Evropski parlamentChoisissez la langue de votre document :
- bg - български
- es - español
- cs - čeština
- da - dansk
- de - Deutsch
- et - eesti keel
- el - ελληνικά
- en - English
- fr - français
- hr - hrvatski
- it - italiano
- lv - latviešu valoda
- lt - lietuvių kalba
- hu - magyar
- mt - Malti
- nl - Nederlands
- pl - polski
- pt - português
- ro - română
- sk - slovenčina
- sl - slovenščina (izbrano)
- fi - suomi
- sv - svenska
| Postopek : 2007/0229(COD) |
|
Potek postopka na zasedanju
| Potek postopka za dokument : A6-0431/2008 | ||||||
Predložena besedila : A6-0431/2008 |  | Razprave : PV 19/11/2008 - 11CRE 19/11/2008 - 11 |  | Glasovanja : PV 20/11/2008 - 6.6CRE 20/11/2008 - 6.6 Obrazložitev glasovanja |  | Sprejeta besedila : P6_TA(2008)0558 |
| POROČILO * |
| ||||||||||||
| 7. november 2008 |
| ||||||||||||
|
o predlogu direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (KOM(2007)0638 – C6-0470/2007 – 2007/0229(CNS)) | |||||||||||||
| |||||||||||||
 | |||||||||||||
| |||||||||||||
 OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
o predlogu direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (KOM(2007)0638 – C6-0470/2007 – 2007/0229(CNS)) (Postopek posvetovanja) Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2007)0638), – ob upoštevanju člena 63, točke 3(a) Pogodbe ES, – ob upoštevanju člena 67 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0470/2007), – ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0431/2008), 1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; 3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| OBRAZLOŽITEV |
| |||
|
Države članice in javnost so v zadnjih letih izkazali izjemno podporo skupni politiki EU na področju ekonomskega priseljevanja, kljub razhajanjem v mnenjih o pristopih, ki bi jih bilo treba uporabiti, in o pričakovanem končnem rezultatu. Iz demografskih gibanj in gospodarskih razmer v naših državah članicah je razvidno, da bi bilo mogoče politiko priseljevanja oblikovati kot način zadovoljevanja naših potreb po delovni sili. Gospodarski in družbeni razvoj Evrope bo v naslednjih desetletjih odvisen od sprejema novih ekonomskih priseljencev, zato je treba vzpostaviti dejavno politiko za sprejem visoko kvalificiranih, pa tudi manj kvalificiranih delavcev. Komisija je leta 2001 pripravila predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, ki želijo opravljati plačano dejavnost ali dejavnost na podlagi samozaposlitve. Ta predlog kljub pozitivnemu mnenju Evropskega parlamenta po prvi obravnavi v Svetu ni bil sprejet. Predlog direktive, za katerega se poziva Parlament, da o njem poda mnenje, predvideva enoten postopek obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti na ozemlje države članice, da bi na njem opravljali delo, ter podelitev pravic državljanom tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici. Eden izmed ciljev načrta politike Evropskega sveta o zakonitem priseljevanju iz decembra 2006 je bil uvedba „splošnega okvira za pravičen pristop, ki temelji na spoštovanju pravic delavcev migrantov“. Tako je namen tega predloga direktive uresničitev zadanih ciljev, da se uredi pravni položaj že sprejetih delavcev iz tretjih držav v skladu s splošno miselnostjo lizbonske agende. Mnenje poročevalca Poročevalec poudarja, da se ta direktiva in direktiva o modri karti med seboj dopolnjujeta. Z njunim sočasnim sprejetjem bi se izognili posledicam politike priseljevanja dveh hitrosti, ki bi spodbujala priseljevanje visokokvalificiranih oseb ter obenem zavračala dostop in pravice manj kvalificiranim delavcem. Ta dva dokumenta bi tudi odpravila iluzije o zaprtih mejah. Poročevalec pozdravlja predlog Komisije, ki vzpostavlja splošen in zakonodajni okvir za vse državljane tretjih držav, ki so sprejeti na ozemlje EU zaradi dela, ter cilj tega predloga, da se jih obravnava enako kot evropske državljane. Meni, da morala ta direktiva služiti kot referenca za sektorske direktive, ki jih je Komisija predložila ali jih namerava predložiti v prihodnosti (direktiva o pogojih za sprejem visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, direktiva o sezonskih delavcih in direktiva o napotenih delavcih). Obžaluje, da predlog ni zastavljen bolj ambiciozno in da ne zajema pogojev za sprejem vseh državljanov tretjih držav, ki želijo na ozemlju Unije opravljati gospodarsko dejavnost, vendar se zaveda, da imajo države članice glede tega zadržke. Poročevalec predlaga, da se predlogu Komisije doda nekaj prilagoditev, s čimer bi se pojasnili ali dopolnili določeni vidiki. Treba je pojasniti, da vsebina te direktive ne posega v pravico držav članic, da določijo pogoje za sprejem in število priseljencev, ki jih želijo sprejeti na svoje ozemlje. Poročevalec je trdno prepričan, da je treba ohraniti čim širše področje uporabe, kot je tudi predvideno v predlogu. Skupne pravice se morajo uporabljati za vse državljane, ki so bili sprejeti na ozemlje države članice zaradi dela, pa tudi za vse tiste, ki so bili prvotno sprejeti za druge namene in jim je bil dovoljen dostop do trga dela na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje. Poleg tega je izključitev sezonskih delavcev utemeljena s prihodnjim sprejetjem direktive, ki se posebej osredotoča na to kategorijo delavcev. Treba je opozoriti, da ta direktiva ne zajema „čezmejnih delavcev“, tj. oseb, ki delajo v državi, v kateri ne prebivajo. V skladu s členom 2(b) so namreč v področje uporabe direktive zajete le osebe, ki živijo in opravljajo poklicno dejavnost v isti državi. Vendar je treba tudi „čezmejnim delavcem“ zagotoviti ustrezno zaščito in zagotovila na področju dela. V vsakem primeru bi bilo torej treba za to kategorijo delavcev pozneje predvideti posebno ureditev. V zvezi s tem, kaj bi lahko predlagana direktiva Komisija prispevala s pravnega vidika, poročevalec poudarja, da vse države članice niso podpisale obstoječih konvencij Mednarodne organizacije dela in Sveta Evrope o delavcih priseljencih. Ta direktiva pa vsebuje določbe, ki so zelo natančne in se bodo zato uporabljale takoj po preteku datuma za prenos. Zato bi sprejetje te direktive pomenilo večjo zaščito delavcev, česar veljavne mednarodne konvencije na tem področju zaenkrat ne zagotavljajo. O enotnem postopku Namen predloga direktive je vzpostavitev enotnega postopka za obravnavanje vlog skupaj z enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo. Uvedba enotnega postopka ima številne prednosti, saj je povezanost postopkov za pridobitev dovoljenja za bivanje in delovnega dovoljenja v državah članicah urejena različno. Cilj je zmanjšati birokratske postopke in poenostaviti upravne zahteve za zadevne osebe, bodisi vlagatelje, upravno osebje ali delodajalce. S tem postopkom in enotnim dovoljenjem bo mogoč tudi lažji nadzor veljavnosti dovoljenj za upravno službo, pa tudi za delodajalce. Obveznosti za države članice so še vedno dovolj ohlapne: splošna obveznost za vzpostavitev sistema enega okenca in prepoved izdajanja dodatnih dokumentov, spoštovanje postopkovnih jamstev (pravica do obveščenosti, obrazložitev odločitve in pravica do pritožbe). Postopek nikakor ne posega v pristojnost držav članic v zvezi z obravnavanjem vlog, razen kar zadeva roke, ki jih je treba ohraniti. Poročevalec meni, da je treba pojasniti, ali lahko vlogo vloži tudi delodajalec. O skupnih pravicah Leta 1999 je Evropski svet v Tampereju izjavil, da mora Evropska unija zagotoviti pošteno obravnavo državljanom tretjih držav, ki zakonito bivajo na ozemlju držav članic, in jim zagotoviti pravice in obveznosti, ki bi bile primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Evropske unije. Postopki obravnavanja delavcev migrantov se v državah članicah EU precej razlikujejo. Prav tako so precejšnje razlike med obravnavanjem zakonitih delavcev migrantov in delavcev iz Skupnosti. Kot kaže, obstajajo tudi razlike glede na državo izvora delavca in državo EU, v kateri ta opravlja dejavnosti, saj med državami članicami EU in nekaterimi tretjimi državami obstajajo dvostranski sporazumi, pa tudi sporazumi med EU in nekaterimi tretjimi državami. Poročevalec zelo pozitivno ocenjuje predlog o dodelitvi pravic državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, zlasti na področjih, povezanih z zaposlovanjem, na katerih je treba zagotoviti enako obravnavanje v primerjavi z evropskimi državljani. Poročevalec meni, da je dodelitev teh pravic minimalna zahteva brez poseganja v pravico držav članic do ohranitve ali sprejetja ugodnejših določb. Priznanje temeljnih socialnih pravic priseljencem, ki zakonito bivajo na ozemlju EU, in novim priseljencem bo prispevalo k njihovi boljši integraciji ter torej k boljši socialni koheziji. Ta ukrep bi tudi prispeval k proaktivni politiki za boj proti izkoriščanju delovne sile, zlasti novih delavcev priseljencev, obenem pa ščitil evropske državljane pred nelojalno konkurenco, ki jo spodbuja neenakost. Za državljane tretjih držav bi tako veljali pravični pogoji na celotnem ozemlju EU ne glede to, kje prebivajo. Zato poročevalec močno upa, da bosta Evropski parlament in Svet čim prej dosegla splošni dogovor o predlogu Komisije, da bi začela direktiva o enotnem dovoljenju v kratkem veljati. | ||||
| MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (5.11.2008) |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 47 Poslovnika KRATKA OBRAZLOŽITEV Predlog direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, je del politike EU za razvoj celovite politike priseljevanja. V Sklepih Evropskega sveta iz decembra 2006 je bil sprejet dogovor glede vrste ukrepov, ki jih je treba izvesti, med drugim „v zvezi z zakonitim priseljevanjem razviti dobro vodeno migracijsko politiko, ki bo v celoti upoštevala nacionalne pristojnosti in hkrati državam članicam omogočila izpolnitev sedanjih in prihodnjih potreb na področju delovne sile in prispevala k trajnostnemu razvoju vseh držav; treba je zlasti hitro proučiti prihodnje predloge Komisije v okviru Načrta politike zakonitega priseljevanja iz decembra 2005“. Cilj tega predloga je najti odgovore na te zahteve v skladu z načrtom politike zakonitega priseljevanja, katerega namen je bil določiti pogoje za sprejem za posebne kategorije migrantov (visokokvalificirane delavce, sezonske delavce, plačane pripravnike, osebje, premeščeno znotraj podjetja) v štirih posebnih zakonodajnih predlogih na eni strani, in uvesti splošni okvir za pravičen pristop do vprašanja migracije delovne sile, ki temelji na pravicah, na drugi. S tem predlogom naj bi se uresničil zadnji cilj z zagotovitvijo pravnega položaja že sprejetih delavcev iz tretjih držav v skladu s široko filozofijo lizbonske agende in z uvedbo poenostavitev postopka za prosilce. Za dosego teh ciljev Komisija predlaga zagotovitev skupnih pravic vsem delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici in še niso upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas, ter uvedbo enotnega postopka za obravnavanje vlog skupaj z enotnim dovoljenjem za prebivanje/delo. Na področju nezakonitega priseljevanja je bilo sprejetih več direktiv, ki zajemajo posebne skupine državljanov tretjih držav: Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine; Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas; Direktiva Sveta 2004/114/ES o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela; Direktiva Sveta 2005/71/ES za olajšanje vstopa raziskovalcev v EU. Na ta predlog je treba gledati kot na horizontalen instrument, ki priznava omejen sklop pravic vsakemu delavcu iz tretje države, ki zakonito prebiva v državi članici. Pripravljavki mnenja se zdi nujna pravica vsake osebe, ki je bila že sprejeta v državo članico za namen dela ali prebivanja, do enakih zagotovljenih pravic, kot veljajo za njene državljane na trgu dela in pri dejanskem izvajanju teh pravic. Zato se to mnenje osredotoča na priznanje teh pravic tistim državljanom tretjih držav, ki so bili sprejeti prav zaradi dela, ne zaradi drugih razlogov. Kot je bilo že poudarjeno, pripravljavka mnenja meni, da je cilj tega predloga direktive zagotoviti skupne pravice v obliki enake obravnave z državljani države članice gostiteljice. V zvezi s tem je zelo pomemben člen 12 o pravici do enake obravnave, saj bi tu morale biti državljanom tretjih držav, sprejetim zaradi dela, ki prebivajo in delajo v državi članici, zajamčene delovne pravice, ki jih bodo izenačile z državljani in drugimi delavci iz Evropske unije. Pripravljavka mnenja v celoti podpira pravice iz člena 12(1)(a) in (b). V odstavku 1(a) je izrecno dodana pravica do dopusta, saj gre za del odnosov med delodajalci in delavci. Pravice pa hkrati prinašajo nekatere obveznosti. Ena od teh se odraža v pravici do poklicnega usposabljanja. Pripravljavka mnenja podpira pravico do davčnih ugodnosti pod pogojem, da je delavec iz tretje države davčni rezident v zadevni državi članici. Meni, da bi moral biti državljanom tretjih držav omogočen dostop do postopkov za pridobitev socialnih stanovanj šele, ko dobijo bolj stalen status v EU – na primer dolgoročni status – in v mnenje je bila vključena sprememba v ta namen. Treba je zagotoviti prenosljivost pokojnin ali rent za starost, smrt (ali invalidnost) v skladu z zakonodajo države ali držav članic dolžnic ob selitvi v tretjo državo, kar je podrobneje opisano v mnenju. PREDLOGI SPREMEMB Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
POSTOPEK
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| POSTOPEK |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zadnja posodobitev: 12. november 2008 | Pravno obvestilo |