POROČILO o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (9.4.2008)

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (1.4.2008)

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (4.3.2008)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

18.6.2008 - (2007/2285(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Alessandro Foglietta

Postopek : 2007/2285(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0256/2008

Predložena besedila :

A6-0256/2008

Razprave :

PV 24/09/2008 - 17
CRE 24/09/2008 - 17

Glasovanja :

PV 25/09/2008 - 7.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0461

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo

(2007/2285(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Bele knjige Komisije o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti[1],

– ob upoštevanju drugega evropskega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o politiki na področju hrane in prehranjevanja za obdobje 2007–2012, ki ga je sprejel regionalni odbor SZO za Evropo v Beogradu od 17. do 20. septembra 2007, in Evropske listine o boju proti debelosti, ki jo je sprejel regionalni urad SZO leta 2006,

– ob upoštevanju ciljev evropske ministrske konference SZO, ki je potekala v Istanbulu od 15 do 17. novembra 2006, in Evropske listine o boju proti debelosti,

– ob upoštevanju globalne strategije o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju, ki jo je sprejela 57. generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije 22. maja 2004,

– ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 2. in 3. junija 2005 o debelosti, prehranjevanju in telesni dejavnosti,

– ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 5. in 6. decembra 2007 o „začetku izvajanja strategije EU o vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo“,

– ob upoštevanju sklepov zasedanja regionalnega urada SZO v Kopenhagnu leta 2006 na temo Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazi za ukrepanje,

– ob upoštevanju Bele knjige Komisije o športu (KOM(2007)0391),

– ob upoštevanju Zelene knjige Komisije „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0000/2008),

A. ker prekomerna telesna teža in debelost ter s prehrano povezane bolezni dosegajo epidemične razsežnosti in spadajo med glavne vzroke smrtnosti in bolezni v Evropi,

B. ker je znanstveno dokazano, da je učinek in stopnja nevarnosti bolezni, vezanih na prehranjevanje, različna pri moških in ženskah,

C. ker ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije več kot 50 % odraslega prebivalstva v Evropi prekomerno telesno težo ali je debelih,

D. ker je debelih več kot 5 milijonov otrok in jih ima prekomerno telesno težo skoraj 22 milijonov, te številke pa hitro naraščajo in glede na napovedi naj bi imelo do leta 2010 vsako leto dodatnih 1,3 milijona otrok prekomerno telesno težo ali naj bi postalo predebelih,

E. ker države EU za bolezni, ki jih lahko povežemo z debelostjo, vsako leto porabijo do 7 % svojih proračunskih sredstev za zdravstvo,

F. ker naj bi se 6 % vladnih izdatkov za zdravstveno varstvo po vsej Evropi namenjalo za bolezni, povezane z debelostjo in prekomerno telesno težo; ker so posredni stroški, na primer zaradi zmanjšane produktivnosti in bolniških dopustov, bistveno višji;

G ker je znanstveno dokazano, da je trebušna debelost eden od glavnih kazalcev številnih, s težo povezanih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen tipa 2,

H ker se prehranske navade, pridobljene v otroštvu, pogosto prenesejo v odraslo dobo ter so raziskave pokazale, da je bolj verjetno, da bodo debeli otroci postali debeli odrasli,

I. ker evropski državljani živijo v okolju, ki spodbuja debelost ter v katerem je sedeči življenjski slog povečal tveganje za debelost,

J. ker je slaba prehrana glavni dejavnik tveganja za druge bolezni, povezane s prehrano, ki so glavni vzroki smrtnosti v Evropski uniji, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in kapjo;

K. ker poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o zdravju v Evropi iz leta 2005 analitično kaže, da je veliko smrti in bolezni posledica sedmih glavnih dejavnikov tveganja, od katerih je šest (povišan krvni tlak, holesterol, indeks telesne mase, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, pomanjkanje telesne dejavnosti in prekomerno uživanje alkohola) povezanih s prehrano in telesno dejavnostjo, zato je treba za zmanjšanje visokega števila smrti in bolezni istočasno vplivati na vse dejavnike zdravja,

L ker meni, da je telesna dejavnost v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano najpomembnejši način preprečevanja prekomerne telesne teže, ter zaskrbljujoče ugotavlja, da eden od treh evropskih državljanov v svojem prostem času sploh ni telesno dejaven, medtem ko evropski državljan v povprečju sedi več kot pet ur na dan, in da številni od njih nimajo uravnotežene prehrane,

M. ker sedaj strokovnjaki priznavajo, da je trebušna debelost najpogostejši vzrok motenj v metabolizmu srčne mišice, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni,

N. ker se je v osnovnih in srednjih šolah število učnih ur, namenjenih telovadbi, v zadnjem desetletju zmanjšalo ter so pri ustanovah in opremi velike razlike med državami članicami,

O. ker želi Svetovna zdravstvena organizacija z Evropsko listino o boju proti debelosti v naslednjih štirih do petih letih doseči vidni napredek v boju proti debelosti otrok, njegov namen pa je obrniti sedanji trend najpozneje do leta 2015,

P- ker mora imeti zdrava prehrana določene količinske in kakovostne lastnosti glede na potrebe posameznika ter biti vedno v skladu z načeli prehranjevanja,

Q. ker mora zdrava prehrana vsebovati naslednje kategorije meril: (1) vsebnost hranil in energijske vrednosti (hranilna vrednost), (2) zdravstvena in toksikološka merila (varnost hrane), (3) naravne lastnosti živil (estetske/okušalne lastnosti in lastnosti, ki pospešujejo prebavo), (4) ekološka proizvodnja hrane (trajnostno kmetijstvo),

R. ker bi se morali prekomerna telesna teža in debelost obravnavati s celostnim pristopom na različnih področjih vladne politike ter različnih vladnih ravneh, zlasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ob strogem upoštevanju načela subsidiarnosti,

S. ker se ne sme spregledati vloge alkohola (zaradi njegovega velikega števila kalorij) ter kajenja, dveh dejavnikov, ki neugodno vplivata na potrebo po hrani in pijači ter sta povezana s številnimi znanimi tveganji za zdravje,

T. ob upoštevanju socialne razsežnosti težave ter zlasti dejstva, da se največ prekomerne telesne teže in debelosti zabeleži v nižjih socialno-ekonomskih skupinah, z zaskrbljenostjo ugotavlja, da to lahko poveča neenakost na področju zdravja in socialno-ekonomske neenakosti, zlasti za najbolj občutljive skupine prebivalstva, kot so invalidne osebe,

U. ker socialno-ekonomske neenakosti dobivajo novo razsežnost z višanjem cen surovin (kot so žitarice, maslo, mleko itd.), kar je brez primere tako glede količine teh proizvodov kot tudi razsežnosti povečanja cen,

V. ker je povezava med visokimi cenami surovin in nejasnimi pravili, ki urejajo prodajo na debelo v nekaterih državah članicah, povzročila hitro rast cen osnovnih živil, kot so sadje in zelenjava ter mlečni izdelki brez sladkorja, kar obremenjuje proračune večine gospodinjstev v EU, in ker mora EU rešiti to vprašanje,

W. ker je 15 % aktivnega prebivalstva EU invalidnih oseb in ker poleg tega študije kažejo, da so te bolj izpostavljene debelosti, med drugim zaradi patofizioloških sprememb v metabolizmu energije in telesni konstituciji ter mišične atrofije in fizičnega mirovanja,

X. ker bi bilo treba pospešiti vse pobude različnih udeleženih strank za izboljšanje dialoga, izmenjave najboljših praks in samoregulacije, na primer prek platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, delovne skupine za šport in zdravje ter omrežja EU za spodbujanje zdrave telesne dejavnosti (HEPA),

Y. ker je treba različne tradicionalne jedi predstavljati kot del kulturne dediščine, vendar hkrati tudi zagotoviti, da bodo potrošniki poznali njihov dejanski vpliv na zdravje ter tako lažje sprejemali odločitve, ki bodo temeljile na poznavanju dejstev,

Z. ker bi morali potrošniki v Evropi imeti dostop do potrebnih informacij, da bi lahko izbirali najboljša živila za ustrezno prehrano glede na njihov življenjski slog in zdravstveno stanje,

AA. ker bodo nedavne pobude industrije o samoregulaciji na področju oglaševanja začele reševati vprašanje uravnoteženosti ter vsebine reklamnih oglasov za hrano in pijačo, pri čemer je treba upoštevati, da morajo samoregulativni ukrepi zajemati vse oblike trženja na internetu in v drugih novih medijih; ker približno polovica vseh oglasov med otroškim programom oglašuje živila, kar dokazano vpliva na kratkoročne potrošniške vzorce otrok od 2 od 11 let; ker Parlament z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se uporabljajo nove oblike trženja z vsemi tehnološkimi sredstvi in zlasti t. i. „oglaševanje v video igrah“, vključno s prenosnimi telefoni, kratkimi sporočili, video igrami in interaktivnimi igrami na internetu, in ker so hkrati številni proizvajalci hrane, oglaševalska podjetja in podjetja za trženje ter združenja za varovanje zdravja in potrošnikov že pokazala precejšnjo zavezanost platformi EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja ter se že lahko sklicujejo na uspešne študije in projekte,

AB. ker podhranjenost, ki prizadene zlasti starejše ljudi, za evropske sisteme zdravstvenega varstva prinaša podobne stroške kot debelost in prekomerna telesna teža,

1. pozdravlja belo knjigo o prehrani kot pomemben ukrep širše strategije za ustavitev naraščanja debelosti in prekomerne telesne teže v Evropi ter za obravnavanje kroničnih bolezni, povezanih s prehranjevanjem, kot so bolezni srca in ožilja, vključno s kapjo, rakom ter sladkorno boleznijo;

2. ponovno poziva države članice, naj priznajo debelost kot eno izmed kroničnih bolezni; meni, da je treba preprečevati stigmatizacijo posameznikov ali skupin ljudi, ki so izpostavljeni zdravstvenim težavam, povezanim s prehrano, prekomerno težo in debelostjo, zaradi kulturnih dejavnikov, bolezni, kot je sladkorna bolezen, ali zaradi patološkega uživanja hrane, kot sta anoreksija ali bulimija, ter svetuje državam članicam, naj tem ljudem omogočijo ustrezno zdravljenje v okviru nacionalnih sistemov;

3. meni, da je celovit pristop na več ravneh najboljši način boja proti debelosti med prebivalstvom EU, in poudarja, da obstaja veliko evropskih programov (o raziskavah, zdravju, izobraževanju, vseživljenjskem učenju), ki lahko pomagajo pri reševanju te težave;

4. meni, da politika, usmerjena h kakovosti živil, lahko pomembno prispeva k spodbujanju zdravja in zmanjšanju debelosti ter da so razumljive informacije na oznakah ključne za to, da kupci lahko izbirajo med dobro, boljšo in slabšo hrano;

5. odobrava ustanovitev skupine na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost ter evropskih sistemov raziskav o zdravju, s pomočjo katerih se bodo zbirale fizične in biološke meritve, kot je sistem spremljanja raziskave o zdravju (HES) in evropske zdravstvene raziskave (EHIS), kot učinkovitih orodij oblikovalcev politike in vseh udeležencev pri izboljšanju znanja in izmenjave najboljših praks v boju proti debelosti;

6. zahteva, da Komisija zagotovi enakovredno zastopstvo žensk in moških v bodoči skupini na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da bi se lahko boljše usmerili v težave ter predlagali najboljše rešitve glede na spol, to je posebej za moške in ženske;

7. priznava, da ima samoregulacija pomembno vlogo v boju proti debelosti, ter poudarja, da je treba sprejeti jasne in konkretne cilje za vse zadevne strani ter zagotoviti njihovo neodvisno spremljanje; ugotavlja, da je včasih za bistvene in smiselne spremembe v vseh sektorjih, zlasti kadar gre za otroke, potrebna pravna ureditev, da bi se zagotovili varstvo potrošnikov in visoki standardi javnega zdravja; z zanimanjem spremlja 203 obveznosti, ki so bile sprejete v sklopu platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, da se spremeni sestava proizvodov, zmanjša oglaševanje, namenjeno otrokom, ter označijo proizvodi, da bi se spodbujala uravnotežena prehrana; meni, da bi bilo treba članstvo v platformi razširiti na proizvajalce računalniških igric in konzol ter ponudnike internetnih storitev;

8. vseeno poziva k bolj oprijemljivim ukrepom, usmerjenim zlasti otrokom in ogroženim skupinam;

9. poziva Komisijo, naj sprejme celovitejši pristop k prehrani ter naj podhranjenost in debelost določi za prednostni nalogi na področju prehrane in zdravja, ter ju vključi, kjer je to mogoče, v raziskovalne pobude, ki se financirajo iz skladov EU, in partnerstva na ravni EU;

10. meni, da morajo evropski potrošniki imeti dostop do potrebnih informacij, ki jim bodo omogočile izbiro najboljših živil, potrebnih za doseganje in ohranjanje optimalne prehrane, ki je najprimernejša za njihov življenjski slog in zdravje; meni, da bi bilo treba več pozornosti posvečati izboljšanju zdravstvene pismenosti državljanov, da bi se ti lahko pravilno odločali o svoji prehrani in prehrani svojih otrok; meni, da morajo obveščanje in izobraževanje staršev o vprašanjih v zvezi s prehrano izvajati ustrezni strokovnjaki (učitelji, organizatorji kulturnih prireditev, zdravstveni delavci) na primernih mestih; je prepričan, da mora obveščanje potrošnikov, izobraževanje o prehrani in označevanje živil odražati želje potrošnikov samih;

11. v zvezi s tem opozarja, da je pomembno povezati prihodnji program za uvedbo sadja v šole s širšo vzgojno strategijo, na primer s predavanji v osnovnih šolah o prehranjevanju in zdravju;

12. poudarja temeljno vlogo, ki jo imajo ženske pri kulturi prehranjevanja družine in njihov odločilni prispevek v boju proti debelosti, saj v večini družin ženske neposredno izbirajo živila;

13. poziva države članice, regije in lokalne subjekte, naj bodo bolj dejavni pri razvoju skupnosti, ki spodbujajo telesno dejavnost, zlasti v sklopu urbanističnega načrtovanja, da bodo mestne oblasti spodbujale k vsakodnevni telesni dejavnosti, ter pri oblikovanju priložnosti v lokalnem okolju, ki naj ljudi pritegnejo k telesnim dejavnostim v prostem času, kar je mogoče doseči s sprejetjem lokalnih ukrepov za zmanjšanje vožnje z avtomobili in spodbujanje hoje ter z razumnim kombiniranjem poslovnega in stanovanjskega razvoja, spodbujanjem uporabe javnih prevoznih sredstev, parkov in dostopnih športnih objektov ter z zagotovitvijo kolesarskih poti in prehodov za pešce; poziva občine, naj spodbujajo vzpostavitev omrežja „mest za zdrav življenjski slog“ s skupnimi ukrepi za boj proti debelosti;

14. spodbuja države članice, naj sprejmejo koncept aktivne poti na delo ali v šolo za šolarje in delavce; spodbuja lokalne oblasti, naj ta koncept obravnavajo kot prednostno nalogo pri oceni mestnega prometa in načrtovanja;

15. ugotavlja, da načrtovanje območij, kjer lahko otroci in mladostniki pridejo v stik z naravo, omogoča dejavnosti v prostem času, ki so drugačne od običajnih, ter istočasno poglablja domišljijo, ustvarjalnost in željo po raziskovanju;

16. poziva športna društva, naj posvetijo posebno pozornost dejstvu, da dekleta po koncu mladostne dobe pogosto opustijo športno udejstvovanje; meni, da morajo ta društva imeti pomembno vlogo pri ohranjanju zanimanja deklet in žensk za udejstvovanje pri različnih športnih dejavnostih;

17. poudarja, da mora Evropska unija prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju skupnega pristopa ter pri spodbujanju usklajevanja in najbolj primernih praks držav članic; je prepričan, da se lahko na področjih, kot so obveščanje potrošnikov, izobraževanje o prehrani, oglaševanje medijev, kmetijska proizvodnja in označevanje živil, zagotovi pomembna evropska dodana vrednost z navedbo vsebnosti transmaščob; poziva k razvoju evropskih kazalcev, kot so obseg pasu in drugi dejavniki tveganja v zvezi z debelostjo (zlasti trebušno debelostjo);

18. poudarja, da ima zasebni sektor z razvojem novih in bolj zdravih proizvodov vlogo pri zmanjševanju debelosti, vendar meni, da je ta sektor treba spodbujati, da razvije jasne informacijske sisteme in izboljša označevanje ter omogoči potrošnikom, da bodo sprejemali odločitve na podlagi dejstev;

Prednostni cilj: otroci

19. poziva Komisijo in vse akterje, da kot prednostno nalogo določijo boj proti debelosti že v zgodnjih življenjskih obdobjih, pri tem pa naj upoštevajo, da prehrambene navade iz otroštva pogosto trajajo veliko let;

20. poziva k obveščevalnim kampanjam za povečanje ozaveščenosti med nosečnicami o pomembnosti uravnotežene in zdrave prehrane, optimalnega zaužitja nekaterih hranil med nosečnostjo ter ozaveščenosti žensk in njihovih partnerjev o pomembnosti dojenja; ponovno opozarja, da dojenje, prestavljanje odstavitve dojenčka, dokler ne doseže šestih mesecev starosti, navajanje otrok na zdravo prehrano in nadzorovanje velikosti obroka lahko pripomorejo k preprečevanju prekomerne teže in debelosti pri otrocih; vendar opozarja, da dojenje ni edino sredstvo za preprečevanje debelosti in da se navade uravnoteženega prehranjevanja pridobi v daljšem obdobju; poudarja, da morajo kampanje za ozaveščanje opozarjati, da je dojenje zasebna zadeva, ter spoštovati svobodno voljo in izbiro žensk;

21. želi pritegniti pozornost držav članic na nujnost, da nacionalne zdravstvene službe spodbujajo nastajanje posebnih služb, ki bi dajale nasvete o prehrani nosečim ženskam in ženskam v menopavzi, saj sta nosečnost in menopavza pomembna mejnika v življenju žensk, ki ju spremlja večja nevarnost za povečanje telesne teže;

22. poziva države članice, da s strokovnjaki predlagajo smernice za izboljšanje telesne dejavnosti in spodbujanje izobraževanja o prehrani že v predšolskem obdobju;

23. meni, da je treba predvsem v šolah sprejeti ukrepe za zagotovitev, da postaneta telesna dejavnost in uravnotežena prehrana del življenja otrok; poziva skupino na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da razvije smernice o prehranski politiki v šolah in za spodbujanje izobraževanja o prehrani ter nadaljevanje tovrstnega izobraževanja v obdobju po šoli; poziva države članice, naj v šolski učni načrt vključijo koristi uravnotežene prehrane in telesne vadbe;

24. poleg tega poziva države članice, lokalne organe in šolske oblasti, da spremljajo ter izboljšujejo kakovost in prehranske standarde šolskih obrokov ter obrokov v vrtcih tudi s posebnim usposabljanjem in smernicami za gostinsko osebje, nadzorom kakovosti gostincev ter smernicami za zdravo hrano v jedilnicah; poudarja pomembnost prilagoditve velikosti obrokov različnim potrebam ter vključitve sadja in zelenjave v te obroke; poziva k večjemu izobraževanju o uravnoteženi prehrani ter spodbuja zmanjševanje prodaje živil in pijač z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja ter z nizko hranilno vrednostjo v šolah; svetuje, da sta namesto tega na prodajnih mestih sveže sadje in zelenjava še dostopnejša; poziva pristojne organe, naj v skladu s cilji bele knjige o športu v šolskem učnem načrtu telesni dejavnosti namenijo vsaj tri šolske ure na teden ter zagotovijo načrte za gradnjo novih javnih športnih objektov, ki bodo dostopni invalidnim osebam, in ohranijo obstoječe športne objekte v šolah; pozdravlja morebitno izvedbo projekta „sadje na šoli“, ki ga bo podobno kot program „mleko na šoli“ finančno podprla EU; poziva k iskanju rešitev, ki bi v skladu z zahtevo nekaterih držav članic omogočale nadaljevanje brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave šolam in dobrodelnim ustanovam v letu 2008, dokler ne začne 1. januarja 2009 veljati načrt za več sadja v šolah;

25. poziva lokalne organe v državah članicah, naj spodbujajo razpoložljivost in dostopnost objektov za prosti čas ter oblikovanje priložnosti v lokalnem okolju, ki ljudi pritegnejo k telesnim dejavnostim v prostem času;

26. poziva države članice ter lokalne organe in šolske oblasti, naj zagotovijo možnosti zdrave prehrane v šolskih prodajnih avtomatih; meni, da je treba sponzorstvo in oglaševanje proizvodov z visoko vsebnostjo sladkorja, soli ali maščob, ki imajo nizko hranilno vrednost, v šolskih objektih odobriti na zahtevo šolskih oblasti ali z njihovim izrecnim dovoljenjem, spremljati pa ju morajo združenja staršev otrok; meni, da morajo športne organizacije in klubi dajati zgled glede telesne dejavnosti in zdrave prehrane ter poziva, da se vse športne organizacije in klubi prostovoljno zavežejo k spodbujanju uravnotežene prehrane in telesne dejavnosti, zlasti med otroki; predpostavlja, da vse športne organizacije in klubi spodbujajo uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost ter poudarja, da za prekomerno telesno težo in debelost v Evropi ne gre kriviti Evropskega športnega gibanja;

27. pozdravlja reformo skupne ureditve trga v okviru skupne kmetijske politike, ki omogoča več sadja in zelenjave, namenjenih šolam, pri čemer se nadzirata kakovost in kemijska varnost teh proizvodov;

28. odločno poziva Evropsko unijo, še posebej Ekonomsko-finančni Svet (Ecofin), naj bo prožnejša v primerih, ko države članice določijo nižje stopnje DDV za potrebe, ki so socialne, ekonomske, okoljske ali zdravstvene narave; v zvezi s tem poziva tiste države članice, ki še niso znižale stopnje DDV za sadje in zelenjavo, naj to storijo, ter opozarja, da zakonodaja Skupnosti dovoljuje takšen ukrep; poleg tega poziva k spremembi veljavnih besedil Skupnosti, tako da bo mogoče izkoristiti prednosti izjemno nizke stopnje DDV za sadje in zelenjavo (pod 5 %);

29. pozdravlja pobude EU, kot je vzpostavitev spletne strani „Mali kuharski mojstri EU“ in evropski dan za zdravo prehrano in kuhanje, ki je potekal 8. novembra 2007; predlaga, da se organizirajo obveščevalne kampanje za izboljšanje ozaveščenosti o razmerju med proizvodi z visoko kalorično vrednostjo in časom telesne dejavnosti, potrebnim za porabo teh kalorij;

Odločanje na podlagi informacij in razpoložljivost zdravih proizvodov

30. meni, da je sprememba sestave proizvodov učinkovito orodje za znižanje vsebnosti maščob, sladkorja in soli v prehrani, ter poziva proizvajalce živil, naj še naprej spreminjajo sestavo visokoenergetskih proizvodov z nizko hranilno vrednostjo, da bi znižali vsebnost maščob, sladkorja in soli, hkrati pa povišali delež vlaknin, sadja in zelenjave; pozdravlja obveznosti vpeljave meril o hranilnih vrednostih pri pripravi živil, ki so jih prostovoljno sprejeli proizvajalci;

31. poudarja, da mora biti označevanje hranilne vrednosti obvezno in nedvoumno, da bi uporabnikom olajšali izbiro glede zdrave prehrane; zato priporoča, da se hranilna vrednost 100g/100ml označuje tako, da bodo potrošniki lahko primerjali vsebnost hranil v različnih živilih;

32. poziva k prepovedi umetnih trans-maščobnih kislin v vsej EU in poziva države članice EU, naj pri nadzoru vsebnosti snovi v živilih (npr. soli) upoštevajo dobro prakso, hkrati pa poziva Komisijo, naj pripravi program za izmenjavo najboljše prakse med državami članicami; opozarja, da je treba zagotoviti posebne izjeme za zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP) ter druge vrste tradicionalnih proizvodov, da se ohranijo originalni recepti; v skladu s tem veliko pričakuje od prihodnje zelene knjige o politiki kakovosti v kmetijstvu v smislu boljše kakovosti in sistema zaščitenih geografskih označb;

33. zahteva analizo vloge ojačevalcev arome, kot so glutamati, gvanilati in inozinati, ki so v velikih količinah prisotni v številnih prehrambenih proizvodih, zlasti v gotovih jedeh in industrijsko proizvedenih živilih, s katero bi opredelili njihov vpliv na potrošniške vzorce;

34. poudarja, da glede na trenutno stanje znanstvenega razvoja velja, da je prekomerno uživanje trans-maščobnih kislin (več kot 2% celotnega vnosa energije) povezano z znatno višjim tveganjem za bolezni srca in ožilja; zato globoko obžaluje, da ni ukrepala nobena evropska vlada ter zmanjšala dodatne izpostavljenosti evropskih potrošnikov umetnim trans-maščobnim kislinam in nasičenim maščobnim kislinam, ki jih vsebuje vrsta predelanih proizvodov z nizko hranilno vrednostjo;

35. poudarja, da industrijsko obdelane trans-maščobne kisline povzročajo resno, temeljito dokazano in nepotrebno tveganje za zdravje Evropejcev ter bi jih bilo treba urejati z ustrezno zakonodajno pobudo, katere namen bi bil učinkovit umik industrijsko obdelanih trans-maščobnih kislin iz živilskih proizvodov;

36. poziva industrijo, naj pregleda velikost enojnih porcij in zagotovi večjo ponudbo manjših porcij;

37. pozdravlja nov predlog Komisije o spremembah Direktive Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil ter jo poziva, naj zagotovi vidno, jasno in lahko razumljivo označevanje za potrošnike, vključno z obvezno navedbo hranilne vrednosti z uporabo barv na sprednji strani embalaže;

38. prav tako poziva Komisijo, naj opravi obsežno raziskavo vpliva skupne kmetijske politike na zdravje ter oceni, ali je mogoče vpeljati spremembe, ki bi izboljšale prehranjevalne navade po vsej Evropi;

Mediji in oglaševanje

39. poziva upravljavce v medijskem sektorju, naj v vseh medijih v sodelovanju z državami članicami ter športnimi organizacijami ustvarijo dodatne pobude za večjo telesno dejavnost in ukvarjanje s športom.

40. se zaveda pomembnosti medijev pri obveščanju, izobraževanju in prepričevanju v zvezi s spodbujanjem zdrave in uravnotežene prehrane, pa tudi njihove vloge pri oblikovanju stereotipov in podobe telesa; meni, da je prostovoljni pristop iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah brez meja v zvezi z oglaševanjem živil z nizko hranilno vrednostjo, namenjenim otrokom, korak v pravo smer in da ga je treba natančno spremljati, ter poziva Komisijo, naj predlaga strožje pogoje, če bo pregled direktive v letu 2010 pokazal na neuspeh prostovoljnega pristopa na tem področju; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo ponudnike medijskih storitev k vzpostavitvi kodeksov v zvezi z neprimerno avdiovizualno komercialno komunikacijo glede hrane in pijače, ter poziva upravljavce, naj predlagajo konkretne ukrepe na nacionalni ravni, ki bi udejanjili ali okrepili to direktivo;

41. poziva industrijo, naj bo še posebej previdna pri oglaševanju živilskih proizvodov, posebej namenjenemu otrokom, ter poziva k zaščitenim časovnim obdobjem in omejitvam reklam za nezdrava živila, posebej namenjenih otrokom; meni da bi morale vse tovrstne omejitve vključevati tudi nove oblike medijev, kot so igre na internetu, pojavna okna in kratka sporočila;

Zdravstveno varstvo in raziskave

42. priznava, da je treba zdravstvene delavce, zlasti pediatre in farmacevte, opozoriti na njihovo pomembno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju bolnikov, pri katerih obstaja tveganje prekomerne telesne teže in bolezni srca in ožilja, ter meni, da bi morali ti delavci imeti pomembno vlogo v boju proti epidemiji debelosti in neprenosljivim boleznim; zato poziva Komisijo, naj oblikuje evropske antropometrične kazalce in smernice o dejavnikih kardiometaboličnega tveganja, ki so povezani s pojavom debelosti; poudarja pomembnost izvajanja sistematičnih in rednih merjenj skupaj s pregledi za druge dejavnike kardiometaboličnega tveganja, da bi se na primarni stopnji oskrbe ocenile bolezni, ki so posledica prekomerne telesne teže ali debelosti;

43. opozarja na problem podhranjenosti, ko ima pomanjkanje, presežek ali neravnovesje pri prehrani izmerljivo škodljiv učinek na tkivo, obliko telesa in telesne funkcije; ugotavlja tudi, da je podhranjenost izredno škodljiva za posameznikovo dobrobit pa tudi za družbo in zlasti za sistem zdravstvene oskrbe, saj povečuje smrtnost, daljša bolnišnično zdravljenje, povzroča večje zaplete in niža kakovost življenja bolnikov; ponovno opozarja, da se za dodatne dneve, preživete v bolnišnici, in zdravljenje zapletov zaradi podhranjenosti vsako leto porabijo milijarde evrov javnih sredstev;

44. opozarja, da ocene kažejo, da je 40 % bolnikov v bolnišnicah in od 40 do 80 % ljudi v domovih za ostarele podhranjenih, ter poziva države članice, naj izboljšajo količino in kakovost hrane v bolnišnicah ter domovih za ostarele, kar bo zmanjšalo čas bolnišničnega zdravljenja;

45. je prepričan, da je treba v celoti priznati kvalifikacije zdravstvenih delavcev, kot so klinični dietetiki in strokovnjaki za prehrano;

46. poziva Komisijo, naj spodbuja najboljše zdravniške prakse, na primer v okviru zdravstvenega foruma EU, ter obveščevalne kampanje o tveganjih, povezanih z debelostjo in trebušno debelostjo, ki opozarjajo zlasti na tveganje za bolezni srca in ožilja; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o nevarnostih domačih diet, zlasti če vključujejo uporabo sredstev proti debelosti, ki se jemljejo brez zdravniškega recepta; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni težavam, kot so podhranjenost, neustrezna prehrana in dehidracija;

47. poziva države članice k izvajanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih[2];

48. poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave o povezanosti debelosti in kroničnih bolezni, kot sta rak in sladkorna bolezen, saj je treba z epidemiološkimi raziskavami ugotoviti, kateri dejavniki so najbolj povezani s povečano razširjenostjo pojava debelosti, na primer opredelitev in ocena multivariabilnih biomarkerjev v podskupinah ljudi za pojasnitev bioloških mehanizmov, ki povzročajo debelost; poziva tudi k študijam, ki bi primerjale in ocenjevale učinkovitost različnih vrst posredovanj, vključno s psihološkimi raziskavami; poziva države članice, naj vzpostavijo sistem, ki bo zagotovil dostop do storitev preprečevanja, pregledov in upravljanja prekomerne teže, debelosti in z njima povezanih kroničnih bolezni ter kakovost teh storitev;

49. pozdravlja vključitev „sladkorne bolezni in debelosti“ med prednostne naloge v okviru téme sedmega okvirnega programa za zdravje;

50. spodbuja nadaljnje znanstvene raziskave trebušne debelosti in njenega spremljanja v sklopu sedmega okvirnega programa za zdravje;

51. poziva Komisijo, naj spodbuja vseevropske obveščevalne kampanje, namenjene javnosti in zlasti zdravniški stroki, za ozaveščanje o tveganju trebušne debelosti;

52. poziva k resnemu upoštevanju prehrambenih vidikov v vseh evropskih politikah in izbirah ravnanja.

0 0

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in kandidatk ter Svetovni zdravstveni organizaciji.

[1] UL C 250 E, 25.10.2007, str.93.
[2] UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

Svetovna težava prekomerne telesne teže in debelosti je zavzela že epidemične razsežnosti ter pomeni resno tveganje za zdravje ljudi.

Zato je treba za odpravo te težave sprejeti jasne ukrepe na vseh ravneh. Preprečevanje debelosti, zlasti pri otrocih, mora biti prednostna naloga na mednarodni, evropski, nacionalni in lokalni ravni, ki jo je treba prenesti v usklajeno delovanje v občinah, šolah in družinah ter v katero je treba vključiti industrijo ter zdravstvene in socialne delavce.

Debelost je eden pomembnejših vzrokov smrti ter je zlasti povezana z več kroničnimi boleznimi, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, boleznimi srca in ožilja, visokim krvnim pritiskom, koronarno boleznijo srca in nekaterimi oblikami tumorjev.

V skladu s podatki Svetovne zdravstvene organizacije ima več kot 1 000 milijonov ljudi prekomerno telesno težo in več kot 300 milijonov ljudi je debelih. V Evropi je obseg pojava še bolj zaskrbljujoč: več kot polovica evropskega prebivalstva ima prekomerno telesno težo in 6 % zdravstvenih stroškov je neposredno povezanih z debelostjo.

Debelost otrok hitro narašča (v Evropi je 22 milijonov otrok s prekomerno telesno težo), zato se je treba ustrezno osredotočiti na cilj Svetovne zdravstvene organizacije, ki želi v naslednjih štirih ali petih letih ustaviti naraščanje stopenj debelosti, tako da bi se leta 2015 trend obrnil.

Evropa lahko zagotovi dodano vrednost z usklajevanjem evropskih politik za preprečevanje debelosti, znaten napredek pa je med drugim mogoče doseči z iskanjem in izmenjavo dobre prakse na evropski ravni.

Zato poročevalec pozdravlja namen Komisije, da začne s celovitim pristopom k debelosti, ki obsega vse politike in različne ravni upravljanja. Za učinkovito obravnavanje težave je pomembna tudi vključitev zasebnega sektorja.

Vendar bi moralo biti glede na to in ob upoštevanju stališč, ki jih je Parlament izrazil v resoluciji o zeleni knjigi (P6_TA (2007)19), besedilo bele knjige natančnejše, zlasti pri navedbi evropskih zakonodajnih ukrepov, ki bi lahko, če bi bili jasnejši, pomagali preprečevati debelost.

Poročevalec se strinja s stališčem, da lahko večsektorsko sodelovanje z industrijo prinese napredek. Prednostna možnost Komisije, to je platforma EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, bo nedvomno pomagala vključiti zadevne subjekte v prakse izvajanja, ki lahko omogočijo temeljitejše ocenjevanje vsebnosti kalorij v proizvodih. Vendar predlog po mnenju poročevalca zaradi pristopa „počakati in videti“ ni zadosten, saj bo učinkovitost predlaganega pristopa pregledana leta 2010. Tak pristop zato ni skladen s ciljem znižanja stopenj debelosti otrok v naslednjih petih letih, kot predlaga Svetovna zdravstvena organizacija v svojem drugem evropskem akcijskem načrtu glede politike na področju hrane in prehranjevanja za obdobje 2007–2012.

V skladu z letnim poročilom platforme EU za ukrepanje za leto 2007 se je 31 članic platforme zavezalo, da bo izvedlo 203 ukrepe na tem področju. V zvezi s prevzetimi zavezami (proizvajalci so jih prevzeli 34 %, nevladne organizacije 24 % in distribucijski sektor14 %) se največji delež nanaša na „spodbujanje zdravega načina življenja“, „izobraževanje in prehrano“ ter „telesno dejavnost“.

Zaveze v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti živil (17 %) ter oglaševanjem in trženjem (11 %) so velike ter lahko po mnenju poročevalca ponudijo zanimive predloge, na katerih bi lahko temeljila zavezujoča evropska zakonodaja, s katero ni več mogoče dolgo odlašati in ki bi spremenila določbe o označevanju hranilne vrednosti živil in oglaševanju.

Kot so poudarili predstavniki Komisije, morajo športne organizacije prav tako sodelovati pri platformi EU za ukrepanje, na primer tako, da se zavežejo k zavrnitvi sponzorstev, povezanih s proizvodi z visoko kalorično vrednostjo.

Poročevalec v skladu s prostovoljnim pristopom pozdravlja ustanovitev skupine na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, ki bo državam članicam omogočala izmenjavo izkušenj in spodbujanje dobre prakse. Največ je treba narediti za spodbujanje politik, katerih cilj je zmanjšanje vsebnosti prehranskih snovi, ki so lahko ob prekomernem uživanju škodljive za zdravje: v zvezi s tem se poročevalec sklicuje na danski zakon iz leta 2003, ki omejuje vsebnost transmaščob v živilih na 2 %, kar je več članov Evropskega parlamenta večkrat opredelilo kot cilj, ki ga je treba izpolniti v vseh državah članicah. Drug primer je politika za zmanjšanje vsebnosti soli, na primer na Irskem, kjer nacionalni organ za varnost hrane spodbuja cilj, da se do leta 2010 doseže dnevni vnos 6 gramov. V okviru skupine na visoki ravni se lahko takšne izkušnje izmenjujejo in razširjajo med vsemi državami članicami.

Družbeni vidik

Na kakovost prehrane, podhranjenost in debelost vpliva več dejavnikov, med katerimi je zagotovo treba upoštevati stroške, razpoložljivost in znanje. Eno od takšnih dejstev, ki jih je treba upoštevati, je, da je cena živil pogosto v obratnem sorazmerju z njihovo kakovostjo.

Zlasti pri ženskah ni naključje, da je debelost približno šestkrat bolj razširjena med revnimi kot med premožnejšimi.

Nedvomno drži, da je priljubljenost živil z zelo visoko kalorično vrednostjo in nizko hranilno vrednostjo pogosto odvisna od gospodarske primernosti.

Zato je treba osebam iz zapostavljenih skupin zagotoviti pomoč v obliki kuponov. Poleg tega je treba zlasti v revnejših okrožjih zgraditi živilske tržnice, na katerih bi se prodajali zdravi naravni proizvodi (zlasti sadje in zelenjava) po „socialni“ ceni, pri čemer bi bili zagotovljeni ustrezna kakovost in varnost živil.

Otroci

Ena od prednostnih nalog bele knjige mora biti zmanjšanje debelosti otrok. Pomembno je, da se prihodnjim generacijam zagotovi zdrava prihodnost.

Dojenje, izobraževanje v zvezi z možnostmi prehranjevanja in zlasti telesna dejavnost, ki se začne že v predšolskem obdobju, so odločilni dejavniki za zdrav razvoj.

Ključno vlogo pri izobraževanju, vključno v zvezi s prehrano, imajo starši in družina, pri tem pa jih morajo podpirati obsežne posebne obveščevalne kampanje, ki jih organizirajo nacionalni zdravstveni organi, lokalne zdravstvene službe in različni sektorji industrije.

Vendar bi lahko glede na to, da odraščajoči otroci vedno več časa preživijo v šoli, šole postale informacijske točke za celovito ukrepanje proti debelosti.

Države članice morajo najprej predvideti ustrezne določbe o obvezni 30-minutni dnevni telesni dejavnosti za otroke, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. V zvezi s tem mora biti vsak dan na razpolago dovolj časa za telesno vzgojo.

Sprejeti je treba tudi druge ukrepe, kot so: preverjanje velikosti obrokov ter pregled kakovosti in hranilne vrednosti šolskih obrokov, uporaba šolskih jedilnic kot krajev za razširjanje razumevanja pomembnosti pravilnega prehranjevanja, zagotavljanje zadostnih prostorov za spodbujanje telesne dejavnosti med odmori (igrišča in telovadnice, ki morajo biti dostopni tudi v času, ko ni pouka), priprava strokovnih učnih načrtov, ki vključujejo preučevanje ter razumevanje prehrane in zadevnih procesov, prepoved prodaje prekomerno mastnih, slanih ali sladkih živil v šolskih okrepčevalnicah in zlasti v prodajnih avtomatih ter organiziranje služb za spremstvo, ki bodo učence spremljale na poti v šolo in iz nje.

Poleg tega mora v prostorih šol in delovnih mest delovati strokovnjak za prehrano ali dietetik.

Prav tako je treba preprečiti vso dejavnost, ki podpira oglaševanje nezdravih živil, vključno s sponzoriranjem dogodkov ali distribucijo tovrstnih živil kot daril ali brezplačnih vzorcev zunaj šolskih poslopij.

Vendar je poročevalec zaskrbljen zaradi primerov zlasti v neevropskih državah, v katerih so nekatere šole v končno oceno uspešnosti otroka vključile celo indeks telesne mase (ITM). Meni, da je ta zamisel neprimerna, ker stigmatizira debelost in spodbuja pretirano diskriminacijo otrok, ki imajo zaradi prekomerne telesne teže lahko težave s socializacijo.

Veliko koristneje bi bilo otroke vključiti v uspešen krog in jih tako spodbujati k razumnemu prehranjevanju.

Poleg tega se mora industrija prostovoljno zavezati k zmanjšanju vsebnosti kalorij ali velikosti obroka proizvodov, ki so namenjeni predvsem otrokom.

Poročevalec želi v tem poročilu v zvezi s spremembo uredbe o zdravstvenih trditvah na živilih ponovno opozoriti na to, da mora biti zagotovitev znanstvene ocene, ki bo navedena na zdravstvenih trditvah za otroško hrano, absolutna prednostna naloga Evropske agencije za varnost hrane in Komisije, da se prepreči spodbujanje prehransko neuravnoteženih proizvodov na podlagi neresničnih zdravstvenih trditev.

Starejše osebe in invalidi

Poročevalec je trdno prepričan, da je treba sprejeti posebne ukrepe za zaščito šibkejših skupin, na primer starejših oseb, zlasti tistih, ki živijo same, trpijo za posledicami podhranjenosti in dehidracije itd. Pripraviti je treba kampanje, ki ozaveščajo zlasti ženske v menopavzi, da morajo nadzorovati svojo težo, s čimer zagotovijo, da se s hormoni povezane maščobne obloge ne nalagajo zlasti kot trebušna maščoba, ker to pomeni resno tveganje za zdravje.

Invalidi morajo imeti na voljo ustrezne službe, prostore in programe, ki jim bodo med drugim omogočali, da se udeležujejo športnih in gibalnih dejavnosti.

Lokalne oblasti

Preprečevanje debelosti v vseh življenjskih obdobjih ni le zdravstveno vprašanje, ampak ima tudi velike kulturne in družbene posledice, ki jih ni mogoče spregledati.

Zato je treba na več ravneh uporabljati globalni pristop, v katerem morajo imeti osrednjo vlogo lokalni organi in oblikovalci politike.

Ponovno je treba preučiti načrtovanje mest, pri čemer je treba dati prednost parkom, mestnim telovadnicam in športnim igriščem, kolesarskim stezam ali dejavnim načinom prevoza, s čimer bi se zagotovile potrebne zmogljivosti za vsakodnevno redno telesno dejavnost.

Prav tako bi se lahko preizkusili načini za urejanje kopičenja okrepčevalnic s hitro prehrano na določenem območju, pri čemer je treba zagotoviti dovolj prostora za male trgovce na drobno, ki prodajajo ekološko hrano ali tradicionalne proizvode.

Lokalni organi morajo zato dejavno spodbujati zdrav način življenja, ki je usmerjen v obveščeno uživanje hrane. Poleg tega mora EU podpirati mreže, ki povezujejo kraje in mesta, ki si prizadevajo, da bi svoje prebivalce prepričali o koristih zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti.

Pomoč malim in srednje velikim podjetjem

Upoštevati je treba potrebe malih in srednjih podjetij ter drugih, ki delujejo v kmetijsko-živilskem sektorju.

Dejanskega napredka, zlasti v smislu raziskav in razvoja zdravih in hranljivih novih proizvodov, ni mogoče doseči, če glavni subjekti za te spremembe nimajo zagotovljenih sredstev pa tudi denarja, ki so za to potrebni.

Zato poročevalec v zvezi s tem predlaga posebne ukrepe podpore, ki bodo spodbudili mala in srednja podjetja ter jim pomagali, da izboljšajo svoje proizvode ali ozaveščanje potrošnikov o vrednosti svojih živil.

Šport

Vsi evropski državljani morajo imeti možnost za vsaj 30-minutno vsakodnevno telesno dejavnost v skladu s priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Pobude, vključene v belo knjigo o športu, ter sodelovanje s športnimi združenji morajo zagotoviti možnost, da EU oblikuje učinkovite smernice o telesni dejavnosti ter jih vključi v vse programe, ki jih financira EU, kot so sedmi okvirni program za raziskave, zdravstveni program za obdobje 2008–2013, mladi v akciji in dejavno državljanstvo ter program LIFE+, ki je namenjen spodbujanju telesne dejavnosti v naravnem okolju.

Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je prav tako bistveno, da so športne organizacije bolje zastopane pri platformi EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja.

Raziskave

Poročevalec pozdravlja dejstvo, da sta bili „sladkorna bolezen in debelost“ vključeni med prednostna področja raziskav sedmega okvirnega programa. Bistveno je določanje vzrokov za debelost, virusnih in genskih dejavnikov, ki morda vplivajo nanjo, ter vloge nekaterih snovi (na primer mononatrijevega glutamata).

Druga področja, ki jih je treba raziskati, so vrste zdravljenja ter klinični postopki za preprečevanje in zdravljenje debelosti, ki jih je treba stalno zasnovati za najvišjo možno raven zaščite bolnikovega zdravja.

Oglaševanje

Veliko študij je pokazalo, da je eden od pomembnih vzrokov za debelost, zlasti pri otrocih, oglaševanje izdelkov z veliko vsebnostjo maščob, sladkorja ali soli. Poleg prikazovanja na televiziji se oglaševanje, namenjeno otrokom, izvaja prek prenosnih telefonov in interneta ali v obliki sponzorstva športnih ali kulturnih dogodkov. Za prenašanje sporočila se pogosto uporabljajo junaki risank ali slavne osebe. Čeprav poročevalec ceni samoregulativna prizadevanja industrije in medijev, meni, da kompromis iz direktive o „televiziji brez meja“ ni zadosten. Omejitev količine oglaševanja, namenjenega otrokom, in časovnih blokov, v katerih se prikazuje, bi bila boljša rešitev.

Poročevalec upa, da bo Komisija pripravljena ponovno preučiti strategijo za boj proti debelosti ter upoštevala zlasti posledice za oglaševanje in trženje.

Zaščita tradicionalnih proizvodov

Poročevalec meni, da je treba v zvezi z obsežnim vprašanjem zaščite tradicionalnih proizvodov opozoriti, da je treba te proizvode zaščititi, ker so del tradicionalne kulturne dediščine evropskih narodov. Čeprav je treba proizvode preoblikovati, da se prepreči debelost, je treba kljub temu tradicionalne recepte ohraniti.

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo
(2007/2285(INI))

Pripravljavka mnenja: Małgorzata Handzlik

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker prekomerna telesna teža in debelost povzročata vrsto kroničnih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, visokim pritiskom, diabetesom tipa 2, infarkti, nekaterimi vrstami raka itd.; ker naj bi bile do leta 2020 kronične bolezni vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti na svetu,

B. ker je treba posebno pozornost nameniti debelosti pri otrocih in mladostnikih, da se zagotovi zgodnje zdravljenje, in osebam iz družbenoekonomskih kategorij z najmanj možnostmi, ki so zaradi socialnih neenakosti in neenakosti zdravstvenega varstva bolj ranljivi, kar pogosto spodkoplje kakovost in uravnoteženost njihove prehrane,

C. ker države EU za bolezni, ki jih lahko povežemo z debelostjo, vsako leto porabijo do 7 % svojih proračunov za zdravstvo,

1. pozdravlja pristop Komisije v njeni beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279), ki industriji preko samourejevalnih pobud ponuja možnost, da prispeva k zmanjšanju slabega zdravja kot posledice prekomerne telesne teže in debelosti; kljub temu poziva Komisijo, naj skrbno spremlja in spodbuja pobude industrije, usmerjene v odgovorno oglaševanje in znižanje količine soli, maščob in sladkorja v živilih, ter predvidi revizijo sedanjega stanja do leta 2010;

2. pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (KOM(2008)0040), ki ga je predstavila Komisija, saj potrošniki potrebujejo jasne informacije o prehrani v obliki preprostih, razumljivih in čitljivih označb na embalaži, da se bodo ustrezno informirani lahko odločali za zdravo izbiro;

3. priznava, da potrošniki, še zlasti tisti najbolj ranljivi, morda nimajo vedno jasnih predstav o tem, kaj je zdravo prehranjevanje; zato poziva države članice, naj v sodelovanju z industrijo in združenji potrošnikov pripravijo inovativne informacije in vladne oglaševalske kampanje, ki bodo potrošnike spodbujale k zdravi izbiri hrane; še posebej spodbuja države članice, naj pripravijo izobraževalne programe o prehrani za predšolsko in osnovnošolsko raven, upoštevajoč dobre prakse, ki jih je razvila Evropska mreža zdravih šol (ENHPS);

4. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je debelost čezmejen pojav, ki zadeva vse države članice in v novih državah članicah hitro narašča; zato poziva Komisijo, naj bo zdravje ljudi njen prednostni cilj na različnih področjih politike, zlasti pa na področjih vzgoje in izobraževanja, mladih, kulture, športa in kmetijstva, ter nameni posebno pozornost socialni razsežnosti problema; Komisijo tudi poziva, naj opredeli skupne projekte, ki bodo spodbujali kakovostnejšo prehrano in bolj zdravo življenje, in vzpostavi sistem EU za spremljanje zdravja; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo spodbujajo izmenjavo najboljših praks in izkušenj, zlasti preko razvoja mrež referenčnih centrov in sodelovanja med udeleženimi stranmi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni z namenom ljudi spodbuditi k dejavnemu družbenemu življenju in telesnim dejavnostim;

5. poziva države članice, naj razvijejo formalno izobraževanje ali poklicno usposabljanje za zdravljenje in obvladovanje diabetesa, vključno z nadaljnjim izobraževanjem zdravstvenih delavcev, ki niso diabetologi, o tej bolezni;

6. poziva države članice k pravilnemu izvajanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih[1];

7. poudarja pomen debelosti pri otrocih in poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za njeno preprečevanje, zlasti s strogim nadzorom nad oglaševanjem hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja, usmerjenem v otroke in mladostnike;

8. poziva k resnemu upoštevanju prehrambenih vidikov v vseh evropskih politikah in izbirah ravnanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] UL L 183, 12.07.02, str. 51.

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo.
(2007/2285(INI))

Pripravljavec mnenja: Czesław Adam Siekierski

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, kako pomembna je skupna kmetijska politika za pridelavo zdrave prehrane, saj reševanje problema prekomerne telesne teže in debelosti zahteva celovit pristop; poudarja pomembnost evropskih pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov, katerih prispevek k reševanju tega problema in ohranjanju biološke raznovrstnosti je, da proizvajajo zdrava živila primerne kakovosti in uporabljajo okolju prijazne načine proizvodnje;

2. meni, da je treba pri razvoju skupne kmetijske politike, zlasti organizacij skupnega trga, bolj upoštevati vpliv pridelane hrane na zdravje in da bi se morale na primer subvencije za mleko za šole in za distribucijo sadja in zelenjave v skladu s skupno kmetijsko politiko osredotočiti na sveže in nepredelane proizvode s čim manj maščob in sladkorja;

3. poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi zakonodajni predlog za vzpostavitev sheme za sadje za šole, kot je zahteval Svet 20. junija 2007 in Evropski parlament 13. decembra 2007;

4. zahteva omejitve deleža nasičenih maščob in transmaščob ter soli in sladkorja v živilih, saj previsok delež teh snovi povzroča bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, diabetes in debelost; istočasno pa opozarja, da je treba pri določanju hitrosti in obsega sprememb v sestavi proizvodov upoštevati njihovo kakovost, pa tudi tehnične in gospodarske zmogljivosti kmetijskih pridelovalcev in živilske industrije;

5. zahteva analizo vloge ojačevalcev arome, kot so glutamati, gvanilati in inozinati, ki so v velikih količinah prisotni v številnih prehrambenih proizvodih, zlasti v gotovih jedeh in industrijsko proizvedenih živilih, s katero bi se opredelila njihov vpliv na potrošniške vzorce;

6. poziva, naj živilska industrija nujno opravi dodatne raziskave pri proizvodih, ki jim je mogoče dodati zdrave sestavine, kot sta vitamina A in D, da bi se spodbujala svoboda izbire potrošnikov, ne da bi se nenamenoma spodbujala poraba določenih živil z veliko maščob, kot je maslo;

7. poudarja, kako pomembna sta javno-zasebno partnerstvo ter sodelovanje interesnih skupin na vseh ravneh, od ravni Skupnosti do lokalne ravni, za uresničitev ciljev iz bele knjige;

8. se strinja z obsežnimi informacijskimi programi za starše, da se bodo bolj zavedali svoje odgovornosti, da otrokom ponudijo uravnoteženo prehrano, ter z vzgojo otrok in mladostnikov skozi programe, ki spodbujajo zdravo prehrano in telesno dejavnost;

9. je naklonjen organizaciji in spodbujanju informacijskih programov za zdravstveno osebje v šolah kot tudi za osebe, ki so neposredno odgovorne za prehranjevanje otrok in mlajših polnoletnih oseb v šolah;

10. poziva države članice, lokalne in šolske organe, naj poskrbijo, da se kakovost in prehrambena merila pri šolski prehrani ujemajo s sodobnimi spoznanji na področju prehrane; v skladu s temi spoznanji poziva k uravnoteženi prehrani, prilagojeni potrebam;

opozarja, da je treba poskrbeti, da je v prodajnih avtomatih na voljo sveže sadje in zelenjava ter široka paleta mlečnih izdelkov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo v učnem programu več telesne dejavnosti;

11. v zvezi s tem opozarja, da je pomembno povezati prihodnji program za uvedbo sadja v šole s širšo vzgojno strategijo, na primer s predavanji v osnovnih šolah o prehranjevanju in zdravju;

12. meni, da je bistvenega pomena, da se v šolah prepovejo vse oblike sponzorstva ali promocije izdelkov s prevelikimi količinami sladkorja, soli ali maščob;

13. opozarja na odgovornost šol, pristojnih organov, bolnišnic, športnih klubov in centrov za mladostnike, da odvračajo od porabe nezdravih prigrizkov, da poskrbijo za zdravo hrano in da spodbujajo zdravo prehranjevanje;

14. meni, da je treba širiti znanje o uravnoteženi prehrani brez prekomerne uporabe soli, sladkorja ali maščob in podpirati pobude, ki želijo povečati uživanje sadja in zelenjave, olivnega olja ter mlečnih izdelkov med mladostniki, socialno šibkimi skupinami, starejšimi in ženskami z otroki; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pospeši pripravo vseevropske sheme za uvajanje sadja v šole;

15. verjame, da je nujno spodbujati in podpirati informacijske kampanje ter preprečevati zelo tvegane prehranjevalne vzorce, kot sta anoreksija in bulimija;

16. meni, da bi morala tudi na lastni ravni Skupnosti ukrepati tako, da bi spodbujala uživanje zdrave hrane, kot so zelenjava, sadje in mlečni proizvodi, med drugim tudi s cenovno dostopnostjo, s spodbujanjem razpoložljivosti zdrave hrane v šolah in delavskih menzah ter s financiranjem projektov, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje;

17. podpira zahtevo, da morajo biti informacije o izdelkih povprečnemu potrošniku razumljive, zlasti podatki o osnovni sestavi izdelka ter enoten in zlahka prepoznaven simbol, ki opozarja, do katere mere proizvod ustreza merilom zdrave prehrane;

18. meni, da morajo živila, uvožena iz tretjih držav, izpolnjevati iste visoke zahteve in stroga merila glede kakovosti, sledljivosti, dobrega počutja in zdravja živali ter varstva okolja in biološke raznovrstnosti kot živila, proizvedena v državah članicah EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Peter Baco, Bernadette Bourzai, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Mairead McGuinness, Véronique Mathieu, Rosa Miguélez Ramos, James Nicholson, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Petya Stavreva, Dimitar Stoyanov, Csaba Sándor Tabajdi, Jeffrey Titford, Donato Tommaso Veraldi, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Ilda Figueiredo, Gábor Harangozó, Wiesław Stefan Kuc, Esther De Lange, Brian Simpson, Struan Stevenson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo
2007/2285(INI))

Pripravljavka mnenja: Anna Záborská

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je znanstveno dokazano, da je učinek in stopnja nevarnosti bolezni, vezanih na slabo prehranjevanje, različna pri moških in ženskah,

1. obžaluje, da je Komisija v svoji beli knjigi sprejela nevtralen pristop glede na spol, ter poziva Komisijo in akcijsko platformo o prehranjevanju, telesni dejavnosti in zdravju, da upoštevata razliko med moškimi in ženskami, zlasti

- pri zbiranju podatkov in rezultatov pobud na vseh ravneh, da se jih lahko primerja na evropski ravni;

- pri širjenju najboljših praks, da bi se še bolj upoštevale osebne značilnosti posameznikov in povečali učinkovitost in ciljna naravnanost izobraževalnih in informativnih kampanj;

- pri razvijanju informativnih strategij, zlasti za skupine, ki najhitreje pridobivajo na teži (nekdanji kadilci, noseče ali doječe ženske)

- pri dialogu z vsemi zainteresiranimi stranmi (kmetijsko-živilska industrija, verige hitre prehrane, šolske oblasti, predstavniki staršev ali otrok itd);

2. poudarja, da so za zmanjšanje neenakosti med spoloma pri obravnavanju zdravstvenih težav, ki nastajajo zaradi slabe prehrane, prekomerne telesne teže ali debelosti, nujno potrebne službe, ki upoštevajo spol; meni, da morajo te službe biti oblikovane glede na potrebe žensk, da bi se jim zagotovil dostop do zdravljenja na vseh ravneh, od osnovnega do zdravljenja pri specialistih; poziva države članice, naj državljanom, zlasti ženskam in dekletom, ki nimajo osnovnega zdravstvenega zavarovanja, zagotovijo možnost (zavarovalno mrežo) za osnovno zdravstveno oskrbo;

3. želi pritegniti pozornost držav članic na nujnost, da nacionalne zdravstvene službe spodbujajo nastajanje posebnih služb, ki bi dajale nasvete o prehrani nosečim ženskam in ženskam v menopavzi, saj sta nosečnost in menopavza mejnika v življenju žensk, ki ju spremlja večja nevarnost za povečanje telesne teže;

4. zahteva, da Komisija in države članice spodbujajo dojenje v centri za osnovno zdravljenje;

5. ugotavlja, da se otroška debelost hitro širi v skoraj vseh državah članicah Unije; poziva Komisijo in države članice, naj v tesnem sodelovanju z lokalnimi oblastmi, šolami, zasebnim in oglaševalnim sektorjem raziščejo različne možnosti za:

- predlaganje uravnotežene in letom primerne prehrane v šolskih in drugih menzah,

- predlaganje staršem in otrokom izobraževanje in informiranje o življenjski higieni, o koristi športnega udejstvovanja in odgovornem družinskem vedenju, zlasti deklet, ki se morajo pripraviti na bodoče materinstvo;

- spodbujanje dostopa do zdrave prehrane za revnejše socialne skupine;

6. zahteva, da Komisija in države članice spodbujajo posebne izobraževalne programe, informativne kampanje in ukrepe, ki naj preprečujejo tveganje, ki predstavljajo za otroke nove informacijske in komunikacijske tehnologije, zlasti video igrice, ki lahko povzročijo zmanjšanje telesne in športne dejavnosti in posledično spodbujajo prekomerno telesno težo;

7. spodbuja države članice k dogovarjanju s podjetji in modnimi oblikovalci, da poenotijo konfekcijske številke, ter z organizatorji modnih prireditev, naj najamejo manekenke, ki imajo indeks telesne mase večji od 18, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, da se ne bi širila lepotna merila, ki bi s predstavljanjem izrazite suhosti lahko povzročila zdravstvene težave, kot sta anoreksija ali bulimija;

8. zahteva, da Komisija zagotovi enakovredno zastopstvo žensk in moških v bodoči skupini na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da bi se lahko boljše usmerili v težave in predlagali najboljše rešitve glede na spol, to je posebej za moške in ženske;

9. izraža zadovoljstvo, ker želi Komisija v letu 2010 oceniti prostovoljne napore sektorja v zvezi s kodeksom ravnanja, ki zadeva oglaševanje hrane in pijače, namenjene otrokom; poziva, da se enako ravna z oglaševanjem, namenjenim nosečim ali doječim ženskam;

10. poziva države članice, regionalne in lokalne oblasti ter športna združenja, naj sprejmejo pobude za oblikovanje površin za dejavnosti mladih na prostem, naj omogočijo in spodbujajo izvajanje vseh telesnih in športnih dejavnosti že od najmlajših let, zlasti v šoli, ter naj upoštevajo morebitna različna nagnjenja žensk in moških; poudarja, da poklicne in gospodinjske obveznosti lahko ovirajo redno telesno dejavnost žensk;

11. poziva športna društva, naj posvetijo posebno pozornost dejstvu, da dekleta po koncu mladostne dobe pogosto opustijo športno udejstvovanje; meni, da morajo ta društva odigrati pomembnejšo vlogo pri ohranjanju zanimanja deklet in žensk za udejstvovanje pri različnih športnih dejavnostih;

12. poziva vzajemne zavarovalne družbe in zavarovalne agente, naj uvedejo cenovno politiko, ki bo upoštevala razlike med ženskami in moškimi pri zdravstvenih težavah, ki so povezane s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo;

13. poudarja temeljno vlogo, ki jo imajo ženske pri kulturi prehranjevanja družine in njihov odločilni prispevek v boju proti debelosti, saj v večini družin ženske neposredno izbirajo živila;

14. poziva k široki kampanji, s katero bi Evropska unija širila zavest o nevarnosti, ki jo predstavlja debelost, ter oblikovala informativno središče, na katerega bi se lahko obrnila javnost, zlasti ženske, za nasvete.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian Silviu Buşoi, Charlotte Cederschiöld, Gabriela Creţu, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Anna Hedh, Iliana Malinova Iotova, Pierre Jonckheer, Alexander Lambsdorff, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Toine Manders, Arlene McCarthy, Nickolay Mladenov, Catherine Neris, Bill Newton Dunn, Zita Pleštinská, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Marian Zlotea

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Colm Burke, Giovanna Corda, Bert Doorn, Brigitte Fouré, Olle Schmidt, Gary Titley, Janusz Wojciechowski

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov