Postopek : 2008/0014(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0411/2008

Predložena besedila :

A6-0411/2008

Razprave :

PV 16/12/2008 - 12
CRE 16/12/2008 - 12

Glasovanja :

PV 17/12/2008 - 5.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0611

POROČILO     ***I
PDF 528kWORD 758k
15. oktober 2008
PE 407.712v02-00 A6-0411/2008

o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Satu Hassi

Pripravljavec mnenja (*):

Robert Goebbels, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 ANNEX
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0017),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0041/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0411/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog odločbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Stališče Skupnosti, ki ga je nazadnje izrazil Svet za okolje na seji 5. novembra 2007 v Bruslju, je, da za izpolnitev tega cilja povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 C, kar pomeni, da morajo biti svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 vsaj za 50 % nižje kot leta 1990. Pri doseganju takih zmanjšanj emisij morajo sodelovati vsi sektorji gospodarstva. Razvite države morajo še naprej imeti vodilno vlogo s svojo zavezo, da bodo do leta 2020 skupaj zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z letom 1990.

(2) Stališče Skupnosti, ki ga je nazadnje izrazil Svet za okolje na seji 5. novembra 2007 v Bruslju, je, da za izpolnitev tega cilja povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 C, kar pomeni, da morajo biti svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 vsaj za 50 % nižje kot leta 1990. Pri doseganju takih zmanjšanj emisij morajo sodelovati vsi sektorji gospodarstva. Razvite države morajo še naprej imeti vodilno vlogo s svojo zavezo, da bodo do leta 2020 skupaj zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z letom 1990, ter za 60 do 80 % do leta 2050.

Obrazložitev

Evropski svet je na seji marca 2007 poudaril, da bi bilo treba emisije dolgoročno zmanjšati za 60 do 80 % do leta 2050.

Predlog spremembe  2

Predlog odločbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Da bi se zagotovilo, da bodo dosežene zmogljivosti za 20 % zmanjšanje potrošnje energije v EU do leta 2020, bi moral okvirni cilj iz Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (KOM(2006)0545) postati obvezen za države članice. Komisija bi morala sprejeti ustrezne zakonodajne ukrepe najkasneje leta 2009.

Obrazložitev

Cilj za učinkovitost, ki ga je določila EU, je edini cilj za leto 2020, ki ni pravno zavezujoč. Doseganje teh zmogljivosti mora biti prednostni cilj vseh sektorjev. Prihranki energije, do katerih bo prišlo zaradi doseganja cilja energetske učinkovitosti bodo vodili v zmanjšanje skupnih emisij, zlasti emisij iz gradbenega in prometnega sektorja. Preoblikovanje cilja energetske učinkovitosti v pravno zavezujoč cilj je edini način za osredotočanje na ohranitev energije in za jasno opredelitev obveznosti vlad EU, da vlagajo v energetsko učinkovitost.

Predlog spremembe  3

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Vsaka država članica mora pripraviti nacionalni akcijski načrt, v katerem bo določeno, kako nameravajo doseči cilj zmanjšanja v panogah, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami. Vsak akcijski načrt je treba predstaviti skupaj s strategijo za spodbujanje energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe  4

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6b) Države članice in Komisija bi morale pri izpolnjevanju svojih obveznosti upoštevati možnosti in tveganja, ki jih zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s seboj prinaša za področji socialne varnosti in zaposlovanja. Ker so podnebne spremembe vključene v nove smernice glede zaposlovanja (KOM(2007)0803), bi morale prilagoditve podnebnim spremembam imeti ključno vlogo tudi v nacionalnih akcijskih načrtih, še zlasti za področje zaposlovanja, izobraževanja in raziskav.

Predlog spremembe  5

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c) Zmanjšanje emisij v panogah, ki ne sodijo v shemo trgovanja z emisijami, je močno odvisno od dejavnosti posameznih državljanov. Za sprejetje najboljših mogočih tehnologij in rešitev bi morale države članice zagotoviti, da so državljani ustrezno pripravljeni in da imajo potrebne vire. Državljane bi bilo treba spodbujati, med drugim tudi z izobrazbo in neodvisnimi informacijami, naj sprejmejo način življenja, s katerim bodo prihranili energijo.

Predlog spremembe  6

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6d) S podnebnimi spremembami pogojene prilagoditve in prestrukturiranja trgov dela bi bilo treba podpreti s sredstvi strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada in po potrebi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ter jih spodbuditi s pospeševanjem socialnega dialoga na različnih ravneh (sektorski in medsektorski, regionalni, nacionalni in na ravni EU) in z zagotavljanjem socialno enakopravnih pogojev za spodbujanje usposabljanja in prešolanja za podjetja in posameznike. Te ukrepe bi bilo treba sprejeti v okviru previdnostnega pristopa, v skladu z nacionalnimi običaji in prakso pa bi morali pri njih sodelovati tudi socialni partnerji.

Predlog spremembe  7

Predlog odločbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prizadevanje držav članic za zmanjšanje emisij mora temeljiti na načelu solidarnosti med državami članicami in potrebi po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti, ob upoštevanju relativnega BDP na prebivalca v državah članicah. Državam članicam, ki imajo zdaj relativno nizek BDP na prebivalca in zato višja pričakovanja v zvezi z rastjo BDP, mora biti dovoljeno, da povečajo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005, vendar morajo rast teh emisij toplogrednih plinov omejiti, da bi prispevale k splošni obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij. Države članice, ki imajo zdaj relativno visok BDP na prebivalca morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005.

(7) Prizadevanje držav članic za zmanjšanje emisij mora temeljiti na načelu enake obravnave med državami članicami in potrebi po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti.

Predlog spremembe  8

Predlog odločbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Države članice lahko opravičijo zmanjšanje neomejenih ravni domačih emisij toplogrednih plinov nad in prek njihovih mejnih vrednosti za emisije toplogrednih plinov na podlagi ukrepov brez obžalovanja in politik, ki prinašajo dodatne koristi. Pri tem bi bilo treba dati prednost dodatnim koristim za javno zdravje (zlasti glede kakovosti zraka) in boljši varnosti, ohranjanju ekosistema in biološke raznovrstnosti, zmanjšanju revščine in zaposlovanju ter varnosti oskrbe z energijo.

Obrazložitev

V četrtem poročilu o oceni tveganja, ki ga je tretja delovna skupina medvladnega foruma o podnebnih spremembah pripravila o njihovi ublažitvi, je jasno povedano, da so dodatne koristi ukrepov v obliki zmanjšanja onesnaženja zraka, večje varnosti oskrbe z energijo ali višje ravni zaposlenosti na podeželju enake stroškom ublažitve. Splošno sprejeto dejstvo za vse analizirane svetovne regije je, da so lahko kratkoročne zdravstvene in druge koristi, ki izhajajo iz zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, občutne tako za industrializirane države kot za države v razvoju.

Predlog spremembe  9

Predlog odločbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Za zagotovitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju njihovih obveznosti, spodbujanje trajnostnega razvoja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in zagotovitev varnosti za vlagatelje mora Skupnost še naprej priznavati neko količino dobropisov iz projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah pred sklenitvijo prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Države članice morajo zagotoviti, da njihove politike za nakup teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in pospešujejo sklenitev prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

(9) Za zagotovitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju njihovih obveznosti, spodbujanje trajnostnega razvoja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in zagotovitev varnosti za vlagatelje mora Skupnost še naprej priznavati neko količino dobropisov iz projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah pred sklenitvijo prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Države članice bi se morale zavezati prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah v razvoju in zato zagotoviti, da vsaj 50 % teh dobropisov kupijo najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, da se spodbudi pravična geografska razdelitev projektov in pospeši sklenitev prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Vsi projekti v tretjih državah bi morali zagotoviti prenos novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in biti v skladu z merili o visoki kakovosti, ki zagotavljajo njihovo dodatnost ter okoljsko in socialno celovitost.

Predlog spremembe  10

Predlog odločbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Kot sredstvo za izravnavo razlik pri stroških za znižanje, s katerimi se soočajo države članice, tako da se omogoči povečana geografska prožnost, in hkrati okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zavez Skupnosti, bi moralo biti državam članicam omogočeno prenesti del svojih pravic do emisij toplogrednih plinov na drugo državo članico. Take prenose bi urejal dvostranski sporazum in preglednost bi bila zagotovljena z obveščanjem Komisije in evidentiranjem takega prenosa v evidencah obeh zadevnih držav članic.

Obrazložitev

S tem predlogom se izboljša stroškovna učinkovitost pri doseganju cilja EU za zmanjšanje emisij. Ta prostovoljna možnost bi bila lahko v pomoč tistim državam, ki bodo imele težave z zmanjšanjem emisij zaradi pomanjkanja virov, saj omogoča financiranje nadaljnjih ukrepov v državi prenosnici, ki temeljijo na sredstvih, prejetih iz prenosa. Koristi bodo imele vse države članice, ki želijo sodelovati. Zlasti pa to koristi okolju, saj je učinkovita uporaba virov bistvena za dobro okoljsko politiko.

Predlog spremembe  11

Predlog odločbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Stalna sposobnost držav članic za uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja je pomembna pri zagotavljanju trga za te dobropise po letu 2012. Za zagotavljanje takega trga in nadaljnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Skupnosti, s čimer bi se spodbudilo nadaljnje izvajanje ciljev Skupnosti glede obnovljive energije, varnosti oskrbe z energijo, inovacij in konkurenčnosti, se predlaga, da do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah letna količina dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih uporabljajo države članice, v letu 2005 znaša do 3 % emisij vsake države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES. Ta količina ustreza tretjini prizadevanj za zmanjšanje emisij v letu 2020. Državam članicam je treba dovoliti, da prenesejo neuporabljeni delež te količine na druge države članice.

(13) Stalna sposobnost držav članic za uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja je pomembna pri zagotavljanju trga za te dobropise po letu 2012. Za zagotavljanje takega trga in nadaljnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Skupnosti, s čimer bi se spodbudilo nadaljnje izvajanje ciljev Skupnosti glede obnovljive energije, energetske učinkovitosti, varnosti oskrbe z energijo, inovacij in konkurenčnosti, se predlaga, da do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah letna količina dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah ali v drugih državah članicah, ki jih uporabljajo države članice, v letu 2005 znaša do 3% emisij vsake države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES. Ta količina ustreza tretjini prizadevanj za zmanjšanje emisij v letu 2020. Državam članicam je treba dovoliti, da neuporabljeni delež te količine na dražbi prodajo drugim državam članicam, če se vsaj 50 % teh projektov izvaja v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah v razvoju.

Predlog spremembe  12

Predlog odločbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Skupnost bi morala pomembno prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah, ki so podpisnice okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, vendar niso vključene v Prilogo I k tej konvenciji (niso podpisnice Priloge I). Ta prispevek k prizadevanjem za zmanjšanje toplogrednih plinov v državah, ki niso podpisnice Priloge I, bi moral temeljiti na svetovni poti emisij, po kateri bo verjetno dosežen cilj omejitve podnebnih sprememb na povišanje temperature za 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi, in bi moral biti pogojen z obsežnim mednarodnim sporazumom za obdobje po letu 2012. To zavezo Skupnosti za zmanjšanje zunanjih emisij toplogrednih plinov bi bilo treba razdeliti med države članice, pri čemer bi bilo treba upoštevati njihov BDP na prebivalca. Države članice bi morale nameniti dovolj sredstev za uresničitev svoje zaveze za zmanjšanje zunanjih emisij toplogrednih plinov, med drugim tako, da namenijo znaten del prihodkov iz prodaje pravic na dražbi v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Obrazložitev

Četrto ocenjevalno poročilo Medvladnega odbora o podnebnih spremembah sklepa, da je za omejitev globalnega segrevanja pod 2oC potrebno tudi precejšnje odstopanje od običajnega poslovanja v državah v razvoju. Industrializirane države so odgovorne, da prispevajo k potrebni omejitvi emisij v razvitih državah, poleg njihovih obveznih domačih znižanj, če bo sklenjen obsežen mednarodni sporazum.

Predlog spremembe  13

Predlog odločbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Če Skupnost in države članice do 31. decembra 2012 ne bodo ratificirale nobenega mednarodnega sporazuma, bi morala Komisija predlagati, da se v skladu z usklajenimi metodami v to odločbo vključi emisije in odstranitve v zvezi z rabo zemljišč, spreminjanjem namembnosti zemljišč in gozdarstvom, kar bo zagotovilo trajnost in okoljsko celovitost prispevka rabe zemljišč, spreminjanja namembnosti zemljišč in gozdarstva ter natančno spremljanje in obračunavanje.

Obrazložitev

Raba zemljišč, spreminjanje namembnosti zemljišč in gozdarstvo pomenijo velik delež globalnega podnebnega učinka in bodo po pričakovanjih pomemben sestavni del sporazuma, ki bo sprejet v Köbenhavnu leta 2009. Vključitev rabe zemljišč, spreminjanja namembnosti zemljišč in gozdarstva v odločbo o porazdelitvi prizadevanj bi morala temeljiti na usklajenih pravilih Skupnosti za zagotavljanje okoljske celovitosti in točno obračunavanje. Če je del mednarodnega režima, bi bilo treba upoštevati tudi uporabo dobropisov iz izvajanja gozdarskih dejavnosti za izpolnjevanje v skladu s porazdelitvijo prizadevanj, pod pogojem, da je zajamčeno vprašanje stalnosti (ali nadomestitve začasnih dobropisov).

Predlog spremembe  14

Predlog odločbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b) Če bodo emisije in odstranitve v zvezi z rabo zemljišč, spreminjanjem namembnosti zemljišč in gozdarstvom vključene v prihodnji mednarodni sporazum, bi lahko predlog Komisije o vključitvi teh emisij in odstranitev v to odločbo obravnaval pogoje za uporabo dobropisov iz trajnostnih, preverljivih in stalnih projektov pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja, ki jih je odobril izvršilni odbor CDM, gozdarskih dejavnosti v državah v razvoju, ki so predvidene v sporazumu, sklenjenem v skladu s členom 11a(5) Direktive 2003/87/ES, ali katerega koli trajnostnega preverljivega in stalnega gozdarskega projekta v državah v razvoju v skladu z mednarodnim sporazumom iz člena 6(1), ob priznavanju, da je treba nadomestiti vse tCER ali lCER z enotami, veljavnimi v skladu s kjotskim protokolom ali mednarodnim sporazumom, in da bi morale države članice te tCER ali lCER prav tako stalno nadomeščati pred njihovim iztekom.

Obrazložitev

Raba zemljišč, spreminjanje namembnosti zemljišč in gozdarstvo pomenijo velik delež globalnega podnebnega učinka in bodo po pričakovanjih pomemben sestavni del sporazuma, ki bo sprejet v Köbenhavnu leta 2009. Vključitev rabe zemljišč, spreminjanja namembnosti zemljišč in gozdarstva v odločbo o porazdelitvi prizadevanj bi morala temeljiti na usklajenih pravilih Skupnosti za zagotavljanje okoljske celovitosti in točno obračunavanje. Če je del mednarodnega režima, bi bilo treba upoštevati tudi uporabo dobropisov iz izvajanja gozdarskih dejavnosti za izpolnjevanje v skladu s porazdelitvijo prizadevanj, pod pogojem, da je zajamčeno vprašanje stalnosti (ali nadomestitve začasnih dobropisov).

Predlog spremembe  15

Predlog odločbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive.

(15) Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive, po potrebi z vložitvijo predlogov za uresničitev ciljev do leta 2020. V okviru ocenjevanja, ki se izvaja vsaki dve leti, bi morala Komisija oceniti in poročati o napredku, doseženem pri zagotavljanju, da različne politike Skupnosti (na primer na področju kmetijstva, zahtev glede proizvodov, strukturnih politik in raziskav) prispevajo k prizadevanju za zmanjšanje toplogrednih plinov. Ocena bi morala vključevati tudi oceno projektov mehanizma za čist razvoj, ki jih registrirajo in/ali izvajajo države članice, da se preveri, ali so v skladu z merili kakovosti iz te odločbe.

Predlog spremembe  16

Predlog odločbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Če bi načrtovane politike Skupnosti in ukrepi utegnili pomembno pozitivno ali negativno vplivati na izpolnjevanje obveznosti držav članic glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, bi morala ocena učinka za vsak predlog vključevati določitev količine učinka na emisije toplogrednih plinov glede na vsako državo članico ter Skupnost kot celoto. Komisija bi morala do 31. decembra 2010 in nato vsaka tri leta sestaviti poročilo o pozitivnih in negativnih učinkih, ki jih imajo ukrepi Skupnosti na prizadevanja vsake države članice ter Skupnosti kot celote na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 3(1) in členom 6(3).

Obrazložitev

Za večino sektorjev zunaj sistema trgovanja z emisijami bodo za države članice pri izpolnjevanju njihovih obveznosti (npr. standardi prevoza in učinkovitosti vozil, standardi učinkovitosti za zgradbe in naprave, kmetijstvo) odločilni ukrepi Skupnosti. Učinek predlaganih politik in ukrepov Skupnosti bi bilo treba oceniti na stopnji oblikovanja politike in ga redno pregledovati.

Predlog spremembe  17

Predlog odločbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Za zagotovitev njegove učinkovitosti bi morala ta odločba zagotoviti mehanizem, s katerim bo država članica, ki preseže letni cilj za emisije toplogrednih plinov, kaznovana s kaznijo, ki je enaka kazni, ki se je uporabila za obrate iz Direktive 2003/87/ES, in ustrezni količini ekvivalenta CO2, ki se odbije od naslednje dražbe pravic v skladu z navedeno direktivo. Vsi prihodki iz takšnih kazni bi se morali zbirati v skladu Skupnosti, ki je namenjen financiranju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb.

Obrazložitev

Za dosego splošnega cilja EU je pomembno, da so države članice usklajene z odločbo. Potreben je učinkovit mehanizem skladnosti skupaj z mehanizmom, ki velja za obrate znotraj sistema trgovanja z emisijami.

Predlog spremembe  18

Predlog odločbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b) Komisija vzpostavi mehanizem izdajanja neposrednih kazni posamezni državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti iz te direktive, da bi se zagotovilo jasno in trdno upoštevanje s strani držav članic.

Predlog spremembe  19

Predlog odločbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Rok za izvajanje obveznosti je leto 2020. V obdobju do leta 2020 je treba iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada Evropske unije financirati vrsto projektov. Komisija bi si morala prizadevati, da bo obveznost Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izražena v kohezijski politiki, in vključiti vidike zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v pogoje za dostop do sredstev, namenjenih za kohezijo in strukturni razvoj.

Predlog spremembe  20

Predlog odločbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta odločba določa pravila o določitvi prispevka držav članic k obveznosti zmanjšanja emisij v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, in za oceno v zvezi s tem.

Ta odločba določa minimalni prispevek vsake države članice k obveznosti zmanjšanja emisij v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, in za oceno v zvezi s tem.

 

Prav tako določa samodejni postopek za izvajanje strožje obveznosti za zmanjšanje emisij, kadar Skupnost sklene mednarodni sporazum, s katerim se zaveže k skupnemu cilju zmanjšanja za več kot 20 % do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, kot je na primer cilj zmanjšanja za 30 %, kakor je bil odobren na Evropskem svetu marca 2007.

Predlog spremembe  21

Predlog odločbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 1a

 

Področje uporabe

Emisije mednarodnega pomorskega prometa so vključene, razen če niso vključene v področje uporabe Direktive 2003/87/ES ali katerega koli drugega pravnega instrumenta Skupnosti za njihovo vključitev v obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij za obdobje 2013–2020. Če se ta sektor do leta 2011 ne vključi v področje uporabe Direktive 2003/87/ES ali katerega koli drugega pravnega instrumenta Skupnosti za zmanjšanje emisij mednarodnega pomorskega prometa, Komisija do leta 2012 v ta namen predloži predloge z vključitvijo tega sektorja v to odločbo.

Predlog spremembe  22

Predlog odločbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej odločbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2003/87/ES.

V tej odločbi se uporabljajo ustrezne opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2003/87/ES.

Poleg tega „emisije toplogrednih plinov“ vključujejo emisije ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), dušikovega oksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) iz virov, izraženih v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kot je določeno v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Poleg tega „emisije toplogrednih plinov“ vključujejo emisije ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), dušikovega oksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) iz virov, izraženih v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kot je določeno v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Komisija na podlagi pravil, dogovorjenih kot del prihodnjega mednarodnega sporazuma, kakor je navedeno v členu 3(1), predlaga, da se v skladu z usklajenimi metodami v to odločbo vključi emisije in odstranitve v zvezi z rabo zemljišč, spreminjanjem namembnosti zemljišč in gozdarstvom, kar bo zagotovilo trajnost in okoljsko celovitost prispevka rabe zemljišč, spreminjanja namembnosti zemljišč in gozdarstva ter natančno spremljanje in obračunavanje.

Obrazložitev

Raba zemljišč, spreminjanje namembnosti zemljišč in gozdarstvo pomenijo velik delež globalnega podnebnega učinka in bodo po pričakovanjih pomemben sestavni del sporazuma, ki bo sprejet v Köbenhavnu leta 2009. Vključitev rabe zemljišč, spreminjanja namembnosti zemljišč in gozdarstva v odločbo o porazdelitvi prizadevanj bi morala temeljiti na usklajenih pravilih Skupnosti za zagotavljanje okoljske celovitosti in točno obračunavanje. Če je del mednarodnega režima, bi bilo treba upoštevati tudi uporabo dobropisov iz izvajanja gozdarskih dejavnosti za izpolnjevanje v skladu s porazdelitvijo prizadevanj, pod pogojem, da je zajamčeno vprašanje stalnosti (ali nadomestitve začasnih dobropisov).

Predlog spremembe  23

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 2005.

1. Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, najmanj za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 2005.

Predlog spremembe  24

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Med letoma 2013 in 2019 lahko država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice iz odstavka 2. Če so emisije države članice pod mejno vrednostjo iz odstavka 2, lahko presežke pri zmanjšanju emisij prenese v naslednje leto.

3. Med letoma 2013 in 2019 lahko država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 1 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice iz odstavka 2. Če so domače emisije države članice pod mejno vrednostjo iz odstavka 2, lahko razliko med njenimi domačimi emisijami toplogrednih plinov in to omejitvijo prenese v naslednje leto.

Obrazložitev

Za veliko držav članic bi 2 % shranjevanje predstavljalo glavni del njihovih obveznosti zmanjševanja, kar bi lahko ogrozilo pravo enakomerno zmanjševanje. Če bi uporabljali 1-odstotno največjo količino, bi bilo bolj zagotovljeno, da bodo države članice svoje emisije res zmanjševale.

Predlog spremembe  25

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Vsaka država članica lahko pod pogojem, da v celoti spoštuje vse obveznosti iz te odločbe, na podlagi dvostranskega sporazuma, o katerem se obvesti Komisijo, na drugo državo članico prenese ali ji proda ali posodi del svojih pravic do emisij toplogrednih plinov, ki jih dovoljujeta odstavka 1 in 2. Država članica, ki pridobi pravice do emisij toplogrednih plinov, jih lahko izkoristi za izvajanje svojih obveznosti iz tega člena. Prihodki od takšnih prenosov se uporabijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prek naložb v energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov ali podnebju prijazne načine prevoza.

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja trgovanje z emisijami med državami članicami pod pogojem, da spoštujejo obveznosti iz odločbe za prejšnja leta in da se bodo prihodki uporabili za zmanjšanje emisij.

Predlog spremembe  26

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Če emisije toplogrednih plinov v državi članici presegajo omejitev iz odstavka 2, zadevna država članica v naslednjem letu nadoknadi slabe rezultate tako, da pomnoži presežne emisije iz prejšnjega leta z obveznim dodatnim količnikom za zmanjšanje, ki znaša 1,3. Če so emisije toplogrednih plinov države članice pod mejno vrednostjo iz odstavka 2, lahko presežke pri zmanjšanju emisij prenese na naslednje leto.

Obrazložitev

Pri preprečevanju podnebnih sprememb je zares pomembno skupno zmanjšanje emisij, zato same kazni niso dovolj. Tudi Komisija bi morala uporabljati količnik za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki znaša 1,3 in se uporablja v mehanizmu skladnosti kjotskega protokola.

Predlog spremembe  27

Predlog odločbe

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3a

 

Ravni emisij v obdobju po 2020

 

Emisije toplogrednih plinov Skupnosti iz sektorjev, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, je treba po letu 2020 vsako leto zmanjševati, kar bi do leta 2035 prispevalo k vsaj 50-odstotnemu, do leta 2050 pa k 60 do 80-odstotnemu skupnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov Skupnosti iz vseh virov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, pri čemer je končni cilj odpraviti emisije toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv v Evropski uniji. Komisija do leta 2012 preuči, ali je za prihodnje obdobje ustrezno določati različne cilje Skupnosti za zmanjšanje, in po potrebi predloži predloge.

Obrazložitev

Če EU namerava spoštovati cilj 2 %, bi morala že pripraviti dolgoročen načrt za emisije.

Predlog spremembe  28

Predlog odločbe

Člen 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3b

 

Energetska učinkovitost

 

Komisija poroča o napredku držav članic pri izboljšanju energetske učinkovitosti. Da bi se zagotovilo, da bodo dosežene zmogljivosti za 20 % zmanjšanje potrošnje energije v Skupnosti do leta 2020, postane okvirni cilj iz Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (KOM(2006)0545) obvezen za države članice. Komisija v ta namen najkasneje leta 2009 predlaga ukrepe, po katerih vsaka država članica pripravi strategijo za energetsko učinkovitost.

Predlog spremembe 29

Predlog odločbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da njihove politike za kupovanje teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

Države članice zagotovijo, da vsaj 50 % teh dobropisov kupijo najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, da se spodbudi pravična geografska razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

Predlog spremembe  30

Predlog odločbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice uporabijo samo dobropise iz projektov v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in učinkovitostjo končne rabe energije, ki so skladni z merili visoke kakovosti in zagotavljajo dodatnost projektov ter njihov prispevek k trajnostnemu razvoju. Dobropisi iz projektov visoke kakovosti so dobropisi, ki:

 

(a) predstavljajo dejansko, preverljivo, dodatno in trajno zmanjšanje emisij iz projektov, ki imajo nedvomno pozitivne učinke, kar zadeva trajnostni razvoj, in nimajo negativnih okoljskih ali socialnih učinkov; in

 

(b) izvirajo iz projektov v državah, ki ustrezno prispevajo k svetovnemu zmanjšanju emisij v okviru prihodnjega mednarodnega sporazuma, ki so ga ratificirale.

 

Usklajeni ukrepi, ki potrjujejo, kateri projekti ali vrste projektov izpolnjujejo ta merila, se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(2).

Predlog spremembe  31

Predlog odločbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Letna uporaba dobropisov posamezne države članice v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ne sme presegati količine, ki je enaka 3 % emisij toplogrednih plinov te države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES, iz leta 2005.

4. Uporaba dobropisov posamezne države članice v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ne sme presegati količine, ki je enaka 8 % emisij toplogrednih plinov te države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES, iz leta 2005 v obdobju od 2013–2020.

Vsaka država članica lahko prenese neuporabljen delež te količine na drugo državo članico.

 

Obrazložitev

Omejitev poravnav mehanizma čistega razvoja/skupnega izvajanja je kot del splošnega kompromisa o prožnosti, kadar je notranja prožnost v EU dovoljena brez omejitev, prilagojena tako, da daje prednost prenosom znotraj EU, in spremenjena tako, da namesto letne kvote, ki jo je treba porabiti, sicer se izniči, zajema celotno obdobje.

Predlog spremembe  32

Predlog odločbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Obveznost Skupnosti glede zmanjšanja zunanjih emisij

 

1. Po sklenitvi obsežnega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah Skupnost in njene države članice od začetka leta 2013 financirajo merljiva, preverljiva in zavezujoča zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, o katerih je mogoče poročati, v državah, ki so podpisnice okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, vendar niso vključene v Prilogo I te konvencije (niso podpisnice Priloge I).

 

2. Države članice lahko izvajajo svoje posamezne obveznosti za zmanjšanje zunanjih emisij iz odstavka 1 z:

 

a) neposrednim financiranjem ali udeležbo v enem ali več dvostranskih in/ali večstranskih skladih, katerih edini namen je financiranje politik in ukrepov za zmanjšanje toplogrednih plinov v državah, ki niso podpisnice Priloge I;

 

b) prispevki za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri krčenju in degradaciji gozdov, kakor je opredeljeno v mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah v skladu z okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja;

 

3. Države članice zagotovijo, da njihove politike za financiranje znižanj emisij v državah, ki niso podpisnice Priloge I, spodbujajo enakomerno geografsko razporeditev projektov.

Obrazložitev

Četrto ocenjevalno poročilo Medvladnega odbora o podnebnih spremembah sklepa, da je za omejitev globalnega segrevanja pod 2°C potrebno tudi precejšnje odstopanje od običajnega ravnanja v državah v razvoju. Industrializirane države so odgovorne, da prispevajo k potrebni omejitvi emisij v razvitih državah, poleg njihovih obveznih domačih znižanj, če bo sklenjen obsežen mednarodni sporazum.

Predlog spremembe  33

Predlog odločbe

Člen 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4b

 

Pomoč državam v razvoju pri prilagajanju negativnim posledicam podnebnih sprememb

 

1. Ob sklenitvi mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah Skupnost sprejme zavezujočo obveznost, da bo od začetka leta 2013 državam v razvoju zagotavljala finančno podporo, temelječo na donacijah, zlasti skupnostim in državam, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, da bi jih podprla pri prilagajanju in zmanjševanju tveganja. Te naložbe so dodatne tistim iz člena 4.

 

2. Podpora iz prvega odstavka letno linearno narašča in znaša leta 2020 najmanj 10 milijard EUR. Prizadevanje za podporo za leto 2013 mora biti najmanj 5 milijard EUR. Pomoč mora biti usmerjena v sklade EU in/ali mednarodne sklade za prilagoditev, vključno z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah ter prihodnjimi mednarodnimi skladi za prilagoditev, ki bodo podprti z mednarodnim sporazumom. Podpora za prilagoditev mora biti dodatek k sedanjim tokovom pomoči, obenem pa vključena v splošno razvojno pomoč.

 

3. Države članice lahko uporabijo prihodke iz dražbe v okviru izvajanja Direktive 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena za namene izpolnjevanja obveznosti tega člena.

Obrazložitev

Industrializirane države so v veliki meri odgovorne za negativne vplive podnebnih sprememb, ki prizadenejo države v razvoju. Zato je EU dolžna to škodo poravnati.

Predlog spremembe  34

Predlog odločbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih v predložijo skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4.

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih predložijo v skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3, uporabe in geografske razporeditve dobropisov v skladu s členom 4 ter izvajanja in geografske razporeditve zunanje prilagoditve in obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij v skladu s členom 4a.

 

Ta poročila vključujejo napovedana dvoletna zmanjšanja emisij za ukrepe, ki se načrtujejo v vseh večjih sektorjih, da se dosežejo cilji znižanja za leta 2020, 2035 in 2050. Do sklenitve mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo v Skupnosti privedel do obveznega zmanjšanja, ki bo presegalo tisto iz člena 3, države članice pripravijo politike in ukrepe na podlagi cilja Skupnosti za 30- odstotno zmanjšanje do leta 2020 glede na leto 1990.

 

1a. Držav članice poročajo o svojih letnih emisijah toplogrednih plinov iz virov, ki niso zajeti v Direktivi 2003/87/ES, do 31. avgusta naslednjega leta.

 

Komisija preveri in objavi ta poročila v dveh mesecih od tega datuma. V primeru neupoštevanja se uporabljajo določbe člena 5a.

2. Komisija v poročilu, ki ga predloži v skladu s členom 5(1) Odločbe št. 280/2004/ES, oceni, ali je napredek zadosten za izpolnitev obveznosti iz te odločbe.

2. Komisija v poročilu, ki ga predloži v skladu s členom 5(1) Odločbe št. 280/2004/ES, oceni, ali je napredek zadosten za izpolnitev obveznosti iz te odločbe.

Pri tej oceni se upošteva napredek politik in ukrepov Skupnosti ter informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členoma 3 in 5 Odločbe št. 280/2004/ES.

Pri tej oceni se upošteva napredek politik in ukrepov Skupnosti ter informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členoma 3 in 5 Odločbe št. 280/2004/ES.

Od poročanja o emisijah za leto 2013 se bo vsaki dve leti pri vrednotenju upošteval tudi načrtovani napredek Skupnosti in njenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti po tej odločbi. Države članice predložijo zadnje podatke o načrtovanem napredku pred 1. julijem 2016.

Od poročanja o emisijah za leto 2013 se bo vsaki dve leti pri vrednotenju upošteval tudi načrtovani napredek Skupnosti in njenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti po tej odločbi. Države članice predložijo zadnje podatke o načrtovanem napredku pred 1. julijem 2016 in za vsaki naslednji dve leti.

 

Komisija oceni vpliv sektorskih politik EU na emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in na potencial za zmanjšanje emisij, ki je povezan s temi politikami. Komisija po potrebi pripravi predloge, s katerimi se zagotovi, da bodo takšne politike ustrezno prispevale k doseganju ciljev zmanjšanja emisij za leti 2020 in 2050.

 

2a. Standardni obrazec za poročanje o emisijah toplogrednih plinov, ki izhaja iz izvajanja člena 3, uporaba dobropisov v skladu s členom 4 in izvajanje člena 4a se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9.

 

2b. Komisija sestavi in predloži poročilo Evropskemu svetu do 31. decembra 2011, v katerem so v zvezi z zahtevanim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz obeh virov, ki jih zajema ta odločba, in virov, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, določene:

 

– mejne vrednosti emisij toplogrednih plinov vsake države članice do leta 2020 v primerjavi z obsegom emisij toplogrednih plinov v letu 1990; in

 

– emisije toplogrednih plinov vsake države članice leta 2020.

 

2c. Komisija pregleda in po potrebi posodobi ali spremeni Odločbo 280/2004/ES, Odločbo 2005/166/ES in Uredbo Komisije (ES) št. 2216/2004 glede na izkušnje z izvajanjem te odločbe.

 

2d. Komisija sestavi poročilo, v katerem navede nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni Skupnosti, da bi se zagotovilo uresničevanje cilja glede energetske učinkovitosti, ki ga je marca 2007 določil Evropski svet. To poročilo vključuje zlasti:

 

a) rezultate pregleda iz člena 4(5) Direktive 2006/32/ES o tem, ali je direktiva o belih certifikatih ustrezna. To poročilo zlasti določi možnosti za obvezujoči sistem trgovanja z belimi certifikati v Skupnosti;

 

b) podrobne predloge za zmanjšanje emisij iz stanovanj in poslovnih stavb z uvedbo višjih standardov za proizvode in stavbe, da bi bila vsa nova stanovanja in poslovne stavbe do leta 2020 brez emisij ogljika;

Obrazložitev

Pravočasno poročanje je bistveno, da bi Komisija lahko ocenila, ali država članica ravna skladno s cilji, in v nasprotnem primeru uvedla potrebne ukrepe.

Predlog spremembe  35

Predlog odločbe

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5a

 

Mehanizem skladnosti

 

1. Če v državi članici emisije toplogrednih plinov , ki izhajajo iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, presegajo letno omejitev emisij toplogrednih plinov iz člena 3 te odločbe, plača država članica kazen za presežne emisije glede na količino, določeno v členu 16 Direktive 2003/87/ES.

 

Kazen za presežne emisije se plača v sklad Skupnosti za povečevanje in krepitev raziskav o energiji iz obnovljivih virov, njenega razvoja in uporabe ter povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo v Evropski uniji.

 

2. Kot dodatek k odstavku 1 se skupna količina presežka omejitve v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida odbije od naslednje količine pravic, s katerimi na dražbi trguje ta država članica, v skladu s členom 10(2) Direktive 2003/87/ES. Da se zgornja meja sistema EU za trgovanje z emisijami ne spreminja, s temi pravicami na dražbi trguje Komisija, prihodki pa se plačajo v sklad, omenjen v odstavku 1.

 

3. Komisija določi mehanizem za zadržanje pravic za dražbo iz količine pravic zadevne države članice po členu 9a in 10 Direktive 2003/87/ES, dokler kazen za presežne emisije zaradi neupoštevanja ni prejeta. Da se zgornja meja sistema EU za trgovanje z emisijami ne spreminja, s temi pravicami na dražbi trguje Komisija. Komisija zagotovi tudi mehanizem za sprostitev prihodkov od trgovanja na dražbi od zadržanih pravic potem, ko zadevna država članica plača kazen.

 

4. Komisija sprejme ukrepe za ustanovitev sklada Skupnosti iz odstavka 1 in mehanizmov iz odstavka 3. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te odločbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

Obrazložitev

Pomemben je strog in učinkovit mehanizem skladnosti, zlasti če je dovoljeno trgovanje med državami članicami.

Predlog spremembe  36

Predlog odločbe

Člen 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

Sodelovanje med oblastmi

 

Glede na to, da zaveza Skupnosti nalaga naloge ne le vladam držav članic na državni ravni, temveč tudi njihovim lokalnim in regionalnim oblastem ter drugim lokalnim in regionalnim zagovorniškim forumom in organizacijam, države članice zagotovijo sodelovanje med njihovimi državnimi in lokalnimi oblastmi na različnih ravneh.

Predlog spremembe  37

Predlog odločbe

Člen 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5c

 

Obnovljivi viri energije

 

Ker je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov posebno pomemben način zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, države članice poskrbijo, da bo proizvodnja energije iz obnovljivih virov gospodarsko privlačna in s tem udeležence na trgu spodbudijo, da z večjo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bistveno prispevajo k izpolnjevanju obveznosti držav članic.

Predlog spremembe  38

Predlog odločbe

Člen 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5d

 

Tržni udeleženci

 

K izpolnjevanju zaveze Skupnosti poleg posameznih držav članic, državnih vlad ter lokalnih in regionalnih organizacij in oblasti prispevajo tudi udeleženci na trgu, skupaj z gospodinjstvi in posameznimi potrošniki, ne glede na stopnjo emisij toplogrednih plinov, ki se jim lahko pripiše.

Predlog spremembe  39

Predlog odločbe

Člen 5 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5e

 

Financiranje inovativnih tehnologij

 

Države članice zagotovijo financiranje uporabe novih in inovativnih tehnologij, da bodo lahko industrijski upravljavci ustvarili nova delovna mesta ter s tem povečali konkurenčnost in spodbudili izpolnjevanje ciljev lizbonske strategije.

Predlog spremembe  40

Predlog odločbe

Člen 6 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da države članice uporabijo dodatne vrste dobropisov iz projektov ali druge mehanizme, ki so bili vzpostavljeni v skladu z mednarodnim sporazumom, če je to potrebno.

5. Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da države članice uporabijo dodatne vrste dobropisov iz projektov, ki bodo zagotovili kakovost in dodatnost ter prispevali k trajnostnemu razvoju, ali druge mehanizme, ki so bili vzpostavljeni v skladu z mednarodnim sporazumom, če je to potrebno.

Predlog spremembe  41

Predlog odločbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 tega sklepa.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

Obrazložitev

Uskladitev določbe s standardnim načinom navajanja novega regulativnega postopka s pregledom.

Predlog spremembe  42

Predlog odločbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja te odločbe. Komisija do 31. oktobra 2016 predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja te odločbe. V tem poročilu tudi oceni, kako je izvajanje te odločbe vplivalo na konkurenco na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni EU. Komisija do 31. oktobra 2016 predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Marca 2007 se je Evropski svet dogovoril o podnebnih ciljih za Evropsko unijo. V okviru mednarodnega sporazuma se lahko EU zaveže k 30-odstotnemu znižanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Tudi brez mednarodnega sporazuma bi EU neodvisno dosegla vsaj 20-odstotno znižanje. Ta predlog je del tako imenovanega podnebnega paketa EU, ki ga je Komisija predložila za izvajanje teh odločb. Sistem EU za trgovanje z emisijami v grobem zajema polovico emisij EU v obdobju od leta 2013 do leta 2020. Predlog odločbe o skupnih prizadevanjih zajema druge sektorje (kot so promet, zgradbe, storitve, manjši industrijski obrati, kmetijstvo in odpadki), skupaj pa predstavljata omejitev emisij za EU.

Cilj znižanja

Ta predlog Komisije temelji na splošnem cilju zmanjšanja toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, ki se bo poostril na 30 %, ko bo dokončno sprejet mednarodni sporazum o podnebju po letu 2012.

Vendar je v četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora o podnebnih spremembah sklep, da morajo za 50-odstotno verjetnost omejitve globalnega segrevanja pod 2 oC v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi industrializirane države zmanjšati svoje emisije za 25-40 % v primerjavi z letom 1990. Ta obseg so na konferenci ZN o podnebju, ki je potekala na Baliju decembra 2007, izrecno priznale vse industrializirane države, razen ZDA. Cilj 20-odstotnega znižanja je opazno nižji od ravni potrebnih ambicij. Razen tega je Evropski parlament pozval (npr. 26.10.2006), naj notranja politika EU temelji na cilju 30-odstotnega zmanjšanja.

Zato poročevalka predlaga, da se cilj 30-odstotnega znižanja, ki je v skladu z nasvetom Medvladnega odbora o podnebnih spremembah, vzame kot izhodišče te odločbe, 20-odstotno znižanje pa se ohrani kot rezervna možnost v primeru, če se mednarodni sporazum sklene z zamudo. To bi že od začetka usmerilo ukrepe za načrtovanje in izvajanje v državah članicah EU k 30-odstotnemu znižanju. Pozneje, če sporazum o podnebju za obdobje po letu 2012 ne bi bil sklenjen pravočasno, tega cilja ne bi bilo težko sprostiti. Če pa se države članice pripravijo in načrtujejo ukrepe na podlagi le 20-odstotnega splošnega znižanja, bo pozneje ukrepe veliko težje poostriti.

Uporaba mehanizma čistega razvoja/skupnega izvajanja

Predlog Komisije dopušča dokaj radodarno raven poravnave domačih emisij z uporabo znižanj emisij zunaj EU, 3 % emisij iz sektorjev, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami v letu 2005, tudi pri scenariju „brez mednarodnega sporazuma“ s ciljem 20-odstotnega znižanja.

Skupno znižanje od leta 2005 do leta 2020 pri scenariju 20-odstotnega znižanja v sektorjih brez trgovanja z emisijami je 1200 Mt. Predlog Komisije bi pomenil do 700 Mt možnih poravnav s skupnim izvajanjem/mehanizmom čistega razvoja, kar je več kot 50 % znižanj, ki se zahtevajo v teh sektorjih.

Ta obsežna uporaba skupnega izvajanja/mehanizma čistega razvoja ni v skladu z postopkom znižanja iz četrtega ocenjevalnega poročila Medvladnega odbora o podnebnih spremembah, ki določa, naj industrializirane države upoštevajo cilj 2 stopinj. Potrebno je znižanje za 25-40 % v primerjavi z letom 1990. To so potrdili na delavnici (3. junija 2008) o vlogi mehanizma čistega razvoja v podnebnem paketu, katere gostiteljica je bila poročevalka. Eden od ključnih sklepov je bil, da morajo industrializirane države znižati svoje emisije toplogrednih plinov za 25-40 % v primerjavi z letom 1990, hkrati pa bi države v razvoju morale omejiti svoje emisije za 15-30 % v primerjavi z njihovim običajnim poslovanjem. Poravnava emisij v industrializiranih državah z uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja bi pomenila, da bi morale države v razvoju zmanjšati emisije za dodatnih 15-30 %, poleg znižanja emisij iz projektov mehanizma čistega razvoja.

Obsežna uporaba skupnega izvajanja/mehanizma čistega razvoja nadalje preprečuje EU, da bi imela koristi zaradi zmanjšanja uporabe fosilnih goriv, kar se kaže v izboljšani energetski varnosti in kakovosti zraka. Doseganje znižanja znotraj EU zagotavlja precej močnejšo spodbudo za inovativnost. Vrednost teh dodatnih koristi se povečuje, ko se zvišujejo cene nafte. Analiza 50 milijard EUR prihrankov na podlagi našega zakona o energiji iz fosilnih goriv v letu 2020, ki jo je opravila Komisija, je temeljila na ceni 60 USD za sodček; zdaj je cena za sodček že poskočila na 120 USD, po napovedih pa naj bi cena v naslednjih letih narasla vse do 200 USD za sodček.

Da bi ostali v skladu z nasvetom Medvladnega odbora o podnebnih spremembah in zagotovili močne spodbude za inovacije, poročevalka predlaga znižanje stopnje poravnav s 3 % na 1 % za emisije v letu 2005 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami.

Več nedavnih študij kaže precejšnje pomisleke v zvezi s celovitostjo in dodatnostjo znižanj emisij pri skupnem izvajanju/mehanizmu čistega razvoja. Kadar poravnave niso dodatne in „realne“, bo imela njihova uporaba za skladnost, namesto znižanj domačih emisij, negativen vpliv na podnebje.

Do sklenitve novega mednarodnega sporazuma poročevalka predlaga, da se takšni dobropisi, ki se uporabljajo po letu 2012, znižajo za 50 %. Po dokončnem sprejetju mednarodnega sporazuma o podnebju za obdobje po letu 2012 se predlaga dodatna zaveza za zmanjšanje zunanjih emisij, ki naj nadomesti poravnave mehanizma čistega razvoja/skupnega izvajanja kot orodje za financiranje prizadevanj za blaženje v državah v razvoju.

Razen tega poročevalka meni, da bi bilo nedosledno, če bi dopustili poravnave v industrijskih sektorjih, ki so nagnjeni k selitvi virov CO2, kadar se načrtujejo posebni ukrepi v okviru sistema trgovanja z emisijami za zaščito teh sektorjev. Priznavanje dobropisov iz vlaganj v mehanizem čistega razvoja v teh sektorjih bi dejansko pomenilo finančne spodbude, ki spodbujajo selitev virov CO2.

Zato poročevalka predlaga omenitev ne le števila, ampak tudi vrste poravnav mehanizma čistega razvoja/skupnega izvajanja. Do dokončne sklenitve mednarodnega sporazuma o podnebju za obdobje po letu 2012 ne bodo znane vrste poravnav mehanizma čistega razvoja, ki so dovoljene in na voljo po letu 2012, ker bo to del splošnih pogajanj. Poročevalka predlaga, da se sprejmejo le projekti v zvezi z obnovljivo energijo in energetsko učinkovitostjo pri povpraševanju.

Dodatna obveznost za zmanjšanje zunanjih emisij

Poročevalka predlaga ločeno obveznost za zmanjšanje zunanjih emisij, ki bi bila učinkovita le po dokončni sklenitvi mednarodnega sporazuma o podnebju za obdobje po letu 2012. Četrto ocenjevalno poročilo Medvladnega odbora o podnebnih spremembah navaja, da je za omejitev globalnega segrevanja pod 2 oC potrebno precejšnje odstopanje od običajnega poslovanja tudi v državah v razvoju. Poročevalka meni, da so razvite države odgovorne, da prispevajo k potrebni omejitvi emisij v razvitih državah. Sofinanciranje vlaganj v varstvo podnebja v državah v razvoju s strani razvitih držav mora dopolnjevati njihova obvezna domača znižanja ter se ne sme uporabljati za poravnavo njihovih lastnih emisij. Zato je treba določiti novo zavezo za prispevek EU pri financiranju znižanj toplogrednih plinov v državah v razvoju, potem ko se sklene mednarodni sporazum. Ta zaveza za znižanje zunanjih emisij bi morala biti razdeljena med države članice na podlagi BDP na prebivalca; morala bi biti tudi zavezujoča.

Obseg znižanja zunanjih emisij z izhodiščem 250 Mt ekvivalenta CO2 v letu 2013, ki do leta 2020 naraste na 850 Mt/leto, temelji na analizi inštituta Wuppertal in Ecofysa. Ocenjujejo, da je poleg 30-odstotnega znižanja domačih emisij v državah iz Priloge I potrebno znižanje za približno 5,7 Gt v primerjavi z običajnim poslovanjem v državah, ki niso omenjene v Prilogi I. Če polovico tega prizadevanja financirajo države iz Priloge I ter če se to razdeli glede na emisije iz leta 1990, je delež EU približno 880 Gt ekvivalenta CO2.

Načrt znižanja po letu 2020

Evropski svet je marca 2007 objavil, da so do leta 2050 potrebna znižanja za 60-80 %. Za uresničitev takšnega zmanjšanja morajo imeti države članice dolgoročno politiko v več sektorjih, npr. stanovanjskem sektorju, sektorju rabe zemljišč in prometnem sektorju, da bi se izognile dodatnim naložbam v infrastrukturo, ki ni združljiva s cilji varovanja podnebja. Tudi predlog za sistem trgovanja z emisijami vključuje načrt znižanja po letu 2020. Za zagotovitev, da bodo emisije v EU po letu 2020 še naprej upadale, je treba dodati načrt za znižanje po tem letu, ki bo zmanjšal letne emisije tako, da se bodo do leta 2050 približale 80-odstotnemu znižanju v primerjavi z letom 1990.

Izvajanje

V skladu s predlogom Komisije bodo države članice vsako leto do leta 2020 enakomerno zmanjševale emisije, ki niso del sistema trgovanja z emisijami. Iz naslednjega leta si lahko izposodijo količino, ki ustreza 2 % njihove omejitve emisij, ali prenesejo isto količino v naslednje leto.

Za dosego splošnih ciljev EU je pomembno, da vse države članice upoštevajo svoje pravno zavezujoče omejitve emisij. Vendar za zagotovitev skladnosti obstaja le običajen postopek za ugotavljanje kršitev, ki je veliko prepočasen in preneroden za ta namen.

Zato so potrebne hitrejše sankcije. Poročevalka predlaga kazni, ki so podobne kaznim, ki že veljajo za obrate v okviru sistema trgovanja z emisijami. Poleg tega in v skladu s tem, kar se zahteva od obratov v okviru sistema trgovanja z emisijami, se predlaga, da se ista količina ton odbije od količine pravic, s katerimi na dražbi trguje zadevna država članica v sistemu trgovanja z emisijami. S to ureditvijo bi ostala skupna zgornja meja EU nespremenjena.

Področje uporabe

Vsi sektorji, ki jih ne zajema sistem trgovanja z emisijami, morajo biti vključeni v odločbo o skupnih prizadevanjih. Letalski sektor bo v bližnji prihodnosti del sistema trgovanja z emisijami. Emisije iz mednarodnega pomorskega prometa niso zajete v nobenem izmed predlogov Komisije, navkljub obsežnim dokazom o njihovem pomembnem prispevku in več pozivom Evropskega parlamenta za ukrepe za rešitev vprašanja emisij pomorskega prometa. Poročevalka predlaga, da se emisije iz mednarodnega pomorskega prometa vključijo v te odločbe, razen če se ne vključijo v sistem trgovanja z emisijami ali v kateri koli drug pravni instrument Skupnosti oziroma dokler se ne vključijo v vanj.


ANNEX

List of related stakeholder meetings on Effort Sharing decision with Rapporteur Satu Hassi

Governments and Permanent Representations:

Belgian Permanent Representation

Czech Environment Minister Martin Bursik

Danish Permanent Representation

Finnish Environment Minister Kimmo Tiilikainen

Finnish Permanent Representation and other Finnish Government representatives (3 times)

French Ecology, Energy and Sustainable Development Minister Jean-Louis Borloo

French Permanent Representation

Netherlands Permanent Representation

Slovenian Environment Minister Janez Podobnik (2 times)

Slovenian Permanent Representation

Swedish Environment Minister Andreas Carlgren

Swedish Permanent Representation

United Kingdom Permanent Representation (2 times)

European Commission:

Commissioners Barroso, Dimas, Verheugen & Piebalgs

DG Environment, civil servants responsible for Effort sharing decision (several times)

Industries and Non-Governmental Organisations

American Chamber of Commerce

Austrian Economic Chamber

Association of Finnish Steel and Metal Producers (2 times)

BASF Chemicals

Carbon Markets Association (CMA)

Climate Action Network (2 times)

Confederation of British Industry's (CBI)

Confederation of Danish Industries & BUSINESSEUROPE

Confederation of Finnish Industries (EK) (2 times)

EURELECTRIC

European Federation of Intelligent Energy Efficiency Services (EFIEES)

European Forum for Renewable Energy Sources (EUFORES) (2 times)

European Lime Association

European Peat and Growing Media Association (EPAGMA) & Vapo (2 times)

European Trade Union Confederation (ETUC)

Finnish Energy Industries

Finnish Forest Industries Federation (2 times)

French and German Chambers of Commerce and Industry

Friends of the Earth (2 times)

Greenpeace

International Emissions Trading Association (IETA)

Others:

The Grand Committee of the Finnish Parliament

European Economic and Social Committee (ECOSOC) Effort Sharing Rapporteur Mr Morkis


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (29.9.2008)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Robert Goebbels

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 47 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog odločbe določa ločene, obvezujoče cilje za vsako državo članico, da bi se zmanjšale emisije v sektorjih, ki ne spadajo v sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Predlogi predvidevajo, da se bo velik delež zmanjšanja emisij, potreben za izpolnitev katerega koli cilja, dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Sektorji, ki so zajeti v ta sistem, pogosto nudijo najbolj stroškovno učinkovite možnosti za zmanjšanje emisij. Vendar pa so v sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov vključeni tudi sektorji, ki so izpostavljeni mednarodni konkurenci in tveganju „uhajanja ogljika “ (t.j. premeščanju proizvodnje v tretje države z manj strogimi omejitvami emisij), če bodo stroški in regulativna bremena v EU preveliki. Nalaganje prevelikega bremena za zmanjšanje emisij na sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo vplivalo na vse gospodarske sektorje prek cen električne energije.

Pripravljavec mnenja torej načeloma pozdravlja osnutek odločbe, ki jo je predložila Komisija in ki jasno določa prispevek sektorjev, ki ne spadajo v sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, k doseganju emisijskih ciljev EU. Vendar pa meni, da je treba te predloge bistveno izboljšati in jih narediti bolj jasne.

Pripravljavec mnenja ne želi predložiti podrobnih predlogov sprememb k členom, ki so namenjeni povečanju skupnega emisijskega cilja na 30 % ali podaljšanju roka za dosego cilja po letu 2020. Niti ne namerava predložiti predlogov sprememb k ciljem, določenim za posamezne države članice. Oboje je rezultat dolgih pogajanj z državami članicami. Predlogi sprememb k navedenim ciljem bi bili v najboljšem primeru verjetno neučinkoviti, v najslabšem primeru pa lahko škodijo sedanjim pogajanjem v Svetu, odložijo sprejetje svežnja in otežkočijo položaj EU pri prihodnjem mednarodnem sporazumu.

1. Komitološke določbe

Člen 6 omogoča Komisiji, da uporabi komitologijo za spremembo emisijskih ciljev držav članic v okviru novega mednarodnega sporazuma, zato da bi bilo kakršno koli dodatno zmanjšanje emisij razdeljeno sorazmerno z deležem posamezne države članice pri skupnih emisijah Skupnosti iz virov, ki ne spadajo v sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Uporabo komitologije predvideva tudi za sprejetje „ukrepov za zagotovitev, da države članice uporabijo dodatne vrste dobropisov iz projektov ali druge mehanizme, ki so bili vzpostavljeni v skladu z mednarodnim sporazumom“ – močnih ukrepov, katerih uporaba bo imela morebiten pomemben učinek na prilagodljivost držav članic pri doseganju njihovih ciljev. Člen 6 določa tudi delež povečanega zmanjšanja emisij iz novega sporazuma, ki se lahko doseže z uporabo dobropisov iz projektov iz tretjih držav.

Pripravljavec mnenja meni, da je še prezgodaj za vzpostavitev trdnih pravil za razdelitev prizadevanj in določitev novega cilja iz novega mednarodnega sporazuma. Tovrsten mednarodni sporazum se lahko oblikuje na različne načine, poleg tega pa še zdaleč niso opredeljeni ključni dejavniki, na primer katere države zadeva, kakšna so predvidena pričakovanja ter ali bo sporazum temeljil na pravno zavezujočih ciljih.

Kar pa je načeloma še bolj pomembno, je to, da mora biti uporaba komitologije omejena na tehnična in „nebistvena“ področja. Jasno je, da vprašanja obvezujočih ciljev posameznih držav članic in prilagodljivosti, ki jo potrebujejo za njihovo doseganje v okviru novega mednarodnega sporazuma, niso „nebistvena“ vprašanja.

2. Trgovanje s prizadevanji med državami članicami

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da je 20-odstotni cilj skupni cilj EU. Po tem načelu je treba doseči zmanjšanje emisij v EU, kjer koli je to najbolj stroškovno učinkovito in primerno. Vendar pa ta odločba ne določa izrecno navedenega trgovanja, razen prenosa dobropisov iz projektov iz tretjih držav.

Pripravljavec mnenja meni, da je to resna izpustitev ter da morajo biti članice sposobne prenesti nadpovprečne dosežke – pri letnih ciljih in cilju za leto 2020 – na druge države članice, kar bo pogojeno s primernim nadzorom ter ustreznim poročanjem. To bo spodbudilo države članice k nadpovprečnemu doseganju svojih ciljev in omogočilo večjo prilagodljivost tistim državam članicam, ki verjetno zaradi razlogov, ki niso v njihovi moči, ne morejo doseči svojih ciljev.

3. Dobropisi iz projektov iz tretjih držav

Pripravljavec mnenja je seznanjen s pomisleki o tem, da se v času, ko si EU prizadeva za dosego nižjega, enostranskega cilja 20 %, ne sme predvideti uporaba dobropisov iz projektov iz tretjih držav. To ostaja vprašljivo.

Pripravljavec mnenja meni, da je treba državam članicam ponuditi najvišjo stopnjo prilagodljivosti. Zgodaj jim je treba zagotoviti vsaj informacije o tem, kakšne dobropise iz projektov bodo lahko uporabile in kdaj. Če bo mednarodni sporazum sklenjen dovolj zgodaj, bodo to gotovost dajale zadevne pogodbe. Če pa se navedeni sporazum ne sklene, po letu 2012 za države članice taka gotovost ne bo obstajala.

Pripravljavec mnenja meni, da je treba od Komisije zahtevati, da predloži posebne predloge za sporazume na ravni Skupnosti s tretjimi državami, ki bi določali možnosti za ustvarjanje dobropisov iz projektov, dovoljenih v okviru tovrstnih sporazumov, do januarja 2011 (precej po morebitnem zaključku mednarodnih pogajanj v Kopenhagnu decembra 2009).

4. Izpostavljena načela

Predlog odločbe temelji na načelu solidarnosti in enakosti med državami članicami.

Vendar v njem ni omenjeno, kako bi povečali solidarnost med državami članicami, niti ne omenja meril, ki bi jih uporabili, da bi določili potrebno pravičnost med njimi. Gospodarske razmere v slednjih so zelo različne, pa tudi njihove možnosti za razvoj obnovljivih virov energije.

Po mnenju Komisije, morajo države članice pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij upoštevati relativni BDP na prebivalca v 27 državah članicah. Pri bruto domačem proizvodu se merijo letna nihanja, ne pa končne količine teh nihanj. Niso upoštevane zaloge bogastva vsake države. Če je Komisija želela, da bi prizadevanja držav temeljila na načelu solidarnosti, bi bila objektivnejša podlaga BDP na prebivalca. Poleg tega se BNP, ki se drugače uporablja pri izračunu virov lastnih sredstev Unije, izračuna tako, da se od BDP odštejejo primarni viri sredstev, ki jih rezidenčne enote plačajo nerezidenčnim enotam, ter prišteje primarni dohodek iz tujine.

V predlogu Komisije so zanemarjene tudi resnične razmere v državah članicah. Če Komisija želi naložiti obveznosti državam članicam, da dosežejo rezultate, jim mora omogočiti večjo prilagodljivost pri izbiri sredstev. Vsaki državi članici je treba omogočiti, da ustvari čim bolj domiselno energetsko kombinacijo med učinkovitostjo in stroški ob upoštevanju svojih dejanskih zmožnosti, torej gospodarnost načinov za izvajanje. Državam članicam mora omogočiti, da uporabijo tako imenovane kjotske prožne mehanizme, ki pomembno prispevajo k prenosu čistejše tehnologije v tretje države.

Načelo teritorialnosti, na katerem temeljijo „podnebno-energetski“ svežnji, prepoveduje majhnim državam Unije, da bi bolje uporabile vire obnovljive energije. Očitno je, da se geografski in geološki pogoji ter vodni viri razlikujejo od države do države. Več sonca je na jugu kot na severu Evrope. Vodni viri so pomembnejši v alpskih in nordijskih državah. Energija vetra se lažje izkorišča v državah, ki imajo morsko obalo z vetrom, kjer se lahko vzpostavijo obalni vetrni parki. Zajetje in ustavitev ogljika sta mogoča le tam, kjer to omogoča geološka sestava tal. Državam članicam, ki jih onemogoča njihov geografski položaj, je treba dovoliti, da nalagajo v projekte za pridobivanje energije iz obnovljivih virov zunaj svojega ozemlja ter da tako zmanjšajo emisije. Po mnenju pripravljavca mnenja je treba ustanoviti tudi pravi notranji trg certifikatov za »zeleno« energijo.

5. Nizkoogljični viri energije

Uporaba jedrske energije spada pod načelo subsidiarnosti in je torej stvar demokratične izbire v vsaki državi. Pripravljavec mnenja meni, da se Evropska unija ne bo mogla izogniti razpravi o tovrstni energiji zlasti zato, ker vsa pomembnejša poročila o tej temi, naj bodo to poročila mednarodne agencije za energijo ali mednarodnega foruma o podnebnih spremembah (poročilo iz Bangkoka leta 2007), kažejo, da se bo veliko povpraševanje po proizvodih na osnovi ogljika do leta 2030 ali celo do leta 2050 še povečalo. To se bo zgodilo ne glede na prizadevanja v naslednjih nekaj desetletjih za varčevanje z energijo in povečanje njene učinkovitosti. Uporaba obnovljivih virov energije bo počasnejša in dražja, kot nekateri trdijo. Očitno postaja, da Evropa ne bo uspela obdržati svojega cilja pridobitve 10 % energije iz biogoriv do leta 2020, kar bo zagotovo otežilo dosego cilja pridobitve 20 % iz obnovljivih virov energije do leta 2020. V vsakem primeru bo treba leta 2020 od 70 do 80 % povpraševanja po energiji pokriti iz tradicionalnih virov energije, kot sta fosilna in jedrska energija.

Če je glavni cilj nujno zmanjšanje emisij CO2, je v cilje EU treba vključiti tudi vire energije, ki proizvajajo nizke vrednosti CO2.

6. Nujna potreba po svetovnih prizadevanjih

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Evropske unije (14 % svetovnih emisij CO2) ne bodo imela velikega vpliva, če si za zmanjšanje emisij ne bodo prizadevale tudi druge velike industrializirane države, kot so Združene države, Kitajska, Indija, Rusija, Brazilija itn.

Če bo v naslednjih nekaj letih prišlo do obvezujočega mednarodnega sporazuma za obdobje po kjotskem protokolu, bo EU dvignila svoj cilj emisij z 20 na 30 % do leta 2020. To bo zahtevalo ogromna prizadevanja, ki bodo kljub tako želenemu koristnemu vplivu na okolje imela pomembne gospodarske, socialne in družbene posledice za evropsko prebivalstvo.

Tovrstne prilagoditve ni mogoče izvesti s komitološkimi določbami, temveč jo je treba sprejeti po postopku soodločanja, ki bo sledil demokratičnemu posvetu. Komisijo se poziva, naj predstavi predloge, pri katerih bo upoštevala zaveze, ki jih mora sprejeti mednarodna skupnost. Tudi če bi v prihodnosti pogajanja propadla, do česar vedno lahko pride, bo Evropska unija vseeno morala pregledati zakonodajo, ki jo namerava sprejeti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog odločbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Da se izpolni ta cilj, je Evropski svet na seji 8. in 9. marca 2007 v Bruslju kot svoj prispevek h globalnemu in celovitemu sporazumu za obdobje po letu 2012 potrdil cilj Skupnosti, da se bodo do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 30 % v primerjavi z letom 1990, pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij ter da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi.

(3) Da se izpolni ta cilj, je Evropski svet na seji 8. in 9. marca 2007 v Bruslju v zvezi z globalnim in celovitim sporazumom za obdobje po letu 2012 potrdil cilj Skupnosti, da se bodo do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 30 % v primerjavi z letom 1990, pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij ter da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi.

Obrazložitev

Začrtani cilj EU je 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na raven leta 1990. Za dodatno zmanjšanje emisij do 30 % glede na raven leta 1990 lahko Unija sprejme ukrepe samo, če obstaja postkjotski mednarodni sporazum.

Predlog spremembe  2

Predlog odločbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Kot je poudaril medvladni forum o podnebnih spremembah, ima jedrska energija odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Do leta 2020 bi lahko skupaj z obnovljivimi viri 60 % energije EU pridobili iz proizvodnje brez CO2. Z jedrsko energijo bi se lahko učinkovito proizvedel večji del električne energije za pokrivanje osnovnih obremenitev, električna energija iz obnovljivih virov pa bi se namenila za srednjo in konično obremenitev.

Obrazložitev

Z visokim deležem električne energije, proizvedene iz jedrske energije, Francija že izpusti znatno manj emisij CO2 na osebo kot njene sosede. Če se proti podnebnim spremembam nastopi resno, ne da se ogrozi konkurenčnost, je glede na znatno višje stroške virov obnovljive energije razvoj jedrske energije neizogiben. Tako bo zagotovljena tudi varnost oskrbe.

Predlog spremembe  3

Predlog odločbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Za nadaljnjo zagotovitev pravične porazdelitve prizadevanj za izvajanje neodvisne obveznosti Skupnosti med državami članicami se od nobene države članice ne sme zahtevati, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, ter se nobeni državi članici ne sme dovoliti, da do leta 2020 poveča emisije toplogrednih plinov poveča za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Med letoma 2013 in 2020 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, pri čemer lahko vsaka država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice in da država članica z emisijami pod navedeno mejno vrednostjo prenese presežke pri zmanjšanju emisij v naslednje leto.

(8) Za nadaljnjo zagotovitev pravične porazdelitve prizadevanj za izvajanje neodvisne obveznosti Skupnosti med državami članicami se od nobene države članice ne sme zahtevati, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, ter se nobeni državi članici ne sme dovoliti, da do leta 2020 poveča emisije toplogrednih plinov poveča za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Med letoma 2013 in 2020 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, pri čemer lahko vsaka država članica v naslednje leto prenese količino, ki je enaka 3 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice, in da država članica z emisijami pod navedeno mejno vrednostjo prenese presežke pri zmanjšanju emisij v naslednje leto. Državi članici z emisijami toplogrednih plinov, ki so v katerem koli letu med letoma 2013 in 2020 pod mejno vrednostjo ali manjše od ciljne vrednosti za leto 2020, je treba tudi dovoliti, da trguje s svojimi presežki pri zmanjšanju emisij z drugimi državami članicami, zato da bi jim pomagala pri doseganju njihovih mejnih vrednosti ali ciljev.

Predlog spremembe  4

Predlog odločbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Za izravnavo razlik pri stroških zmanjšanja emisij različnih držav članic ter omogočanje povečane geografske prilagodljivosti in hkrati izboljšanje skupne stroškovne učinkovitosti celotne obveznosti Skupnosti, je treba državam članicam dovoliti prenos dela upravičenosti do emisij toplogrednih plinov na drugo državo članico. Ta prenos je treba urediti z dvostranskim sporazumom ter zagotoviti preglednost s priglasitvijo prenosa Komisiji in z njegovo registracijo v registrih obeh sodelujočih držav.

Predlog spremembe  5

Predlog odločbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Za zagotovitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju njihovih obveznosti, spodbujanje trajnostnega razvoja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in zagotovitev varnosti za vlagatelje mora Skupnost še naprej priznavati neko količino dobropisov iz projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah pred sklenitvijo prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Države članice morajo zagotoviti, da njihove politike za nakup teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in pospešujejo sklenitev prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

(9) Za zagotovitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju njihovih obveznosti, spodbujanje trajnostnega razvoja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in zagotovitev varnosti za vlagatelje mora Skupnost še naprej priznavati neko količino dobropisov iz projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah pred sklenitvijo prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Države članice se morajo zavezati prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zato zagotoviti, da vsaj 50 % teh dobropisov kupijo najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, saj s tem spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in pospešujejo sklenitev prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Vsi projekti v tretjih državah morajo zagotoviti prenos novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in biti v skladu z merili o visoki kakovosti, ki zagotavljajo njihovo dodatnost ter okoljsko in socialno celovitost.

Predlog spremembe  6

Predlog odločbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Stalna sposobnost držav članic za uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja je pomembna pri zagotavljanju trga za te dobropise po letu 2012. Za zagotavljanje takega trga in nadaljnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Skupnosti, s čimer bi se spodbudilo nadaljnje izvajanje ciljev Skupnosti glede obnovljive energije, varnosti oskrbe z energijo, inovacij in konkurenčnosti, se predlaga, da do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah letna količina dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih uporabljajo države članice, v letu 2005 znaša do 3% emisij vsake države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES. Ta količina ustreza tretjini prizadevanj za zmanjšanje emisij v letu 2020. Državam članicam je treba dovoliti, da prenesejo neuporabljeni delež te količine na druge države članice.

(13) Stalna sposobnost držav članic za uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja je pomembna pri zagotavljanju trga za te dobropise po letu 2012. Za zagotavljanje takega trga in nadaljnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Skupnosti, s čimer bi se spodbudilo nadaljnje izvajanje ciljev Skupnosti glede obnovljive energije, energetske učinkovitosti, varnosti oskrbe z energijo, inovacij in konkurenčnosti, se predlaga, da do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah letna količina dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih uporabljajo države članice, v letu 2005 znaša do 4% emisij vsake države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES. Državam članicam je treba dovoliti, da prenesejo neuporabljeni delež te količine na druge države članice, če se vsaj 50 % teh projektov izvaja v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah v razvoju.

Predlog spremembe  7

Predlog odločbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive.

(15) Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive. To vključuje tudi oceno projektov mehanizma za čist razvoj, ki jih registrirajo in/ali izvajajo države članice, da se preveri, ali so v skladu z merili kakovosti iz te odločbe.

Obrazložitev

Zelo pomembno je, da EU učinkovito spremlja, ali države članice spoštujejo in izvajajo merila kakovosti za projekte mehanizma za čist razvoj, ki so predlagani v tej odločbi. Spoštovanje teh standardov lahko prispeva k boljši kakovosti projektov mehanizma za čist razvoj.

Predlog spremembe  8

Predlog odločbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Po tem, ko bo Skupnost sprejela mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, je treba prilagoditi omejitve glede emisij za države članice, da se izpolni obveznost Skupnosti v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, ki je določena v navedenem sporazumu, ob upoštevanju načela solidarnosti med državami članicami in potrebe po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti. Količino dobropisov iz projektov zmanjševanja toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih lahko uporabi vsaka država članica, je treba povečati največ za polovico prizadevanja za dodatno zmanjšanje emisij iz virov, ki niso zajeti v Direktivi 2003/87/ES.

(17) Po tem, ko bo Skupnost sprejela mednarodni sporazum o podnebnih spremembah za doseganje svojega cilja za 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, mora Komisija posredovati predlog in presojo vpliva Evropskemu parlamentu in Svetu o prilagoditvi omejitve glede emisij za države članice, da se izpolni obveznost Skupnosti v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, ki je določena v navedenem sporazumu, ob upoštevanju načela solidarnosti med državami članicami in potrebe po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti ter načela deljene odgovornosti. Predlog mora podrobno opredeliti količino dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih lahko uporabi vsaka država članica.

Predlog spremembe  9

Predlog odločbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Predvsem je treba Komisiji dati pooblastila, da po sprejetju mednarodnega sporazuma sprejme ukrepe za prilagoditev omejitev glede emisij držav članic, ukrepe za uporabo dodatnih dobropisov iz projektov v skladu z navedenim sporazumom in ukrepe, potrebne za preverjanje transakcij v skladu s to odločbo. Ker imajo ti ukrepi splošno področje uporabe in so oblikovani z namenom, da spremenijo nebistvene predpise te odločbe ter jo dopolnijo z dodajanjem ali spreminjanjem novih nebistvenih predpisov, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom, ki ga določa člen 5a Sklepa 1999/468/ES.

(19) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Predvsem je treba Komisiji dati pooblastila za preverjanje transakcij v skladu s to odločbo. Ker imajo ti ukrepi splošno področje uporabe in so oblikovani z namenom, da spremenijo nebistvene predpise te odločbe ter jo dopolnijo z dodajanjem ali spreminjanjem novih nebistvenih predpisov, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom, ki ga določa člen 5a Sklepa 1999/468/ES.

Predlog spremembe  10

Predlog odločbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej odločbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2003/87/ES.

V tej odločbi se uporabljajo ustrezne opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2003/87/ES.

Poleg tega „emisije toplogrednih plinov“ vključujejo emisije ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), dušikovega oksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) iz virov, izraženih v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kot je določeno v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

„emisije toplogrednih plinov“ vključujejo emisije ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), dušikovega oksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) iz virov, ki niso zajeti v sistemu EU za trgovanje z emisijami, izraženih v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kot je določeno v skladu z metodologijami za določanje iz virov in po ponorih odstranjenih emisij, ki jih ureja kjotski protokol;

 

mednarodni sporazum“ pomeni globalni in obsežni sporazum v sklopu okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bi določil cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2020 v primerjavi z emisijami iz leta 1990 za EU, obveznosti za podobna prizadevanja drugih razvitih držav ter primerne prispevke gospodarsko razvitejših držav v razvoju glede na njihove odgovornosti in sposobnosti.

Predlog spremembe  11

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 2005.

1. Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, najmanj za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 2005.

Predlog spremembe  12

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Med letoma 2013 in 2019 lahko država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice iz odstavka 2. Če so emisije države članice pod mejno vrednostjo iz odstavka 2, lahko presežke pri zmanjšanju emisij prenese v naslednje leto.

3. Med letoma 2013 in 2019 lahko država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 3 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice iz odstavka 2. Če so emisije države članice pod mejno vrednostjo iz odstavka 2, lahko presežke pri zmanjšanju emisij prenese v naslednje leto ali na drugo državo članico, ki lahko uporabi preneseno količino za doseganje svoje mejne vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto, v katerem so se ustvarili navedeni presežki pri zmanjšanju emisij.

Predlog spremembe  13

Predlog odločbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Če so leta 2020 emisije države članice nižje od mejne vrednosti, določene v prilogi k tej odločbi, lahko ta država prenese presežke pri zmanjšanju emisij na drugo državo članico, ki lahko uporabi preneseno količino za doseganje svoje mejne vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2020.

Predlog spremembe  14

Predlog odločbe

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba dobropisov iz projektnih dejavnosti.

Uporaba dobropisov iz projektnih dejavnosti in prenos presežnega zmanjšanja nacionalnih emisij.

Predlog spremembe 15

Predlog odločbe

Člen 4 – odstavek 1 – točke a) do c) – pododstavek 2, odstavka 2 in 3 ter odstavek 4, pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) potrjena zmanjšanja emisij in enote zmanjšanja emisij, izdani v zvezi z zmanjšanjem emisij do 31. decembra 2012 iz projektov, ki so jih v obdobju 2008–2012 sprejele vse države članice v skladu z Direktivo 2003/87/ES;

(a) potrjena zmanjšanja emisij in enote zmanjšanja emisij, izdani v zvezi z zmanjšanjem emisij do 31. decembra 2012 iz projektov, ki jih je v obdobju 2008–2012 sprejela večina držav članic, ki predstavljajo kvalificirano večino, kot je opredeljeno v členu 205(2) Pogodbe, v skladu z Direktivo 2003/87/ES;

(b) potrjena zmanjšanja emisij, izdana v zvezi z zmanjšanji emisij od 1. januarja 2013, iz projektov, ki so bili registrirani v obdobju 2008–2012 in so jih sprejele vse države članice v skladu z Direktivo 2003/87/ES v obdobju 2008–2012;

(b) potrjena zmanjšanja emisij, izdana v zvezi z zmanjšanji emisij od 1. januarja 2013, iz projektov, ki jih je v obdobju 2008–2012 sprejela večina držav članic, ki predstavljajo kvalificirano večino, kot je opredeljeno v členu 205(2) Pogodbe, v skladu z Direktivo 2003/87/ES;

(c) potrjena zmanjšanja emisij v zvezi z zmanjšanjem emisij iz projektov, ki so se izvajali v najmanj razvitih državah in ki so jih sprejele vse države članice v skladu z Direktivo 2003/87/ES v obdobju 2008–2012, dokler te države ne ratificirajo sporazuma s Skupnostjo ali do leta 2020, kar bo prej.

(c) potrjena zmanjšanja emisij v zvezi z zmanjšanjem emisij iz projektov, ki so se izvajali v najmanj razvitih državah in ki jih je sprejela večina držav članic, ki predstavljajo kvalificirano večino, kot je opredeljeno v členu 205(2) Pogodbe, v skladu z Direktivo 2003/87/ES v obdobju 20082012, dokler te države ne ratificirajo sporazuma s Skupnostjo ali do leta 2020, kar bo prej.

Države članice zagotovijo, da njihove politike za kupovanje teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

Države članice zagotovijo, da vsaj 50 % teh dobropisov kupijo najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, s čimer spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

2. Poleg odstavka 1 in če se sklenitev mednarodnega sporazuma odloži, lahko države članice za izvajanje njihove obveznosti iz člena 3 uporabijo dobropise za dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz projektov ali drugih dejavnosti za zmanjševanje emisij v skladu z določbami iz člena 11a(5) Direktive 2003/87/ES.

2. Poleg odstavka 1 in če se sklenitev mednarodnega sporazuma odloži, lahko države članice za izvajanje njihove obveznosti iz člena 3 uporabijo dobropise za dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz projektov ali drugih dejavnosti za zmanjševanje emisij v skladu z določbami iz člena 11a(5) Direktive 2003/87/ES.

 

2a. Vsi projekti, ki izhajajo iz projektov iz točk (a) do (c) odstavka 1 in odstavka 2, morajo izpolnjevati merila visoke kakovosti, ki jih sprejme Komisija v okviru, ki so ga določili Združeni narodi.

 

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(2).

 

2b. Države članice zagotovijo, da je zmanjšanje emisij, doseženo kot posledica dejavnosti projekta iz odstavkov 1 in 2 ali kot posledica prenosov iz drugih držav članic v skladu z odstavkoma 3 in 3a člena 3, dodaten ukrepom, ki jih izvajajo države članice

3. Ko bo sklenjen prihodnji mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, bodo lahko države članice sprejemale potrjena zmanjšanja emisij le od držav, ki bodo ratificirale ta sporazum.

3. Ko bo sklenjen prihodnji mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, bodo lahko države članice sprejemale le potrjena zmanjšanja emisij in vse druge vrste dobropisov iz projektov, ki so nastali z mednarodnim sporazumom, od tretjih držav, ki bodo ratificirale ta sporazum.

4. Letna uporaba dobropisov posamezne države članice v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ne sme presegati količine, ki je enaka 3% emisij toplogrednih plinov te države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES, iz leta 2005.

4. Letna uporaba dobropisov posamezne države članice v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ne sme presegati količine, ki je enaka 4% emisij toplogrednih plinov te države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES, iz leta 2005.

Predlog spremembe  16

Predlog odločbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih v predložijo skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4.

1. Države članice do 31. marca naslednje leto poročajo o svojih letnih emisijah iz virov, ki niso vključeni v Direktivi 2003/87/ES, o kakršnem koli prenosu prejetih ali oddanih presežnih emisij v skladu z odstavkoma 3 in 3a člena 3 in o uporabi dobropisov v skladu s členom 4.

 

Komisija ta poročila natančno preveri v razumnem roku.

Predlog spremembe  17

Predlog odločbe

Člen 5a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Poročilo o ukrepih Skupnosti za podporo pri izvajanju obveznosti

 

1. Komisija pripravi poročilo, v katerem navede nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni Skupnosti, da se zagotovi doseganje obveznosti za zmanjšanje emisij, določenih v tej odločbi, in uresničevanje cilja o učinkovitosti, ki je bil postavljen marca 2007 na srečanju Evropskega sveta. To poročilo vključuje zlasti:

 

(a) oceno napredka držav članic pri izboljšanju energetske učinkovitosti;

 

(b) rezultate pregleda iz člena 4(5) Direktive 2006/32/ES ( o tem, ali je direktiva o belih certifikatih ustrezna). To poročilo zlasti določi možnosti za obvezujoči sistem trgovanja z belimi certifikati v Skupnosti;

 

c) podrobne predloge za zmanjšanje emisij iz stanovanj in komercialnih objektov z uveljavitvijo višjih meril za proizvode in objekte, zato da od leta 2020 nova stanovanja in komercialni objekti ne bi več proizvajali emisij ogljika;

 

2. Če lahko predlagane politike in ukrepi Skupnosti pomembno vplivajo na izpolnjevanje obveznosti držav članic in Skupnosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, se v regulativno oceno učinka Komisije za vsak predlog vključi določitev količine morebitnega učinka na emisije toplogrednih plinov za vsako državo članico ter Skupnost kot celoto.

 

3. Komisija predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do konca leta 2009. Do v letu 2010 predloži ustrezne zakonodajne predloge, da se zagotovi uresničevanje cilja o energetski učinkovitosti do leta 2020, ki je bil postavljen marca 2007.

Predlog spremembe  18

Predlog odločbe

Člen 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

Skladnost z zahtevami

 

Če države članice ne izpolnjujejo obveznosti v zvezi z zmanjšanjem skupnih emisij toplogrednih plinov, kot je zahtevano v tej odločbi, lahko Komisija v skladu s členom 226 Pogodbe ukrepa proti zadevni državi članici zaradi neizpolnjevanja obveznosti v okviru Pogodbe, in lahko zahteva prehodne ukrepe v okviru člena 243 Pogodbe ali pospešen postopek v skladu s členom 62a poslovnika Sodišča Evropskih skupnosti.

Predlog spremembe  19

Predlog odločbe

Člen 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5c

 

Nova finančna sredstva Skupnosti za nizkoogljične tehnologije in energetsko učinkovite tehnologije

 

1. Delež dohodkov, pridobljen z dražbo pravic iz sistema Skupnosti za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki je določen v členu 10 Direktive 2003/87/ES, se vloži v sklad na ravni Skupnosti za:

 

a) spodbujanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij ogljika in energetsko učinkovitost stanovanj in komercialnih objektov;

 

b) spodbujanje in uporabo nizkoogljičnih tehnologij in praks v prometu.

 

2. Namen sklada je čim večje spodbujanje pridobivanja sredstev iz zasebnega sektorja.

 

3. Komisija do 30. junija 2010 predloži posebne predloge za obseg, delovanje in cilje tovrstnega sklada.

Predlog spremembe  20

Predlog odločbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Odstavki 2, 3 in 4 se bodo uporabljali po sklenitvi mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah s strani Skupnosti, ki bo povzročil obvezno zmanjševanje, ki bo presegalo tisto iz člena 3.

1. Po sklenitvi mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah s strani Skupnosti, ki bo povzročil obvezno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 %, Komisija predloži ustrezen predlog spremembe te odločbe, skupaj s presojo vpliva.. Poročilo vsebuje:

2. Od leta po sklenitvi sporazuma iz odstavka 1 se bodo emisije toplogrednih plinov Skupnosti iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, leta 2020 v skladu s členom 3(1), dodatno zmanjšale za količino, ki je enaka skupnemu dodatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s strani Skupnosti iz vseh virov, v zvezi s katerimi mednarodni sporazum obvezuje Skupnost, pomnoženo z deležem celotnega zmanjšanja emisij Skupnosti za leto 2020, h kateremu države članice prispevajo prek zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES v skladu s členom 3.

a) določbe, ki zagotavljajo, da se bodo emisije toplogrednih plinov Skupnosti iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, leta 2020 v skladu s členom 3(1), dodatno zmanjšale za količino, ki ob dodatnemu zmanjšanju zadostuje načrtovanemu zmanjšanju iz virov, ki so vključeni v Direktivo 2003/87/ES, da bi se dosegle obveznosti Skupnosti iz mednarodnega sporazuma;

3. Vsaka država članica prispeva k prizadevanju Skupnosti za dodatno zmanjšanje v skladu z njenim deležem pri skupni količini emisij Skupnosti za leto 2020 iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, v skladu s členom 3.

 

Komisija spremeni Prilogo, da se omejitve emisij prilagodijo v skladu s prvim pododstavkom. Ta ukrep, katerega namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

b) določbe, ki spreminjajo Prilogo, da se omejitve emisij za vsako državo članico prilagodijo v skladu s prihodnjim zmanjšanjem, predvidenim v pododstavku (a);

4. Države članice lahko povečajo uporabo dobropisov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz člena 4(4) v tretjih državah, ki so ratificirale sporazum iz odstavka 1 in v skladu z odstavkom 5, za največ polovico dodatnega zmanjšanja, do katerega je prišlo, ki se doseže v skladu z odstavkom 2.

c) določbe, ki spreminjajo pravila o uporabi dobropisov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz člena 4(4) v tretjih državah, ki so ratificirale sporazum.

Vsaka država članica lahko prenese neuporabljen delež te količine na drugo državo članico.

 

5. Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da države članice uporabijo dodatne vrste dobropisov iz projektov ali druge mehanizme, ki so bili vzpostavljeni v skladu z mednarodnim sporazumom, če je to potrebno.

 

Ti ukrepi, katerih namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

 

POSTOPEK

Naslov

Skupna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD)

Pristojni odbor

ENVI

Mnenje pripravil

     Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

19.2.2008

 

 

 

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

10.4.2008

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Robert Goebbels

27.3.2008

 

 

Obravnava v odboru

8.4.2008

26.6.2008

10.9.2008

 

Datum sprejetja

22.9.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

10

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Lena Ek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Werner Langen, Anne Laperrouze, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Aldo Patriciello, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Dorette Corbey, Robert Goebbels, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Malcolm Harbour, Satu Hassi, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ignasi Guardans Cambó, Lily Jacobs, Johannes Lebech, Riitta Myller, Markus Pieper, Agnes Schierhuber


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (11.9.2008)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

Pripravljavec mnenja: Cornelis Visser

KRATKA OBRAZLOŽITEV

–   znižanje toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020 – prag, ki bi se dvignil na 30 % pod pogojem, da se druge razvite države prav tako zavežejo k "podobnemu cilju zmanjšanja emisij in da gospodarsko naprednejše države v razvoju zagotovijo ustrezen prispevek glede na svojo odgovornost in zmožnosti",

–   20-odstotni delež obnovljive energije v porabi energije EU do leta 2020.

Vendar pripravljavec mnenja poudarja, da si je treba prizadevati za znižanje toplogrednih plinov po vsem svetu. Vse države bi morale prispevati k temu cilju, zato mora Komisija narediti kar največ, da bi zagotovila, da se ta sporazum doseže in da bo njegov doseg kar najširši.

Pripravljavec mnenja se strinja s Komisijo, da je treba deliti prizadevanja vsake države članice, da prispeva k dosegi obveze Skupnosti glede znižanja emisij toplogrednih plinov prek omejevanja emisij iz virov izven EU do leta 2020.

Pripravljavec mnenja se strinja s predlogom Komisije o prispevku držav članic k izpolnjevanju obveznosti Skupnosti glede zmanjšanja emisij v obdobju od leta 2013 do 2020 za emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES (t. j. viri, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami). Uvaja oceno doseženega zmanjšanja emisij, ki je rezultat izvajanja te odločbe. Strinja se tudi s prilagodljivostjo, ki je na voljo državam članicam z omogočanjem uporabe potrjenih zmanjšanj emisij, ki izhajajo iz projektov mehanizma čistega razvoja v skladu s členom 12 kjotskega protokola in dejavnosti zmanjševanja emisij za izpolnitev tega cilja v tretjih državah.

Pripravljavec mnenja pa izraža zaskrbljenost, da bi sistem lahko popačil konkurenco med državami članicami EU, če je ne bodo izvajale na podoben način. Poleg tega bi lahko bila podjetja iz EU v mednarodni konkurenci v neugodnem položaju.

Zaradi navedenega pripravljavec mnenja meni, da bi morala Komisija nenehno nadzorovati učinke mednarodne konkurence na vso EU, in do leta 2016 pripraviti celostno poročilo na to temo ter ga predložiti Evropskemu parlamentu.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih predložijo v skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4.

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih predložijo v skladu s členom 3 Odločbe št. 280/2004/ES, poročajo o konkurenčnih vidikih in sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4 te odločbe.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Komisija vsaki dve leti po začetku veljavnosti te odločbe pripravi poročilo, v katerem oceni, kako je izvajanje obveznosti držav članic iz te odločbe vplivalo na konkurenco na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Mehanizem skladnosti

 

Ko emisije toplogrednih plinov v državah članicah, ki izhajajo iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES presegajo letno omejitev emisij toplogrednih plinov, določeno v členu 3 te odločbe, plača država članica kazen za presežne emisije glede na količino, določeno v členu 16 Direktive 2003/87/ES. Kazen za presežne emisije se plača v sklad Skupnosti, ki je namenjen financiranju ukrepov za blaženje podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prilagoditve, ki bodo veljale po sklenitvi prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah

Sklenitev prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah

1. Odstavki 2, 3 in 4 se bodo uporabljali po sklenitvi mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah s strani Skupnosti, ki bo povzročil obvezno zmanjševanje, ki bo presegalo tisto iz člena 3.

Komisija v šestih mesecih po sprejetju mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki vodi do obveznega zmanjšanja, ki presega tistega iz člena 3, predloži zakonodajni predlog, ki naj bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 251 pogodbe o prispevku vsake države članice k dodatnemu prizadevanju Skupnosti za zmanjšanje.

2. Od leta po sklenitvi sporazuma iz odstavka 1 se bodo emisije toplogrednih plinov Skupnosti iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, leta 2020 v skladu s členom 3(1), dodatno zmanjšale za količino, ki je enaka skupnemu dodatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s strani Skupnosti iz vseh virov, v zvezi s katerimi mednarodni sporazum obvezuje Skupnost, pomnoženo z deležem celotnega zmanjšanja emisij Skupnosti za leto 2020, h kateremu države članice prispevajo prek zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES v skladu s členom 3.

 

3. Vsaka država članica prispeva k prizadevanju Skupnosti za dodatno zmanjšanje v skladu z njenim deležem pri skupni količini emisij Skupnosti za leto 2020 iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, v skladu s členom 3.

 

 

Komisija spremeni Prilogo, da se omejitve emisij prilagodijo v skladu s prvim pododstavkom. Ta ukrep, katerega namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

 

4. Države članice lahko povečajo uporabo dobropisov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz člena 4(4) v tretjih državah, ki so ratificirale sporazum iz odstavka 1 in v skladu z odstavkom 5, za največ polovico dodatnega zmanjšanja, do katerega je prišlo, ki se doseže v skladu z odstavkom 2.

 

Vsaka država članica lahko prenese neuporabljen delež te količine na drugo državo članico.

 

5. Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da države članice uporabijo dodatne vrste dobropisov iz projektov ali druge mehanizme, ki so bili vzpostavljeni v skladu z mednarodnim sporazumom, če je to potrebno.

 

Ti ukrepi, katerih namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

 

Obrazložitev

Odziv na sklepe pogajanj o mednarodnem sporazumu niso samodejni, temveč morajo biti rezultat politične ocene in sklepa. Poleg tega mora razporeditev dodatnih prizadevanj temeljiti na izidu mednarodnih pogajanj.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja te odločbe. Komisija do 31. oktobra 2016 predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja te odločbe. V tem poročilu tudi oceni, kako je izvajanje te odločbe vplivalo na konkurenco na nacionalni, EU in mednarodni ravni. Komisija do 31. oktobra 2016 predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

POSTOPEK

Naslov

Skupna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD)

Pristojni odbor

ENVI

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

19.2.2008

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Cornelis Visser

11.3.2008

 

 

Obravnava v odboru

2.6.2008

16.7.2008

 

 

Datum sprejetja

9.9.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mariela Velichkova Baeva, Paolo Bartolozzi, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Manuel António dos Santos, Christian Ehler, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Othmar Karas, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Andrea Losco, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Sirpa Pietikäinen, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Heide Rühle, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Salvador Domingo Sanz Palacio, Olle Schmidt, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Harald Ettl, Piia-Noora Kauppi, Vladimír Maňka, Bilyana Ilieva Raeva, Margaritis Schinas


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (10.9.2008)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

Pripravljavec mnenja: Sepp Kusstatscher

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 23. januarja 2008 objavila predloge o načinih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah članicah v prihodnjih letih. Gre za emisije s področij prometa, stavb (predvsem ogrevanje in klimatizacija), storitev, malih industrijskih podjetij, kmetijstva in ravnanja z odpadki, ki trenutno predstavljajo okrog 60 % skupnih emisij toplogrednih plinov v EU.

Razveseljivo je, da predlog vsaki državi članici postavlja konkretne zahteve, ki jih je treba izpolniti do leta 2020. Obenem pa predlog žal ne vsebuje enako ambicioznega kataloga ukrepov za čas po letu 2020.

Kaj ta predlog pomeni za politiko zaposlovanja v EU?

Prve raziskave, npr. skupna študija ETUC, ISTAS SDA, Syndex in instituta iz Wuppertala, kažejo, da bodo posledice podnebnih sprememb pozitivno vplivale na zaposlovanje v EU, saj bi bilo mogoče zagotoviti več bolje kvalificiranih delovnih mest.

Seveda se bodo vplivi močno razlikovali glede na gospodarske sektorje in regije. Predvsem sredozemske regije bodo zaradi posledic dviga temperatur trpele bolj kot severne. Zlasti se bodo povečali problemi na področju kmetijstva in turizma. Na teh področjih bodo za preprečitev najškodljivejših vplivov potrebna prestrukturiranja z večjimi naložbami.

Promet, zaradi katerega nastane največ emisij CO2, terja posebne napore. Smotrno je treba uporabiti zelo velike potenciale, ki obstajajo, in sicer: zmanjšati nepotrebne prevoze, omejiti ves najbolj energetsko intenziven promet ter povečati učinkovitost s tehničnimi in logističnimi sredstvi. Poleg tega se ponujajo tudi dobre možnosti za zagotovitev novih delovnih mest. Če bi se posledično povečal obseg javnega potniškega prometa, bi se število delovnih mest na tem področju lahko povečalo za štirikrat. Od tega bi imele koristi predvsem lokalne in regionalne gospodarske strukture.

Podobno velja za gradbeni sektor. Prenova obstoječih stavb (boljša izolacija, vgradnja obnovljivih energij itd.) in gradnja novih, energetsko učinkovitejših stavb zagotavljata nova delovna mesta na lokalni in regionalni ravni.

Podnebne spremembe se v primerjavi z drugimi politikami obravnavajo kot prednostni izziv. Vendar so z vsemi svojimi vplivi zelo zapletena tema, zato je toliko bolj pomembno, da se ljudi na vseh ravneh pripravi na spremembe, do katerih bo prišlo zaradi podnebnih sprememb. Potrebna je strategija o tem, kako bi se podjetniki in zaposleni, zlasti v malih in srednjih podjetjih, najbolje prilagodili. Za vse so nujno potrebni posebni ukrepi za izobraževanje in usposabljanje. Agenciji EU v Dublinu in Bilbau ter Evropski observatorij zaposlovanja si sedaj močno prizadevajo, da bi našli odgovore na številna odprta vprašanja o tem, kakšni bodo konkretni učinki podnebnih sprememb v različnih regijah in gospodarskih sektorjih.

Podnebne spremembe spreminjajo družbo in tako najbolj prizadenejo ravno najrevnejše dele prebivalstva – tako v EU kot tudi po svetu. Ravno njim pa primanjkuje sredstev, s katerimi bi se prilagodili podnebnim spremembam. Ljudje z nizkimi dohodki že sedaj čutijo posledice visokih cen energije. Rast cen živil bo verjetno močno poslabšala obstoječe lakote. V svetu je potrebna globalna ofenziva proti lakoti. Bremena varčevanja z energijo, ki povzroča nastanek emisij toplogrednih plinov, je treba družbeno pravično razdeliti.

Čezmerna proizvodnja in nezdrava potrošnja v t. i. prvem svetu ne povzročata zgolj zapravljanja virov, ampak tudi močno vplivata na podnebje. Na podlagi načela, da plača povzročitelj obremenitve, je treba varčno uporabljati vse vire, vključno s tistimi, ki povzročajo nastanek emisij toplogrednih plinov.

Na ravni EU je treba uskladiti obdavčitev energije z dajanjem prednosti vrstam dejavnosti z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in s povečanjem davkov za povzročitelje velikih količin emisij toplogrednih plinov. To bi močno spodbudilo razvoj novih tehnologij in tako spodbudilo nove visokokakovostne poklice, zlasti na področju alternativnih energij.

Vpliv podnebnih sprememb bodo najmočneje občutila območja, ki jih že sedaj pestijo suša in ekstremne vremenske razmere. Mednarodna solidarnost bo v medsebojno čedalje bolj odvisnem svetu postala še pomembnejša, kot je bila doslej. Vseeno pa še ni jasno, ali so projekti mehanizma čistega razvoja pravi odgovor na to vprašanje.

Odziv na sporočilo z naslovom Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju (KOM(2007)0540 z dne 18.9.2007) je zelo pozitiven.

Povečevanje preseljevanja iz najrevnejših držav, ki so jih še posebej hudo prizadele podnebne spremembe, predstavlja družbeno-politični vir nevarnosti, ki ne zadeva samo držav, iz katerih se ljudje izseljujejo, ampak tudi tiste,v katerih močan pritisk priseljevanja povzroča družbene napetosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Države članice in Evropska unija bi morale pri izpolnjevanju svojih obveznosti upoštevati možnosti in tveganja, ki jih zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s seboj prinaša za področji socialne varnosti in zaposlovanja. Ker so podnebne spremembe vključene v nove smernice glede zaposlovanja, bi morale prilagoditve podnebnim spremembam imeti ključno vlogo tudi v nacionalnih akcijskih načrtih, še zlasti za področje zaposlovanja, izobraževanja in raziskav. Od obstoječih organov, kot so Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer v Dublinu, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v Bilbau ter Evropski observatorij zaposlovanja, se čedalje bolj zahteva, da prek analiz in študij spremljajo potrebne spremembe.

Obrazložitev

Evropski agenciji iz Dublina in Bilbaa ter Evropski observatorij zaposlovanja morajo biti vključeni zlasti zato, ker vpliv podnebnih sprememb na socialno politiko in politiko zaposlovanja v EU še vedno ostaja v veliki meri neraziskan. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu bi lahko npr. preučila spremembe zakonodaje EU s področja zdravja in varnosti, pogojene s podnebnimi spremembami.

Predlog spremembe  2

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6b) S podnebnimi spremembami pogojene prilagoditve in prestrukturiranja trgov dela bi morali biti deležni podpore iz sredstev strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada in po potrebi Evropskega sklada za prilagajanje na globalizacijo, in sicer s spodbujanjem socialnega dialoga na različnih ravneh (sektorski in medsektorski tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU) in z zagotavljanjem socialno enakopravnih pogojev za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja ter prešolanja na ravni podjetja in posameznika. Te ukrepe je treba sprejeti v okviru previdnostnega pristopa, v skladu z nacionalnimi običaji in navadami pa je treba vključiti tudi socialne partnerje.

Predlog spremembe  3

Predlog odločbe

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6c) Pri ocenjevanju napredka glede doseganja ciljev zmanjšanje emisij ne bi smelo biti edino merilo: prav tako mora biti merilo tudi kvalitativna in kvantitativna presoja vplivov na zaposlovanje z vidika ustvarjanja novih delovnih mest oz. prilagoditev delovnih mest in boljši delovni pogoji.

Predlog spremembe  4

Predlog odločbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da njihove politike za kupovanje teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

Države članice zagotovijo, da njihove politike za kupovanje teh dobropisov dajejo prednost okolju in družbi prijaznim projektom, spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

POSTOPEK

Naslov

Skupna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD)

Pristojni odbor

ENVI

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

10.4.2008

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Sepp Kusstatscher

26.2.2008

 

 

Obravnava v odboru

29.5.2008

24.6.2008

9.9.2008

 

Datum sprejetja

10.9.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Edit Bauer, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Maria Matsouka, Mary Lou McDonald, Elisabeth Morin, Juan Andrés Naranjo Escobar, Csaba Őry, Siiri Oviir, Pier Antonio Panzeri, Rovana Plumb, Jacek Protasiewicz, Bilyana Ilieva Raeva, Elisabeth Schroedter, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petru Filip, Donata Gottardi, Rumiana Jeleva, Sepp Kusstatscher, Claude Moraes, Roberto Musacchio, Csaba Sógor


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (18.7.2008)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

Pripravljavec mnenja: Antonio De Blasio

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska unija se je leta 2007 zavezala, da bo do leta 2020 svoje emisije toplogrednih plinov zmanjšala za 20 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.

Glede na to, da cilj zmanjšanja v osnovi vpliva na ekonomsko in socialno kohezijo posameznih regij, je treba poudariti, da je energetsko učinkovito evropsko gospodarstvo z nizko stopnjo emisij toplogrednih plinov mogoče doseči le z vključitvijo tega cilja v kohezijsko politiko. Ti dve ciljni področji morata biti med seboj povezani in najbolje bi bilo, če bi se vidiki zmanjšanja emisij toplogrednih plinov vključili v sistem pogojev za dostop do skladov, namenjenih za kohezijo in strukturni razvoj.

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi zaradi gospodarskih razlik med regijami lahko bistveno obremenilo regije, ki zaostajajo. Tem regijam bi bilo treba nameniti posebna sredstva, da jim doseganje ciljev EU ne bi prineslo neupravičeno visoke izgube.

Čeprav Evropska unija od vlad držav članic zahteva izpolnitev obveznosti, ostaja veliko breme na lokalnih in regionalnih oblasteh ter drugih lokalnih in regionalnih zagovorniških forumih in organizacijah. Ambiciozen cilj je mogoče doseči le z neprekinjenim vertikalnim sodelovanjem državnih vlad in lokalnih/regionalnih organizacij ter neprekinjenim horizontalnim sodelovanjem posameznih lokalnih/regionalnih organizacij pri usklajevanju in opravljanju nalog.

Čeprav se lahko večji del emisij toplogrednih plinov pripiše udeležencem na trgu zasebnega sektorja in posameznim potrošnikom, je tako z vidika držav članic kot regij pomembno, da se v izvajanje programa vključijo tudi posamezni industrijski onesnaževalci in gospodinjstva. Interes udeležencev na trgu za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov je treba spodbuditi z ekonomskimi spodbudami, kar bo bistveno pripomoglo k izpolnjevanju obveznosti držav članic.

Emisije toplogrednih plinov so se od leta 1990 v številnih državah bistveno zmanjšale, vendar Komisija s tem, ko za osnovno leto predlaga leto 2005, ne upošteva doslej vloženih prizadevanj. Doslej dosežene rezultate držav članic je treba priznati, zato naj se kot osnova za primerjavo uporabi leto 1990.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog odločbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prizadevanje držav članic za zmanjšanje emisij mora temeljiti na načelu solidarnosti med državami članicami in potrebi po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti, ob upoštevanju relativnega BDP na prebivalca v državah članicah. Državam članicam, ki imajo zdaj relativno nizek BDP na prebivalca in zato višja pričakovanja v zvezi z rastjo BDP, mora biti dovoljeno, da povečajo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005, vendar morajo rast teh emisij toplogrednih plinov omejiti, da bi prispevale k splošni obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij. Države članice, ki imajo zdaj relativno visok BDP na prebivalca morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005.

(7) Prizadevanje držav članic za zmanjšanje emisij mora temeljiti na načelu solidarnosti med državami članicami in potrebi po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti, ob upoštevanju relativnega BDP na prebivalca v državah članicah. Državam članicam, ki imajo zdaj relativno nizek BDP na prebivalca in zato višja pričakovanja v zvezi z rastjo BDP, mora biti dovoljeno, da povečajo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, vendar morajo rast teh emisij toplogrednih plinov omejiti, da bi prispevale k splošni obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij. Države članice, ki imajo zdaj relativno visok BDP na prebivalca morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990.

Predlog spremembe  2

Predlog odločbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Za nadaljnjo zagotovitev pravične porazdelitve prizadevanj za izvajanje neodvisne obveznosti Skupnosti med državami članicami se od nobene države članice ne sme zahtevati, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, ter se nobeni državi članici ne sme dovoliti, da do leta 2020 emisije toplogrednih plinov poveča za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Med letoma 2013 in 2020 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, pri čemer lahko vsaka država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice, in da država članica z emisijami pod navedeno mejno vrednostjo prenese presežke pri zmanjšanju emisij v naslednje leto.

(8) Za nadaljnjo zagotovitev pravične porazdelitve prizadevanj za izvajanje neodvisne obveznosti Skupnosti med državami članicami se od nobene države članice ne sme zahtevati, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, ter se nobeni državi članici ne sme dovoliti, da do leta 2020 emisije toplogrednih plinov poveča za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Med letoma 2013 in 2020 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, pri čemer lahko vsaka država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice, in da država članica z emisijami pod navedeno mejno vrednostjo prenese presežke pri zmanjšanju emisij v naslednje leto.

Predlog spremembe  3

Predlog odločbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Emisije toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih ne zajema Direktiva 2003/87/ES, se morajo po letu 2020 še naprej linearno zmanjševati, da se bodo do leta 2050 zmanjšale za 80 % v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990, končni cilj pa je odprava emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv v Evropski uniji. Komisija bi morala do leta 2012 preveriti ustreznost tega cilja na podlagi mednarodnih zavez Skupnosti in najnovejših znanstvenih izsledkov o podnebnih spremembah v zvezi z občutljivostjo podnebja in področjem uporabe za določitev potrebnega znižanja emisij toplogrednih plinov, da se preprečijo nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, pri tem pa priznati, da lokalne in regionalne skupnosti pomembno prispevajo k takim zmanjšanjem. Komisija mora po potrebi vložiti predloge za določitev različnih ciljev med državami članicami.

Obrazložitev

Evropski svet je marca 2007 objavil, da je treba do leta 2050 v industrializiranih državah zmanjšati emisije za 60–80 %. Za uresničitev takšnega zmanjšanja morajo imeti države članice dolgoročno politiko v več sektorjih, npr. stanovanjskem sektorju, sektorju rabe zemljišč in prometnem sektorju, da bi se izognile dodatnim naložbam v infrastrukturo, ki niso združljive s cilji varovanja podnebja. To je v skladu s predlogom sistema za trgovanje z emisijami, ki vsebuje tudi porazdelitev zmanjšanja po letu 2020.

Predlog spremembe  4

Predlog odločbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive.

(15) Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive. Komisija mora pri tem oceniti tudi napredek, dosežen pri zagotavljanju, da različne politike Skupnosti (na primer na področju kmetijstva, zahtev glede proizvodov, strukturnih politik, raziskav) prispevajo k prizadevanju za zmanjšanje toplogrednih plinov, in o njem poročati.

Predlog spremembe  5

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta odločba določa pravila o določitvi prispevka držav članic k obveznosti zmanjšanja emisij v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, in za oceno v zvezi s tem.

Ta odločba določa pravila o določitvi prispevka držav članic k obveznosti zmanjšanja emisij v Skupnosti v obdobju 2013–2020 in za oceno v zvezi s tem.

Predlog spremembe  6

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 2005.

(1) Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 1990.

Predlog spremembe  7

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Vsaka država članica v skladu z odstavkom 3 in členom 4 zagotovi, da njene skupne emisije toplogrednih plinov leta 2013 iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, ne presegajo povprečnih letnih emisij toplogrednih plinov te države članice iz teh virov za leta 2008, 2009 in 2010, kot je določeno in preverjeno v skladu z Direktivo 2003/87/ES in Odločbo 280/2004/ES.

(2) Vsaka država članica v skladu z odstavkom 3 in členom 4 zagotovi, da njene skupne emisije toplogrednih plinov leta 2013 ne presegajo zgornje meje, ki je zanjo za leto 2020 določena v prilogi. Pri določanju mej mora imeti vsaka država članica možnost izbire, in sicer:

 

 

i) na podlagi ciljnih vrednosti, ki jih za to državo članico določa kjotski protokol, ali

ii) na podlagi povprečnih emisij toplogrednih plinov te države članice v letih 2008, 2009 in 2010, kot je določeno in preverjeno v skladu z Odločbo 280/2004/ES.

Predlog spremembe  8

Predlog odločbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih predložijo v skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4.

1. Države članice v letnih poročilih, ki jih predložijo v skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4.

 

Ta poročila vključujejo napovedana znižanja emisij za ukrepe, ki se načrtujejo v vseh večjih sektorjih, da se dosežejo cilji za leti 2020 in 2050.

Predlog spremembe  9

Predlog odločbe

Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V oceni je treba preučiti tudi vpliv sektorskih politik Skupnosti na emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in zmožnost zmanjšanja emisij v teh politikah. Komisija po potrebi pripravi predloge za zagotovitev, da bodo takšne politike ustrezno prispevale k doseganju ciljev znižanja za leti 2020 in 2050.

Predlog spremembe  10

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Komisija zagotovi, da se obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izvajajo v skladu z njeno kohezijsko politiko, pri tem pa se upošteva potreba po ohranjanju ter krepitvi ekonomske in socialne kohezije posameznih držav članic in regij.

Predlog spremembe  11

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

Glede na to, da zaveza Skupnosti nalaga naloge ne le vladam držav članic na državni ravni, temveč tudi njihovim lokalnim in regionalnim oblastem ter drugim lokalnim in regionalnim zagovorniškim forumom in organizacijam, države članice zagotovijo sodelovanje med njihovimi državnimi in lokalnimi oblastmi na različnih ravneh.

Predlog spremembe  12

Predlog odločbe

Člen 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

Ker je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov posebno pomemben način zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, države članic poskrbijo, da bo proizvodnja energije iz obnovljivih virov gospodarsko privlačna in s tem udeležence na trgu spodbudijo, da z večjo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bistveno prispevajo k izpolnjevanju obveznosti držav članic.

Predlog spremembe  13

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5c

 

Pri izpolnjevanju obveznosti Skupnosti poleg posameznih držav članic, državnih vlad ter lokalnih in regionalnih organizacij in oblasti sodelujejo tudi udeleženci na trgu, skupaj z gospodinjstvi in posameznimi potrošniki, ne glede na stopnjo emisij toplogrednih plinov, ki jim jo lahko pripišemo.

Predlog spremembe  14

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5d

 

Rok za izvedbo obveznosti je leto 2020. V obdobju do leta 2020 se iz evropskega strukturnega in kohezijskega sklada financira vrsta projektov. Komisija zagotovi, da bo obveznost Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izražena v kohezijski politiki in vključitev vidikov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sistem pogojev za dostop do sredstev iz sklada, namenjenih za kohezijo in strukturni razvoj.

Predlog spremembe  15

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5f

 

Države članice zagotovijo financiranje uporabe novih in inovativnih tehnologij, da bodo lahko industrijski upravljavci ustvarili nova delovna mesta ter s tem večjo konkurenčnost in spodbujanje k izpolnjevanju ciljev lizbonske strategije.

Predlog spremembe  16

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5 g

 

Mehanizem skupnega izvajanja in mehanizem čistega razvoja sta prožna instrumenta, ki Evropski uniji pomagata izpolnjevati obveznosti; Komisija zato njuno uporabo v prihodnje še povečuje in je ne zmanjšuje, saj imajo države članice ter njihove posamezne regije različne ekonomsko-socialne in okoljske danosti, zaradi česar se lahko načini doseganja zastavljenih ciljev med državami članicami in njihovimi regijami razlikujejo.

Predlog spremembe  17

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5h

 

Sklenitev mednarodnega sporazuma o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je za Evropsko unijo bistvenega pomena, zato Komisija za ohranjanje ekonomske kohezije stori vse, da bo po poteku kjotske konvencije zagotovila nov globalni sporazum o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe  18

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 5 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5i

 

Ambiciozne zaveze Evropske unije so veliko breme za regije, ki zaostajajo, zato jih Komisija podpira in zagotovi, da zaradi kratkoročnih finančnih težav ne bodo imele občutne izgube, ko bodo izpolnjeni zastavljeni cilji.

Predlog spremembe  19

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6 a

 

Komisija v roku šestih mesecev po podpisu mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki zahteva obvezno zmanjšanje emisij nad ravnjo iz člena 3 odločbe, predloži zakonodajni predlog o prispevku držav članic k nadaljnjim obveznostim Skupnosti, ki bodo sprejete v skladu s členom 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Predlog spremembe  20

Predlog odločbe – akt o spremembi

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Največja količina emisij iz člena 3 te odločbe se prilagodi v skladu s količino pravic do emisije toplogrednih plinov, ki je bila določena v skladu s členom 11 Direktive 2003/87/ES in ki izhaja iz spremembe obsega virov v skladu z navedeno direktivo, po končni odobritvi nacionalnih načrtov dodelitve za obdobje 2008–2012 s strani Komisije v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Komisija bo objavila podatke, ki izhajajo iz te prilagoditve.

črtano

Predlog spremembe  21

Predlog odločbe

Priloga; naslov prvega stolpca: Emisije toplogrednih plinov držav članic v skladu s členom 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mejne vrednosti emisij toplogrednih plinov držav članic do leta 2020 v primerjavi z ravnmi emisij toplogrednih plinov leta 2005 za vire, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES

Mejne vrednosti emisij toplogrednih plinov držav članic do leta 2020 v primerjavi z ravnmi emisij toplogrednih plinov leta 1990 za vire, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES Komisija oblikuje nov seznam, na katerem bodo določene omejitve emisij toplogrednih plinov in emisije plinov, izražene v tonah ekvivalenta CO2.

Obrazložitev

Sprejeti zakonodajni pristop, ki ne upošteva zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, ki so ga dosegle posamezne države članice med leti 1990 in 2005, ne bi bilo v skladu z načelom solidarnosti. Ni opravičila za to, da se omogočijo nadaljnje presežne emisije na račun pričakovane gospodarske rasti, saj rast BDP ni neposredno sorazmerna s povečanjem emisij ogljikovega dioksida. S sprejetjem tega pristopa bi Evropska unija bila slab zgled državam v razvoju za načrtovana pogajanja o mednarodnem sporazumu.

POSTOPEK

Naslov

Skupna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD)

Pristojni odbor

ENVI

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

19.2.2008

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Antonio De Blasio

26.3.2008

 

 

Obravnava v odboru

8.4.2008

25.6.2008

 

 

Datum sprejetja

16.7.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

14

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Antonio De Blasio, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Ambroise Guellec, Zita Gurmai, Marian Harkin, Mieczysław Edmund Janowski, Rumiana Jeleva, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Jamila Madeira, Sérgio Marques, Miguel Angel Martínez Martínez, Yiannakis Matsis, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Wojciech Roszkowski, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Dimitar Stoyanov, Margie Sudre, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Emanuel Jardim Fernandes, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Miloslav Ransdorf

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dimitrios Papadimoulis


POSTOPEK

Naslov

Skupna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD)

Datum predložitve EP

23.1.2008

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

19.2.2008

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

19.2.2008

ECON

19.2.2008

EMPL

10.4.2008

ITRE

19.2.2008

 

REGI

19.2.2008

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

INTA

25.2.2008

 

 

 

Pridruženi odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

10.4.2008

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Satu Hassi

27.2.2008

 

 

Obravnava v odboru

26.2.2008

7.5.2008

25.6.2008

 

Datum sprejetja

7.10.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

65

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Magor Imre Csibi, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Daciana Octavia Sârbu, Amalia Sartori, Richard Seeber, Kathy Sinnott, María Sornosa Martínez, Salvatore Tatarella, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jerzy Buzek, Bairbre de Brún, Erna Hennicot-Schoepges, Johannes Lebech, Caroline Lucas, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Domenico Antonio Basile, Catherine Stihler

Datum predložitve

15.10.2008

Zadnja posodobitev: 4. december 2008Pravno obvestilo