlagane evropske industrijske pobude za energijo vetra in biomase ter sončno energijo, za zajem, prevoz in shranjevanje CO2, elektroenergetska omrežja in jedrsko fisijo;

27. zlasti poziva k okrepitvi raziskav biogoriva, da bi se zagotovilo, da bo splošen vpliv proizvodnje takšnega goriva na okolje nedvomno koristen;

28. ugotavlja, da je razvoj obsežne pretvorbe biomase v plin za proizvodnjo vodikovega in tekočega sintetičnega goriva za trajnostne prometne tehnologije zelo pomemben;

29. Poudarja, da bi morala evropska industrijska pobuda za jedrsko fisijo omogočati kontinuiteto in vključevati raziskovalno in razvojno delo tehnologij III. in IV. generacije;

30. obžaluje, da daje načrt prednost ukrepom v zvezi s ponudbo in zanemarja tiste, ki lahko znižajo povpraševanje po energiji, kot sta varčevanje z energijo in energetska učinkovitost;

31. vztraja, da bi morala biti energetska učinkovitost v načrtu SET bolj izpostavljena, saj je to področje z največjim potencialom za stroškovno učinkovito srednjeročno zmanjšanje emisij; zlasti v gradbeništvu, ki zajema 40 % celotne porabe energije v EU; zato poziva Komisijo, naj področjem, ki jih zajemajo evropske industrijske pobude, doda tehnologije za energetsko učinkovitost, vključno s ko- in poligeneracijo; izraža podporo vključitvi energetske učinkovitosti med prednostne naloge evropskih industrijskih pobud;

32. poziva Komisijo, naj razišče možnost, da bi razširila industrijske pobude, predlagane drugim sektorjem z znatnim potencialom za zmanjšanje emisij, kot so soproizvodnja, vodik, gradbeni in stanovanjski sektor, sistemi ogrevanja in ohlajanja, boljše infrastrukture za shranjevanje in distribucijo energije ter medsebojno povezovanje omrežij;

33. meni, da ima lahko razvoj tehnologije zajema in shranjevanja ogljika ključno vlogo pri dolgoročnem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov pod pogojem, da je zagotovljena njena učinkovitost in varnost; poziva Komisijo, naj olajša izvajanje največ dvanajstih predstavitvenih projektov o zajemu ogljika, ki so bili predloženi znotraj evropskih industrijskih pobud; ugotavlja, da bi podpora tehnologijam čistega premoga, kot je pretvorba premoga v plin, olajšala in pocenila zajem in shranjevanje ogljika, ob tem pa omogočila, da bi to v prihodnosti postalo obvezno;

Financiranje

34. pričakuje sporočilo o financiranju novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika ter tehnologij zajema in shranjevanja ogljika, ki ga je predlagala Komisija; obžaluje, da to sporočilo ni bilo objavljeno skupaj z načrtom SET;

35. poudarja, da načrt SET ne bi smel biti financiran s prerazporeditvijo sredstev, ki so na voljo za energetske namene znotraj sedmega okvirnega programa ter programa za konkurenčnost in inovativnost;

36. glede na prednostni značaj vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami in energijo, meni, da so za energetsko učinkovite tehnologije in tehnologije, ki uporabljajo obnovljivo energijo, potrebna velika dodatna sredstva EU, ki jih je treba sprostiti, da bodo pomagala doseči cilje EU za leto 2020;

37. spodbuja Komisijo, naj nemudoma zagotovi ustrezno financiranje in podporo raziskavam in razvoju, predstavitvam ter trženju novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in brez emisij ogljika, tako da bo od leta 2009 dalje vsako leto iz proračuna EU vsaj 2 milijardi EUR namenjenih podpori takšnim tehnologijam neodvisno od sedmega okvirnega programa ter programa za konkurenčnost in inovativnost, poziva pa tudi Komisijo, naj ob srednjeročnem pregledu finančnega okvira 2007–2013 predloži predloge za dodatna sredstva;

38. meni, da je treba finančna sredstva in človeške vire bolje uporabljati in jih v celoti povečati, da bi pospešili razvoj in uvajanje čistih tehnologij prihodnosti;

39. poudarja, da je treba povečati raziskovalne zmogljivosti EU; zato poziva, da se več sredstev nameni človeškim virom in usposabljanju v sektorju energetske tehnologije; poziva tudi k boljšemu usklajevanju med finančnimi instrumenti Skupnosti in nacionalnimi finančnimi instrumenti v podporo usposabljanju in raziskavam, zlasti v okviru sedmega okvirnega programa;

40. v skladu s potrebo po večjem dopolnjevanju sredstev EU podpira predloge iz sporočila Komisije Z raziskavami in inovacijami do konkurenčnih evropskih regij; v zvezi s tem pozdravlja praktična navodila Komisije pri usklajevanju sredstev EU iz regionalnih in nacionalnih virov ter virov EU in EIB na področju raziskav in razvoja ter inovacij; se strinja s Komisijo, da je treba zainteresiranim stranem natančneje predstaviti člen 54(5) uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o financiranju istega sklopa upravičenih stroškov iz dveh različnih virov Skupnosti;

41 poziva Komisijo, da pri predstavitvi finančnega načrta razloži, kje skupni evropski ukrepi zagotavljajo dodano vrednost za različne tehnološke sektorje, in predstavi ugotovitve v zvezi s trajnostjo različnih vrst tehnološkega razvoja;

42. ugotavlja, da je treba potrebo po sredstvih obravnavati v partnerstvu z industrijo, da bi zasebni sektor spodbudili k naložbam v nove tehnologije z nizkimi emisijami ogljika; poudarja potrebo po jasni dolgoročni viziji in finančnem okviru, ki bi ju podprle finančne institucije, kot je Evropska investicijska banka, da bi partnerjem iz zasebnega sektorja zagotovili zadostna jamstva za vlaganja; poudarja potrebo po vključitvi malih in srednje velikih podjetij, zlasti v tehnologije, namenjene sistemom razpršene dobave energije;

43. ugotavlja, da lahko s predlagano revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami prihodki iz licitiranja zagotavljajo pomemben vir financiranja za povečanje varnosti oskrbe EU z energijo ob hkratnem uresničevanju njenih ciljev v zvezi s podnebjem, energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije;

°

° °

44. naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)    UL L 412, 30.12.2006, str. 1. (2)    UL L 400, 30.12.2006, str. 404. (3)    UL L 310, 9.11.2006, str. 15. (4)    Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0406. (5)    Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0033. (6)    Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0096. (7)    Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0081.

Potrebne so nove tehnologije

Evropska komisija je 23. januarja 2008 predložila paket predlogov o tem, kako naj bi dosegli dva ključna cilja, dogovorjena na zasedanju Evropskega sveta leta 2007, in sicer:

·   najmanj 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2020,

·   20-odstotni delež obnovljivih energij v porabi energije v EU do leta 2020.

Ti cilji predstavljajo glavni prispevek k svetovnim prizadevanjem za uspešno soočanje s podnebnimi spremembami. Po letu 2020 bo najbrž potrebno, če naj bi dosegli cilj EU, to je omejitev svetovnih podnebnih sprememb na 2oC, emisije EU do leta 2050 zmanjšati za 60 do 80 %. Ključna za doseganje takšnega zmanjšanja je uvedba cen ogljika preko sistema EU za trgovanje z emisijami, zamisel, ki predstavlja resničen preboj za naše gospodarstvo.

EU mora te cilje dosegati na način, ki bo ohranjal konkurenčnost njenega gospodarstva. Komisija ocenjuje, da bodo stroški doseganja ciljev EU do leta 2020 znašali 0,45 % BDP ali okoli 70 milijard EUR na leto.

Poleg izziva, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, gre tudi za ohranjanje energetske varnosti EU spričo vse večje odvisnosti od uvoza energije, katere porast bo po pričakovanjih do leta 2030 dosegel 65 %. Samo odvisnost od uvoza plina bi lahko do leta 2030 dosegla 84 % dobave.

Pri soočanju z obema izzivoma, z okoljskim in z varnostjo dobave, ter pri ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva EU v svetovnem merilu, bosta morala imeti razvoj in širjenje novih energetskih tehnologij najpomembnejšo vlogo.

·   Prvič, potrebne bodo nove tehnologije za zagotovitev, da bo lahko EU svoje cilje zmanjšanja emisij dosegla z najnižjimi možnimi stroški. Cilj EU, ki ima vodilno vlogo v dejavnostih, povezanih s podnebnimi spremembami, bi tudi moral biti, da svoj položaj izkoristi za zagotovitev, da bodo njena podjetja vodilna pri razvijanju novih nizkocenovnih tehnologij in storitev z nizkimi emisijami ogljika. Tisti, ki so na čelu, morajo z ustreznimi spodbudami na področju uporabe tehnologij preseči sedanje stanje.

·   Drugič, potrebne so nove tehnologije v svetovnem merilu. EU, v kateri nastaja okoli 14 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, se s podnebnimi spremembami ne more soočati sama. Zaskrbljujoče so napovedi o povečanju emisij, ki jih bo povzročila rast v velikih državah v razvoju, kot sta Kitajska in Indija. Indija, na primer, naj bi do leta 2020 svoje potrebe po energiji podvojila. Potrebno je tesno sodelovanje s temi državami, pomagati jim je treba pri razvijanju tehnologij, ki bodo uresničile pričakovanja glede rasti, vendar z najmanjšimi možnimi emisijami.

·   In na koncu, nove tehnologije, kot so obnovljiva energija in zajem ter shranjevanje ogljika, pa tudi učinkovitost pri pridobivanju energije in prihranki z učinkovito rabo končne energije (zlasti prihranki industrije, ki uporablja energijo) bodo pomembne za energetsko varnost – npr. s tem, da bodo EU zagotavljale nove načine izkoriščanja domačih energetskih virov brez povečevanja emisij. Razviti moramo veliko jasnejšo idejo o tem, kaj so domači energetski viri EU, kako bi jih bilo možno z uporabo novih tehnologij bolje izkoriščati.

Sedanja raven naložb v energetske tehnologije je nezadostna

Gledano v celoti in kot je razvidno iz načrta SET, EU trenutno bolj malo vlaga v nove energetske tehnologije, bodisi v javnem ali v zasebnem sektorju. Proračunska sredstva, namenjena raziskavam, se od 80-tih let dalje znižujejo. Proračunska sredstva EU za raziskave niso ustrezno razporejena glede na izzive, navedene v naših srednjeročnih in dolgoročnih ciljih; in tudi ne odražajo prednosti, ki jo Komisija, Svet in Parlament v več zaporednih izjavah o politiki namenjajo soočanju s podnebnimi spremembami.

V sedmem okvirnem programu izdatki EU za energetske raziskave trenutno predstavljajo en del stroškov, predvidenih za doseganje ciljev do leta 2020 (2,3 milijarde EUR od skupno 700 milijard EUR). Načrta SET ni mogoče izvajati z majhnim zneskom, ki ga daje na voljo sedmi okvirni program, ali zgolj s spodbujanjem prostovoljnega dodeljevanja sredstev s strani industrije, držav članic, lokalne in regionalne vlade ter finančnih ustanov. Če hočemo, da bodo ti organi dodelili več sredstev, moramo začeti dodeljevati večja sredstva na ravni EU.

Vse torej govori v prid znatnemu povečanju podpore energetskim tehnologijam na ravni EU. Povečanje proračunskih sredstev za energetske raziskave, predstavitvene dejavnosti in trženje za dodatnih 10 milijard EUR do izteka finančne perspektive 2007–2013 bi bil v danih okoliščinah dokaj skromen prispevek.

Financiranje je zlasti skromno v predstavitveni fazi in fazi trženja novih tehnologij. To je še posebej pomembno za razvoj tehnologij, potrebnih za doseganje ciljev EU do leta 2020. Verjetno pa bodo potrebna tudi večja vlaganja v raziskave, ki so ključnega pomena za tehnologije, predvidene za leto 2030 in pozneje; zato je pomembno, da se vlaganja v prednostne naloge s področja energije povečajo tudi v okvirnih programih.

To je pravzaprav nujno. Glede na časovne roke za predstavitvene dejavnosti in trženje novih tehnologij leto 2020 ni daleč. Nemudoma so potrebna nova vlaganja, če naj bi imela vpliv v tem obdobju in če res želimo pomagati naši energetski industriji in celotnemu gospodarstvu EU.

Škoda, da proračunski postopek EU ni časovno usklajen z načrtom SET. Vendar bi Komisija morala raziskati možnosti za dodeljevanje dodatnih sredstev. Srednjeročni pregled ponuja tudi pomembno možnost za predstavitev predlogov za novo financiranje. Komisija te priložnosti ne bi smela izpustiti.

Povečano financiranje s strani EU ne more nadomestiti nobenega drugega financiranja iz zasebnega ali javnega sektorja. Mehanizmi financiranja bi morali biti oblikovani tako, da bi vplivali na zasebne in javne vire in jih pritegnili. Financiranje EU bi moralo biti tudi usklajeno z instrumenti za povečanje povpraševanja, kot so proizvodni standardi in trgovanje z emisijami. Vendar pa bo več sredstev na ravni EU okrepilo zaupanje vseh javnih organov in zasebnega sektorja v sodelovanje in skupne naložbe.

V tem pogledu so predlagane evropske industrijske pobude velikega pomena. Komisija je predlagala, naj bi te pobude nastopale v različnih oblikah, upoštevajoč potrebe posameznih tehnologij ali sektorjev. Proces bi moral potekati od spodaj navzgor, upoštevajoč predloge iz industrije, zainteresiranih držav članic ter regionalnih in lokalnih vlad in/ali raziskovalnih centrov, pri čemer bi bila v veliko spodbudo možnost pridobivanja sredstev EU. Na ta način bi zagotovili osnovo za strateške povezave med temi organi in mehanizem, preko katerega bi se lahko zbirali in usmerjali finančni prispevki.

Obstoječa podpora je razdrobljena, potrebno je boljše usklajevanje

Načrt SET tudi navaja, da je obstoječa podpora razdrobljena, zato bi jo bilo treba bolje usklajevati. Dobrodošli sta nova usmerjevalna skupina Evropske skupnosti za države članice in nova evropska zveza organizacij za energetske raziskave pri nacionalnih raziskovalnih inštitutih. Bistvenega pomena je tudi posredovanje novih informacij o razvoju tehnologij in zmogljivostih, kar bo zagotovilo, da bodo vsi partnerji delovali iz istih izhodišč in se odločali za primerljive prednostne naloge. To je prvo področje gospodarstva, temelječega na znanju, kjer bodo informacije in dejavnosti razvoja in raziskav, predstavitvene dejavnosti in trženje usklajevani na ravni EU. Uspešnost usklajevanja je v osnovi odvisna od razvoja skupnega energetskega trga EU in njene skupne energetske politike.

Nadvse pomembno je, da bodo nove pobude v sklopu načrta SET zmanjšale drobljenje, ne pa ga povečale. Te nove pobude, kot so npr. evropske industrijske pobude, bi morale vzpostaviti čim tesnejše vezi z obstoječimi pobudami (npr. sedmim okvirnim programom) ter se izogniti podvajanju ali ponavljanju.

Zelo pomembno je tudi, da načrt SET krepi sodelovanje s tretjimi državami in ne le med državami članicami. Podnebne spremembe so svetovno vprašanje in Evropi lahko koristi, če se vključi v resna raziskovalna prizadevanja, ki potekajo v drugih državah, tudi v ZDA. Poleg tega bo treba tehnologije, če naj bi rešili problem podnebnih sprememb, širiti tja, kjer bo njihov vpliv stroškovno najučinkovitejši – zajem in shranjevanje ogljika bi, na primer, prišla v poštev na Kitajskem in v Indiji.

Potreba po razvoju vseevropskega energetskega omrežja je jasna in očitna ter ne zahteva nikakršne nadaljnje razprave.

Skrbno je treba preučiti tehnološke prednostne naloge

Pri opredelitvi svojih tehnoloških prednostnih nalog v zvezi z načrtom SET in evropskimi industrijskimi pobudami je Komisija utemeljeno preučila strateški program, določen v evropskih tehnoloških platformah. Poročevalec v splošnem podpira izbiro tehnoloških prednostnih nalog. Vendar obstaja nekaj ključnih področij, ki bi jim načrt SET moral nameniti večji poudarek:

·   Prvič, veliko pripomb je bilo namenjenih dejstvu, da se premalo razpravlja o učinkovitosti pridobivanja energije, skupaj s ko- in poligeneracijo, prihranki pri končni rabi energije in energetsko učinkovitostjo v industriji. Zdi se nenavadno, da to področje s stroškovno najučinkovitejšim potencialom ni bilo vključeno v seznam evropskih industrijskih pobud.

·   Drugič, povezava med načrtom SET in pomembno zavezo EU, da začne izvajati 12 vodilnih predstavitvenih projektov za zajem in shranjevanje ogljika, je nejasna. Zajem in shranjevanje ogljika sta potencialno kritična za svetovne podnebne spremembe in tudi za izkoriščanje domačih energetskih virov EU. Omogočanje teh predstavitvenih projektov je zato nadvse nujno. Zdi se logično, da bi bili ti predstavitveni projekti deležni posebne pozornosti v evropski industrijski pobudi, še posebej pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika pri uporabi fosilnih goriv.

·   Tretjič, znotraj načrta SET bi bilo treba večji pomen pripisati sprejemanju s strani javnosti. Če naj bi te tehnologije uporabili, morajo biti sprejemljive za javnost. To vprašanje zadeva vse ključne tehnologije dobave – še zlasti jedrsko. Potrebo po boljšem zagotavljanju informacij in vključitvi javnosti je treba upoštevati v novi krovni usmerjevalni skupini Evropske skupnosti in Evropski zvezi organizacij za energetske raziskave ter v posameznih evropskih industrijskih pobudah.

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker bo morala Evropska unija pred drugo polovico 21. stoletja temeljito spremeniti svoj odnos do energetskih virov, njihove razpoložljivosti in načina uporabe; ker so za uspeh te spremembe ob sprejemljivih stroških za družbo na področju novih virov energije in tehnologij potrebna zelo dosledna raziskovalna prizadevanja, naložbe in razvoj proizvodov, treba pa si je tudi prizadevati, da se nove tehnologije in priložnosti, ki jih ponujajo, približajo državljanom,

B.  ker je energetska tehnologija temeljni steber evropske energetske politike in politike podnebnih sprememb ter prispeva k vzpostavitvi enotnega energetskega trga,

C. ker je izboljšanje energetske učinkovitosti eden izmed stroškovno najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

D. ker lahko boljša sinergija v prihodnjih raziskavah EU na področju energetske tehnologije samo spodbudi trajnostno gospodarsko rast, prispeva k primerjalnim prednostim evropskega gospodarstva, izboljša zaposlovanje ter tako pripomore k uresničitvi ciljev lizbonske strategije in boju proti podnebnim spremembam,

E.  ker so javne in zasebne naložbe v razvojno-raziskovalne dejavnosti na področju energetske tehnologije bistvenega pomena; ker so se zasebna in javna sredstva, vložena v energetske raziskave v EU, izrazito znižala od zadnje naftne krize,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije in jo spodbuja k okrepitvi svojih prizadevanj za boljše usklajevanje raziskav na področju energetskih tehnologij v Evropi, zato z zadovoljstvom pozdravlja evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki ga je predstavila, in posvetovanja z različnimi zainteresiranimi stranmi;

2.  obžaluje, da daje načrt prednost ukrepom v zvezi s ponudbo in zanemarja tiste, ki lahko znižajo povpraševanje po energiji, kot sta varčevanje z energijo in energetska učinkovitost;

3.  pozdravlja evropske industrijske pobude, vendar obžaluje, da Komisija med njimi ne določi jasnih prednostnih nalog; nestrpno pričakuje sporočilo Komisije o financiranju načrta ter jo poziva, naj zagotovi, da bo v njem jasno poudarjeno zagotavljanje ustreznega financiranja, ki je sestavni del razprav za pregled financiranja evropskih politik, vključno z deležem dohodkov iz dovoljenj za emisije;

4.  poziva k razvrstitvi teh pobud glede na stopnjo prednosti in osredotočenju na tiste, ki bi lahko emisije kratkoročno zmanjšale za dosego cilja 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2020, vendar brez zanemarjanja ukrepov, ki podpirajo druge tehnologije z dolgoročnim potencialom, da bi lahko dosegli cilje za leto 2050;

5.  zahteva, naj se pri izbiri prednostnih nalog med različnimi pobudami upošteva življenjski cikel vsake tehnologije in njen vpliv na okolje na vsaki stopnji proizvodnega postopka; zahteva, da se preuči možnost posredovanja teh tehnologij gospodarstvom v razvoju, da bi se zmanjšale razlike v tehnološkem razvoju;

6.  poziva k okrepljenemu prenosu tehnologije z državami v razvoju in k vzpostavitvi znanstvenega sodelovanja s temi državami za razvoj novih energetskih tehnologij;

7.  meni, da sporočilo ne obravnava posebej energetske učinkovitosti, čeprav bi ta morala imeti v njem osrednje mesto; spodbuja Komisijo, naj jo vključi med evropske industrijske pobude; odločno poziva Komisijo, naj energetsko učinkovitost vključi med evropske industrijske pobude;

8.  poziva Komisijo, naj razišče možnost, da bi razširila industrijske pobude, predlagane drugim sektorjem z znatnim potencialom za zmanjšanje emisij, kot so soproizvodnja, vodik, gradbeni in stanovanjski sektor, sistemi ogrevanja in ohlajanja, boljše infrastrukture za shranjevanje in distribucijo energije ter medsebojno povezovanje omrežij;

9.  podpira ustanovitev usmerjevalne skupine na visoki ravni ter preglednega in preprosto dostopnega informacijskega sistema o energetski tehnologiji, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva tudi Komisijo, naj obvešča Parlament o ustanovitvi te skupine in njenem delu ter o informacijski strategiji;

10. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju tveganj s področja onesnaževanja okolja in javnega zdravja razvije pobude, ki jih predstavlja uporaba nekaterih tehnologij, zlasti v zvezi z emisijami delcev, uhajanjem ogljika in shranjevanjem radioaktivnih odpadkov; priporoča, naj se pozornost posveti socialnim partnerjem za pospešitev sprejemanja novih energetskih tehnologij v družbi;

11. meni, da je treba finančna sredstva in človeške vire bolje uporabljati in jih v celoti povečati, da bi pospešili razvoj in uvajanje čistih tehnologij prihodnosti; meni, da bi morale države članice uskladiti prizadevanja tako, kot so to storile v odzivih na energetske krize v 80. letih;

12. poudarja, da je treba povečati raziskovalne zmogljivosti EU; zato poziva, da se več sredstev nameni človeškim virom in usposabljanju v sektorju energetske tehnologije; poziva tudi k boljšemu usklajevanju med finančnimi instrumenti Skupnosti in nacionalnimi finančnimi instrumenti v podporo usposabljanju in raziskavam, zlasti v okviru sedmega okvirnega programa;

13. poziva Komisijo, naj upošteva potencial za uporabo energetskih tehnologij v novih državah članicah in uvede podporne mehanizme, ki temeljijo na politikah EU;

14. poudarja potrebo po okrepitvi mednarodnega sodelovanja za izvajanje skladne in diferencirane strategije v zvezi z razvitimi državami, državami v razvoju in rastočimi gospodarstvi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU