o predlogu odločbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti

(KOM(2007)0831 – C6-0047/2008 – 2007/0285(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga odločbe Sveta (KOM(2007)0831),

–   ob upoštevanju člena 37 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6–0047/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 ter člena 83(7) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6–0315/2008),

1.  odobri predlog odločbe Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe 1 Predlog odločbe Navedba 1 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) ter prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) ter drugega pododstavka člena 300(3) Pogodbe,

Leta 2000 so ribiške države južnega Indijskega oceana sprožile pobudo za ustanovitev nove regionalne ribiške organizacije (Sporazum o ribolovu za južni Indijski ocean).

Po petih medvladnih konferencah (zadnja je bila v Mombasi v Keniji aprila 2005) so zainteresirane strani dosegle sporazum o osnutku ribiškega sporazuma. Ko je to besedilo pregledala uredniška skupina, je postalo končni dokument, ki je bil sprejet in na voljo za podpis na diplomatski konferenci 7. julija 2006 v Rimu.

Skupnost ima ribolovne interese v južnem Indijskem oceanu in je tudi obalna država v imenu otoka Reunion. Skupnost je zato dolžna, da v okviru določb konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu sodeluje z drugimi zainteresiranimi stranmi pri upravljanju in ohranjanju regionalnih virov. Skupnost je podpisala Sporazum SIOFA 7. julija 2006 v skladu s Sklepom Sveta št. 2006/496/ES z dne 6. julija 2006.

21. decembra 2007 je Evropska komisija posredovala Svetu predlog odločbe o sklenitvi sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti.

Svet se je 30. januarja 2008 odločil, da se o tem sporazumu posvetuje s Parlamentom ter nam posredoval zahtevo za posvetovanje.

3. februarja 2008 je naš odbor od Odbora za pravne zadeve zahteval, da preveri pravno podlago teh dokumentov, saj menimo, da ne gre za posvetovanje, ampak za privolitev (člen 35 poslovnika EP).

Odbor za pravne zadeve je na svoji seji 26. februarja 2008 odgovoril, da gre dejansko za privolitev, saj je za mednarodni sporazum predviden poseben institucionalni okvir (ustanovitev pomožnih organov, ki bodo sprejemali pomembne odločitve).

ČLEN 7 – POMOŽNI ORGANI

1.        Na zasedanju pogodbenic se ustanovi stalni Znanstveni odbor, ki se sestane vsaj enkrat letno, razen če se na zasedanju pogodbenic ne odloči drugače, in po možnosti pred zasedanjem pogodbenic v skladu z naslednjimi določbami:

a)        naloge Znanstvenega odbora so:

(i)        opraviti znanstveno oceno ribolovnih virov in vpliva ribolova na morsko okolje, ob upoštevanju okoljskih in oceanografskih značilnosti območja ter izsledkov ustreznih znanstvenih raziskav;

(ii)        spodbujati in pospeševati sodelovanje pri znanstvenih raziskavah za izboljšanje znanja o stanju ribolovnih virov;

(iii)       zagotoviti znanstvena mnenja in priporočila zasedanju pogodbenic za oblikovanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje iz člena 6(1)(d);

(iv)       zagotoviti znanstvena mnenja in priporočila zasedanju pogodbenic za oblikovanje ukrepov v zvezi s spremljanjem ribolovnih dejavnosti;

(v)       zagotoviti znanstvena mnenja in priporočila zasedanju pogodbenic o ustreznih standardih ter formatu za zbiranje in izmenjavo ribolovnih podatkov; in

(vi)       katera koli druga naloga na področju znanosti, ki se določi na zasedanju pogodbenic.

b)        pri oblikovanju mnenj in priporočil Znanstveni odbor upošteva delo Komisije za ribištvo za jugozahodni Indijski ocean kakor tudi delo drugih ustreznih raziskovalnih organizacij in regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

2.        Po sprejetju ukrepov iz člena 6 se na zasedanju pogodbenic ustanovi Odbor za izvajanje, da preveri izvajanje takih ukrepov in skladnost z njimi. Odbor za izvajanje se sestane skupaj z zasedanjem pogodbenic, kakor je določeno v poslovniku, ter poroča, svetuje in daje priporočila na zasedanju pogodbenic.

3.        Na zasedanju pogodbenic se lahko ustanovijo tudi potrebni začasni, posebni ali stalni odbori za preučitev zadev ali poročanje o zadevah v zvezi z izvajanjem ciljev tega sporazuma in delovne skupine za preučitev ter predložitev priporočil o posebnih tehničnih problemih.

V skladu s členom 37 in prvim pododstavkom člena 300(2) ter drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe o ES je primeren postopek privolitve.

Zato bo treba vložiti predlog spremembe k pravni podlagi predloga odločbe Sveta o sklenitvi sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti.

g. Philippe Morillon

predsednik

Odbor za ribištvo

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga odločbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti (KOM(2007)0831 – 2007/0285(CNS)).

Spoštovani gospod predsednik,

v pismu z dne 3. januarja 2008 ste v skladu s členom 35(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o točnosti in primernosti pravne podlage zgoraj omenjenega predloga Komisije.

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 26. februarja 2008.

Predlog temelji na členu 37(1) v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2)(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe ES. Treba je opozoriti, da je v prvem pododstavku člena 300(3) predvideno le posvetovanje s Parlamentom.

Odbor za ribištvo ugotavlja, da so podobni predlogi, kot npr. predlog sklepa Sveta o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (KOM(2003)0855), namesto na prvem že temeljili na drugem pododstavku člena 300(3), ki zahteva uporabo postopka privolitve.

Ustrezne določbe Pogodbe ES

Člen 300(3)

3. Z izjemo sporazumov iz člena 133(3) sklepa Svet sporazume po posvetovanju z Evropskim parlamentom, tudi kadar sporazum zajema področje, pri katerem je za sprejetje notranjih predpisov potreben postopek iz člena 251 ali 252. Evropski parlament da svoje mnenje v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi Svet. Če ne da mnenja v tem roku, lahko Svet ukrepa.

Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka se sporazumi iz člena 310, drugi sporazumi, ki z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavljajo poseben institucionalni okvir, sporazumi, ki imajo znatne proračunske posledice za Skupnost, in sporazumi, katerih posledica je sprememba akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251, sklepajo po pridobitvi privolitve Evropskega parlamenta(3).

Pravna podlaga

Odgovor na vprašanje pristojnega odbora je odvisen od tega, ali sporazum o ribolovu za južni Indijski ocean z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavlja poseben institucionalni okvir v smislu drugega pododstavka člena 300(3) Pogodbe, saj se bo v tem primeru uporabil postopek privolitve. Poudarja se, da mora Sodišče Evropskih skupnosti doslej še ni podalo razlage koncepta „posebnega institucionalnega okvira“ v smislu drugega pododstavka člena 300(3).

Treba je upoštevati, da morajo vsi akti Skupnosti temeljiti na pravni podlagi, določeni v Pogodbi (ali drugem pravnem aktu, ki naj bi ga izvajali). Pravna podlaga opredeljuje pristojnost Skupnosti ratione materiae in podrobno določa, kako se ta pristojnost izvaja, zlasti zakonodajni(e) instrument(e), ki se jih lahko uporabi v postopku odločanja.

Stališče Sodišča Evropskih skupnosti je, da izbira pravne podlage ni subjektivna, ampak „mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti“(4), kot sta denimo cilj in vsebina zadevnega ukrepa(5). V zvezi s tem Sodišče jasno navaja, da so „dejstvo, da ena od institucij želi bolj polno sodelovati pri sprejetju danega ukrepa, delo, ki je bilo v drugih pogledih opravljeno na področju dejavnosti, ki jo zajema ukrep, ter okoliščine, v katerih je bil sprejet ukrep, irelevantni“(6).

V primeru predloga sklepa Sveta o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (KOM(2003)0855), na katerega se Odbor za ribištvo sklicuje v svojem pismu, je bila z zadevno konvencijo ustanovljena dobro strukturirana mednarodna organizacija, v kateri naj bi odločitve sprejemala posebna komisija za ribištvo. Tako je bilo jasno, da je bil s konvencijo vzpostavljen poseben institucionalni okvir v smislu drugega pododstavka člena 300(3).

Če sedaj pogledamo sporazum o ribolovu za južni Indijski ocean, lahko ugotovimo, da:

(I) Člen 7 določa ustanovitev pomožnih organov, med drugim stalnega Znanstvenega odbora in Odbora za izvajanje. Iz člena 8(7) (Odločanje) sledi, da lahko ti organi sprejmejo odločitve „v zvezi z bistvenimi zadevami“.

Medtem ko naj bi Znanstveni odbora (a) opravljal znanstvene ocene ribolovnih virov in vpliva ribolova, (b) spodbujal in pospeševal sodelovanje pri znanstvenih raziskavah ter (c) zagotavljal znanstvena mnenja in priporočila za oblikovanje ukrepov za ohranjanje, upravljanje in spremljanje ter o standardih za zbiranje in izmenjavo ribolovnih podatkov, pa je naloga Odbora za izvajanje, da preverja izvajanje in skladnost z ukrepi, sprejetimi na zasedanju pogodbenic, ter poroča, svetuje in daje priporočila na tem zasedanju.

(II) Na zasedanju pogodbenic „se lahko ustanovijo tudi potrebni začasni, posebni ali stalni odbori za preučitev zadev ali poročanje o zadevah v zvezi z izvajanjem ciljev tega sporazuma in delovne skupine za preučitev ter predložitev priporočil o posebnih tehničnih problemih“.

(III) Čeprav sporazum določa, da se odločitve zasedanja pogodbenic in pomožnih organov v zvezi z „bistvenimi zadevami“ sprejmejo s soglasjem, se druge odločitve sprejmejo z navadno večino.

Glede na te dejavnike velja, da sporazum o ribolovu za južni Indijski ocean vzpostavlja poseben institucionalni okvir v smislu drugega pododstavka člena 300(3), zato bi bilo treba uporabiti postopek privolitve.

Na seji dne 26. februarja 2008 se je Odbor za pravne zadeve odločil, soglasno(8), da vam priporoči, da bi se morala pravna podlaga predloga odločbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti sklicevati na drugi pododstavek člena 300(3) in ne na prvi pododstavek te določbe.

S spoštovanjem,

Giuseppe Gargani

(1) Člen 37 1. Za oblikovanje širših smernic skupne kmetijske politike Komisija takoj ko ta pogodba začne veljati skliče konferenco držav članic, da bi opravile primerjavo svojih kmetijskih politik, zlasti s pregledom svojih virov in potreb. 2. Komisija ob upoštevanju dela konference iz odstavka 1 in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom v dveh letih po začetku veljavnosti te pogodbe da predloge za oblikovanje in uresničevanje skupne kmetijske politike, vključno z nadomestitvijo nacionalnih ureditev z eno od oblik skupne ureditve, predvidene v členu 34(1), ter za izvajanje ukrepov, podrobno opredeljenih v tem naslovu. Ti predlogi upoštevajo soodvisnost kmetijskih vprašanj, obravnavanih v tem naslovu. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino pripravlja uredbe, izdaja direktive ali sprejema odločbe, ne da bi to posegalo v njegova morebitna priporočila. 3. Svet lahko s kvalificirano večino in v skladu z odstavkom 2 nadomesti nacionalne tržne ureditve s skupno ureditvijo iz člena 34(1), če: (a)   skupna ureditev državam članicam, ki nasprotujejo temu ukrepu in imajo lastno ureditev za neko proizvodnjo, ponuja enakovredne zaščitne ukrepe glede zaposlovanja in življenjske ravni zadevnih proizvajalcev, ob upoštevanju sčasoma možnih prilagoditev in potrebne specializacije; (b)   taka ureditev v Skupnosti zagotavlja tržne pogoje, ki so podobni tistim na nacionalnem trgu. 4. Če se skupna ureditev za nekatere surovine vzpostavi pred obstojem skupne ureditve za ustrezne predelane proizvode, se lahko surovine, ki se uporabljajo za predelane proizvode, namenjene izvozu v tretje države, uvozijo iz držav zunaj Skupnosti. (2) 2. Ob upoštevanju pristojnosti, ki jih ima na tem področju Komisija, odloča o podpisu, ki ga lahko spremlja sklep o začasni uporabi pred začetkom veljavnosti, in o sklepanju sporazumov Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije. Če sporazum zajema področje, pri katerem je za sprejetje notranjih predpisov potrebno soglasje, odloča Svet soglasno, enako pa velja za sporazume iz člena 310. (3) Poudarjeno naknadno. (4) Zadeva 45/86, Komisija proti Svetu [1987] ECR 1439, odst. 5. (5) Zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu [1991] ECR I-287, odst. 10. (6) Zadeva C-269/97 Komisija proti Svetu [2000] ECR I-2257, odst. 43 in 44. (7) 1.          Odločitve zasedanja pogodbenic in njegovih pomožnih organov v zvezi z bistvenimi zadevami se, razen če v tem sporazumu ni določeno drugače, sprejmejo s soglasjem prisotnih pogodbenic, pri čemer soglasje pomeni, da ni nobenega uradnega nasprotovanja ob sprejetju odločitve. Ugotavljanje, ali gre za bistveno zadevo, se obravnava kot bistvena zadeva. 2.            Odločitve o drugih zadevah, kot so navedene v odstavku 1, se sprejmejo z navadno večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo. 3.            Odločitve, ki jih sprejme zasedanje pogodbenic, so zavezujoče za vse pogodbenice. (8) Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Giuseppe Gargani, predsednik; Titus Corlăţean, podpredsednik; Rainer Wieland, podpredsednik; Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, podpredsednica; Francesco Enrico Speroni, podpredsednik; Diana Wallis, pripravljavka mnenja; Monica Frassoni, Neena Gill, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Vicente Miguel Garcés Ramón (namesto Giulietto Chiesa), Sajjad Karim (namesto Carlo Casini), Gabriele Stauner (namesto Bert Doorn), József Szájer (namesto Othmar Karas) in Jacques Toubon (namesto Jaroslav Zvěřina).