o reviziji evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta

(2008/2236(INI))

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(1),

-   ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike (ESP) od leta 2004 in zlasti poročil Komisije o napredku na področju njenega izvajanja,

-   ob upoštevanju akcijskih načrtov, sprejetih skupaj z Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, palestinsko upravo, Tunizijo in Ukrajino,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani in je stopil v veljavo 1. decembra 1997; ob upoštevanju, da so se decembra 2008 začela pogajanja o obnovljenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju,

-   ob upoštevanju sklepov, ki sta jih septembra in oktobra 2008 sprejela Svet za splošne zadeve in Svet za zunanje odnose glede obnovitve dialoga z beloruskimi oblastmi ter začasne opustitve omejitev potovanj za vodilne osebnosti za obdobje šest mesecev, in sicer po izpustitvi političnih zapornikov ter manjših izboljšavah pri izvajanju parlamentarnih volitev,

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve 27. in 28. novembra 1995 v Barceloni, s katero je bilo vzpostavljeno evro-sredozemsko partnerstvo,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ (KOM(2008)0319),

–   ob upoštevanju potrditve tega sporočila, ki jo je bruseljski Evropski svet izrekel 13. in 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju izjave s pariškega vrha za Sredozemlje v Parizu 13. julija 2008,

–   ob upoštevanju izjave o upravljanju, projektih in regionalnem političnem dialogu, sprejete na ministrski konferenci o Barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje v Marseillu 3. in 4. novembra 2008;

-   ob upoštevanju sporočil Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 4. decembra 2006 o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726) ter z dne 5. decembra 2007 KOM(2007)0774) o močni evropski sosedski politiki,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. aprila 2007 z naslovom „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“ (KOM(2007)0160) in sporočila Komisije z dne 19. junija 2008 (KOM(2008)0391), ki poroča o prvem letu izvajanja te pobude,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Vzhodno partnerstvo“ (KOM(2008)0823),

–   ob upoštevanju pisma, ki ga je Odboru za zunanje zadeve Parlamenta 26. aprila 2006 poslala komisarka Benita Ferrero-Waldner,

-   ob upoštevanju svojih resolucij o evropski sosedski politiki in strategiji širitve Evropske unije,

-   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sosednjih državah in regijah Evropske unije,

-   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A6-0037/2009),

A.  ker sta reforma iz leta 2006 in sporazum o novem okviru zunanje pomoči vključevala zavezo Komisije, da bo izvedla vmesni pregled izvajanja uredbe (ES) št. 1638/2006 pred evropskimi volitvami leta 2009, Parlamentu pa sta dodelila povečane nadzorne pristojnosti na področju pomoči Skupnosti,

B.   ker je Odbor za zunanje zadeve v letu 2006 ustanovil delovne skupine glede evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za jug ter evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za vzhod, da bi vzpostavil strukturiran dialog s Komisijo o izvedbenih dokumentih, ki so določili politični okvir za zagotavljanje pomoči v skladu z evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom,

C.  ker je bil namen evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta od začetka sedanje finančne perspektive v letu 2007 podpirati izvajanje evropske sosedske politike in zlasti njenih akcijskih načrtov ter strateškega partnerstva z Rusko federacijo prek podpore za izvajanje časovnih načrtov glede štirih skupnih prostorov,

D. ker je glavni cilj evropske sosedske politike vzpostaviti dobrososedsko okolje v neposredni bližini Evropske unije; ker so sosednje države naravno razdeljene v dve kategoriji: južne in vzhodne, z različnimi cilji in pristopi do Evropske unije ker je ta delitev ponazorjena z dvema nedavno predlaganima pobudama: Unijo za Sredozemlje in vzhodnim partnerstvom,

E.   ker je bil evropski sosedski in partnerski instrument oblikovan tudi za financiranje čezmejnih in večdržavnih programov na tem področju, z namenom podpirati med drugim pobude, kot je sinergija Črnega morja, Unija za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo,

F.  ker evropska sosedska politika ostaja ena osrednjih prednostnih nalog zunanje politike Evropske unije in ker vsem zadevnim državam ponuja možnost tesnejšega povezovanja z EU,

G.  ker evropska sosedska politika ni odvisna od pristopnega procesa, vendar ga ne izključuje, ter ker predstavlja korak naprej pri gospodarskem in političnem zbliževanju med Evropsko unijo in sosednjimi državami,

H. ker je posledica hitre demografske rasti držav, ki mejijo na EU, vse večji delež mestnega prebivalstva, kar predstavlja nov izziv za evropski sosedski in partnerski instrument,

Splošne opombe

1.  meni, da so določbe uredbe (ES) št. 1638/2006 na splošno primerne in utemeljene za namene sodelovanja s sosednjimi državami in drugimi večstranskimi organizacijami;

2.  poziva Komisijo, naj skupaj s partnerskimi vladami nadalje razvija mehanizme za posvetovanje s civilno družbo in lokalnimi organi, da bi jih bolje vključila v oblikovanje in spremljanje izvajanja evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ter nacionalnih reformnih programov; poziva Komisijo, naj pospeši objavljanje letnih akcijskih programov na svoji spletni strani, ter prepriča partnerske vlade, naj zagotovijo redno dostopnost svojih nacionalnih programskih dokumentov javnosti;

3   poziva Svet, naj skupaj s Parlamentom razvije prožen in pregleden instrument za zagotavljanje informacij s tega področja in naj Parlamentu čim hitreje posreduje zapisnike o sprejetih sklepih;

4.   poziva Komisijo in nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo programe za pobratenje mest in regij ter jim za to nudijo primerno pomoč, da bi tako okrepili lokalne in regionalne upravne zmogljivosti v sosednjih državah in spodbudili programe izmenjav za civilno družbo ter mikroprojekte;

5.  pozdravlja novi program CIUDAD, ki ga je v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta začela Komisija, da bi omogočila podporo konkretnim projektom sodelovanja med evropskimi mesti in mesti v državah iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta; poudarja, da je tovrstna pobuda zelo primerno sredstvo za pospeševanje dialoga in demokratičnega procesa; se zato zavzema, da bi se za krepitev teh pobud ob vmesnem pregledu finančnega okvira v obdobju 2008-2009 namenili višji zneski;

6.  meni, da je treba prepoznavnost pomoči Skupnosti povečati s ciljno usmerjeno komunikacijo z interesnimi skupinami in širšo javnostjo, in v ta namen priporoča vzpostavitev stikov s civilno družbo in lokalnimi organi, saj so ti bliže državljanom in torej predstavljajo primerno in učinkovito raven delovanja;

7.  poziva k ambicioznejšemu uresničevanju letnih akcijskih programov na področjih demokracije, pravne države in človekovih pravic v skladu s cilji iz akcijskih načrtov evropske sosedske politike, da bi se izognili bistvenim razlikam pri dodeljevanju sredstev med vzhodnimi in sredozemskimi partnericami; meni, da je treba storiti več, da bi prepričali partnerske vlade, da se zavežejo k ukrepanju na teh področjih;

8.  poudarja, da je treba pri vseh novih akcijskih načrtih evropske sosedske politike, o katerih potekajo pogajanja, opredeliti jasne, konkretne in izmerljive cilje; opozarja, da morajo biti vsa poglavja akcijskih načrtov medsebojno povezana, da bi prišlo do napredka pri vseh poglavjih brez diskriminacije; v tem smislu ponavlja poziv k celoviti politiki za človekove pravice in demokracijo, ki bi vključevala vse obstoječe instrumente s tega področja;

9.  ugotavlja, da so postopki in časovni okviri iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta – kljub povečani prilagodljivosti in enostavnosti instrumentov pomoči Skupnosti, kar dokazuje zlasti evropski instrument za demokracijo in človekove pravice – za organizacije civilne družbe in lokalne oblasti še vedno težavni; poziva Komisijo, naj izvede primerjalno analizo postopkov, ki jih uporabljajo drugi veliki donatorji, ter te rezultate predstavi Parlamentu;

10. meni, da mora biti sektorska in splošna proračunska pomoč v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta na voljo samo vladam, ki jo bodo lahko izvajale na pregleden, učinkovit in odgovoren način in kjer bo predstavljala resnično spodbudo; poziva Komisijo, naj pregleda primernost proračunske pomoči v državah, ki imajo težave z upravljanjem proračuna in nadzornimi postopki ter visoko stopnjo korupcije; poziva Komisijo, naj pri izbiri, izvajanju in spremljanju programov iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta poišče pravo ravnotežje med prožnostjo in preglednostjo;

11. poudarja potrebo po posameznim državam prilagojenih pristopih glede političnega pogojevanja, ki bodo med drugim namenjeni spodbujanju demokracije, načel pravne države in dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic, pravic manjšin in neodvisnosti sodstva; zato meni, da bi bilo treba objaviti in Evropskemu parlamentu predstaviti poglobljeno in temeljito oceno vseh projektov "Sodstvo", ki se financirajo iz tega instrumenta;

12. pozdravlja vključitev čezmejnega sodelovanja v področje uporabe uredbe o evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu kot strateškega orodja za razvoj skupnih projektov in krepitev odnosov med državami evropske sosedske politike in državami članicami; vztraja pa, da je treba oblikovati posebne instrumente, da bi se zagotovilo redno spremljanje upravljanja in procesa izvajanja skupnih operativnih programov na obeh straneh meja EU;

13. poziva Komisijo, naj pripravi natančen pregled vseh skupnih operativnih programov, odobrenih za obdobje 2007-2013, in oceni stopnjo spoštovanja načel preglednosti, učinkovitosti in partnerstva pri izvajanju projektov; spodbuja Komisijo, naj pripravi popis najpogostejših težav, s katerimi se soočajo organi upravljanja v obmejnih regijah EU in v državah evropske sosedske politike, da bi za naslednje programsko obdobje pripravili bolj primerne rešitve zanje;

14. spodbuja Komisijo, naj olajša izmenjavo izkušenj in najboljših praks pri čezmejnem sodelovanju med programi in projekti evropske sosedske politike ter ukrepi, sprejetimi na podlagi cilja „Evropskega teritorialnega sodelovanja“ in že zaključene pobude Skupnosti INTERREG III A; zlasti meni, da je treba podpirati pobude za usposabljanje, vključno s programi učenja jezika sosednjih držav, in partnerske pobude za uslužbence Evropske unije; v tem okviru predlaga redne analize napredka, doseženega na področju zmogljivosti in izgradnje institucij na obeh straneh meja EU;

15. poudarja pomembnost pojasnitve razmerja med evropsko sosedsko politiko kot okvirno politiko in regionalnimi pobudami evropske sosedske politike, kot je sinergija Črnega morja, Unija za Sredozemlje in prihodnje vzhodno partnerstvo, pa tudi pomen krepitve usklajevanja in dopolnjevanja teh pobud ter različnih instrumentov pomoči Skupnosti; poziva k boljši časovni usklajenosti med programi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ter finančnim sodelovanjem, ki ga zagotavljajo države članice in mednarodne organizacije;

16. poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju na strani držav evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta z agencijami Evropske unije ter povečanih možnostih za te države, da sodelujejo v programih Skupnosti, če so izpolnjeni cilji akcijskih načrtov evropske sosedske politike; poziva Komisijo, naj učinkovito ukrepa za zmanjšanje finančnega bremena tretjih držav, ki si prizadevajo sodelovati v teh programih Skupnosti;

17. poudarja potrebo po tem, da so sredstva iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta pregledna glede na državo, regijo in prednostno področje;

18. poziva, da se večji poudarek nameni povečani mobilnosti, zlasti z vzpostavitvijo partnerstev za mobilnost z državami evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, in medsebojnim človeškim stikom, zlasti na področjih izobraževanja, raziskav in razvoja, poslovanja in političnega dialoga; podpira nujne ukrepe za znižanje taks za izdajo vizuma za državljane in prebivalce vseh držav evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, s končnim ciljem liberalizacije vizumskega sistema;

19. potrjuje pristop Komisije h gospodarskemu povezovanju, ki vključuje cilj vzpostavitve poglobljenega in obsežnega območja proste trgovine;

20. ugotavlja, da kljub prizadevanjem za spodbujanje enakosti med spoloma in vključevanja žensk v politično, socialno in gospodarsko življenje v nekaterih državah evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, taki ukrepi še niso privedli do vidnejšega izboljšanja niti v sredozemskem sosedstvu, niti v nekaterih državah vzhodnega sosedstva; poziva Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta bolj sistematično obravnava neenakost med spoloma;

21. podpira pristop Komisije glede vprašanja zanesljive oskrbe z energijo, s ciljem, da se srednjeročno ustvari vzajemno koristen, povezan in raznovrsten energetski trg med EU in sosednjimi državami; vendar poudarja, da je treba poleg nadaljnjega razvoja usklajevanja partnerskih energetskih politik in zakonodaje s prakso EU in pravnim redom Skupnosti posebno pozornost nameniti posodobitvi energetske infrastrukture v partnerskih državah;

22. pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije za vzhodno partnerstvo vključuje vzpostavitev tematskih platform (demokracija, dobro upravljanje in stabilnost, gospodarsko povezovanje in zbliževanje s politikami EU, zanesljiva oskrba z energijo, stiki med ljudmi), ki se ujemajo z glavnimi področji sodelovanja;

23. poudarja potrebo po povečanju finančnega okvira evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, da bi tako omogočili evropski sosedski politiki, da doseže svoje vedno bolj ambiciozne cilje, ter podprli njene nove regionalne pobude; poziva, naj se, ko se to zgodi, ohrani geografska porazdelitev finančne pomoči EU med sredozemskimi in vzhodnoevropskimi državami, kot je določeno v finančni perspektivi za obdobje 2007–2013;

24. poziva k ovrednotenju sedanje učinkovitosti in učinka porabe v širšem smislu, kot so dejavnosti tretjih držav, povezane s pomočjo;

25. poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka tujih politik pomoči tretjih držav v državah evropske sosedske politike, zlasti Kitajske in Rusije, ter oceno učinka finančne krize za vse države evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

26. poziva Komisijo, naj strogo oceni resnične potrebe držav, katerim trenutno zagotavlja čezmorsko razvojno pomoč in drugo podobno pomoč, predvsem glede na ravni BDP in stopnje gospodarske rasti v državah prejemnicah;

27. poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo reformnemu programu, ki je opredeljen v akcijskih načrtih evropske sosedske politike, z dodatnimi prispevki v Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo in podobne pobude evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ter povečano dvostransko pomoč;

28. opozarja, da je Parlament med pogajanji o pravni podlagi za evropski sosedski in partnerski instrument izrazil upravičene pomisleke o tem, kako vključiti srednjeročne in kratkoročne strateške in nacionalne dokumente, ki pogosto vsebujejo okvirne finančne zneske, v parlamentarni nadzor; poziva k oceni izvajanja teh okvirnih finančnih obveznosti v preteklih dveh letih;

29. v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi visoke ravni zahtevanih prerazporeditev proračunskih sredstev za poglavje 19 08, saj znaša skupno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za leti 2007 in 2008 že sedaj 410 milijonov EUR, sredstev za plačilo pa 635 milijonov EUR;

30. z zadovoljstvom ugotavlja, da so države, ki jih zajema evropski sosedski in partnerski instrument, upravičene do posojil s strani Evropske investicijske banke (EIB)(2), in da mora tovrstno financiranje potekati v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji; opozarja, da je sedanja najvišja zgornja meja financiranja EIB za države evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za obdobje 2007–2013 12,4 milijarde EUR, ta znesek pa je razdeljen na dva okvirna podzneska, in sicer 8,7 milijarde EUR za sredozemske države ter 3,7 milijarde EUR za vzhodne države in Rusijo; poziva k oceni, izvedeni skupaj z EIB, da bi ugotovili, kako se taka posojila izvajajo;

31. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropsko sodišče na podlagi izpodbijanja Parlamenta pred nedavnim razveljavilo izvorno pravno podlago in presodilo, da je treba v omenjenih primerih uporabiti postopek soodločanja v skladu s členoma 179 in 189a Pogodbe ES; poudarja, da morata pregled evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in sprejem uredbe, ki bo nadomestila razveljavljeni sklep Sveta o jamstvu Skupnosti za posojila EIB, potekati vzporedno, saj gre za dopolnjujoča se instrumenta s področja politike EU do sosednjih držav in se je zato treba izogniti protislovnim in neučinkovitim določbam;

32. ponovno izraža zaskrbljenost, da bi v primeru usmerjanja pomoči EU prek večdonatorskih odškodninskih skladov lahko prihajalo do pomanjkljivosti glede odgovornosti in tveganja zlorabe sredstev Skupnosti; poudarja pomen dobrega sistema javnih financ, temelječega na načelih preglednosti in demokratične odgovornosti; zato poziva Komisijo, naj se vedno, ko je to mogoče in kjer ima na voljo boljše ter preglednejše načine, izogne usmerjanju sredstev prek omenjenih posrednikov;

Opombe za posamezne države in regije

33. opaža napredek, dosežen v okviru pobude za oblikovanje Unije za Sredozemlje, vendar poudarja, da:

–  financiranje pobude evropske sosedske politike za jug ali vzhod iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ne sme iti v škodo druge,

-  mora biti Parlament ustrezno obveščen o projektih Unije za Sredozemlje, ki se financirajo iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

-  je zlasti pomembna preglednost drugih virov, vključno z zasebnim financiranjem, ko se uporabljajo sredstva evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

34. ponovno poudarja, da mora sredozemski element evropske sosedske politike dopolnjevati barcelonski proces in da je treba jasneje opredeliti cilje evropske sosedske politike, da se okrepi barcelonski proces, tako da se da prednost večstranskemu regionalnemu pristopu;

35. meni, da je treba načrtovati razširitev sodelovanja v regionalnih, večstranskih in čezmejnih projektih v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta na vse nove partnerje Unije za Sredozemlje, da se okrepi učinkovitost teh projektov;

36. meni, da nedavni geopolitični razvoj v vzhodni soseščini Evropske unije poudarja pomembnost nadaljnjega razvoja evropske sosedske politike, tako da se bolje prilagodi potrebam partnerjev, vključno z okrepljeno udeležbo Evropske unije v regiji Črnega morja in ambicioznim vzhodnim partnerstvom; poudarja potrebo po pospešitvi vzpostavljanja območij proste trgovine, zlasti glede Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Ukrajine in Moldavije, takoj ko bodo partnerske države pripravljene, in potrebo po čim hitrejši izpeljavi korakov za odpravo vizumov z Evropsko unijo, pa tudi potrebo po krepitvi regionalnega sodelovanja, da se spodbujata stabilnost in blaginja v evropski soseščini;

37. predlaga oblikovanje skupščine vzhodnega sosedstva („Euroeast“), v kateri bo sodeloval Evropski parlament in ki bo zasnovna podobno kot skupščini „Euromed“ in „Eurolat“, njen namen pa bo izvajanje evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta v vzhodnoevropskih državah – Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji, Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji;

38. poudarja, da zamrznjeni konflikti predstavljajo oviro za popolni razvoj evropske sosedske politike v zvezi z Južnim Kavkazom, in poziva Svet, naj aktivneje sodeluje pri razreševanju konfliktov;

39. poudarja, da je potrebno dejavnejše sodelovanje v črnomorski regiji, da bi EU pomagala razrešiti nekaj nerešenih konfliktov in okrepiti sodelovanje med državami v regiji ter omogočila tudi osnovo za regionalno skupno zunanjo in varnostno politiko skupaj s Turčijo; poudarja, da bi bilo treba povabiti tudi Rusijo, naj podpre reševanje konfliktov in spodbuja mir, stabilnost in spoštovanje do ozemeljske celovitosti v regiji, ki je hkrati soseda EU in Rusije; meni, da bi moralo biti s temi načeli mednarodnega prava mogoče izvesti številne projekte skupnega interesa;

40. pozdravlja dejstvo, da evropsko partnerstvo ponuja boljšo spodbudo ambicioznim partnerskim državam, kot je na primer Ukrajina; pozdravlja zlasti novi, celoviti program za institucionalni razvoj za izboljšanje upravne usposobljenosti v ustreznih sektorjih sodelovanja;

41. meni, da vzhodno partnerstvo ne bi smelo ovirati članstva v EU za tiste sosednje države, ki bi želele zaprositi za članstvo na podlagi člena 49 Pogodbe o Evropski uniji;

42. podpira predlog Komisije, da bi bili novi odnosi z državami vzhodnega partnerstva oblikovani na podlagi novih pridružitvenih sporazumov, prilagojenih posameznim državam, kar bi omogočilo boljši odziv na partnerska prizadevanja za tesnejši odnos;

43. pozdravlja dejstvo, da je zanesljiva oskrba z energijo sestavni del predloga za vzhodno partnerstvo pri odnosih z vzhodnimi partnerji; podpira glavne cilje omenjenega sporočila o vzhodnem partnerstvu, kot je nagel zaključek pogajanj o članstvu Ukrajine in Moldavije v skupnosti za energijo in dejavnejše politično sodelovanje z Azerbajdžanom, katerega cilj je zbliževanje z energetskim trgom EU in infrastrukturno povezovanje;

44. potrjuje paket za stabilnost in oživitev gospodarstva v okviru proračuna Skupnosti, ki bo zagotovil do 500 milijonov EUR v obdobju 2008–2010 za prenovo Gruzije po uničujoči vojni ter za zagotovitev gospodarske rehabilitacije notranje razseljenih oseb do njihove vrnitve na svoje domove in posesti; poudarja, da je treba financiranju Evropske unije dodati ustrezne mehanizme za pogojevanje in spremljanje, da bi tako zagotovili, da je pomoč namenjena za najnujnejše potrebe Gruzije; poudarja, da je treba pomoč usmeriti v podpiranje reformnega programa, kot je določen v akcijskem načrtu evropske sosedske politike ter programskih dokumentih evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, ki ostajajo izredno primerni;

45. poudarja, da je treba finančni okvir za potrebe Belorusije ponovno preučiti, da se ugotovi, če je mogoče sodelovanje razširiti tako, da bo poleg energije, okolja in preseljevanja zajemalo še druga področja, z namenom izvajanja politike ponovne vključitve, ki jo je začel Svet septembra 2008; opozarja, da bodo odnosi med EU in Belorusijo v veliki meri odvisni od zavezanosti beloruske vlade demokratičnim vrednotam; poudarja potrebo po dejanski politični pogojenosti ter po zagotavljanju, da bo pomoč imela takojšen pozitivni učinek na državljane in je organi ne bodo zlorabili proti svojim političnim nasprotnikom; poudarja, da bi morala EU učinkoviteje podpreti civilno družbo in politične stranke, ki zagovarjajo demokracijo;

46. meni, da bi se morala EU pri pogajanjih o novem sporazumu med EU in Rusijo osredotočiti na naslednja vprašanja:

-   večje rusko sodelovanje pri določanju jasnih prednostnih nalog finančnega sodelovanja, kar bi vodilo v boljše načrtovanje in večletno programiranje pomoči;

–   zagotavljanje, da se pri dodeljevanju finančne pomoči ruskim organom pripomore h krepitvi demokratičnih standardov v Ruski federaciji;

-   povečano skupno lastništvo projektov, določenih za financiranje;

°

°         °

47. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in nacionalnim parlamentom držav evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.

(1) UL L 310, 9.11.2006, str. 1. (2) Sklep Sveta 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti (UL L 414, 30.12.2006, str. 95).

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se po merilih odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj vse razen dveh izmed sedemnajstih držav, ki jih zajema instrument evropske sosedske politike, uvrščajo med države v razvoju; v zvezi s tem ugotavlja, da instrument evropske sosedske politike, čeprav vključuje podporo zmanjševanju revščine, v številnih državah evropske sosedske politike ni učinkovito prispeval k občutnemu zmanjšanju revščine in izboljšanju socialno-ekonomskega položaja; zato vztraja, naj izkoreninjanje revščine in izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov (še posebej na področju zdravstva in izobraževanja) postaneta poglavitna in splošna cilja pri izvajanju pomoči instrumenta evropske sosedske politike;

2.  ugotavlja, da je poglavitni poudarek pri načrtovanju instrumenta evropske sosedske politike gospodarski razvoj ter spodbujanje in liberalizacija trgovine; poziva, naj pri načrtovanju instrumenta evropske sosedske politike dobijo prednost razvojna področja sodelovanja, ki so opredeljena v instrumentu, na primer spodbujanje demokratizacije in človekovih pravic, enakost med spoloma in nediskriminacija, socialni razvoj in socialno varstvo, zdravstvo in izobraževanje ter varstvo okolja;

3.  je zaskrbljen, ker so države evropske sosedske politike med tistimi, ki so najbolj prizadete zaradi nezadostne demokratizacije in stalnih kršitev človekovih pravic; je tudi zaskrbljen, ker civilna družba in opozicijske stranke niso bile sistematično in pomembno vključene v posvetovalni proces za evropsko sosedsko politiko in načrtovanje sredstev za instrument evropske sosedske politike zaradi omejitev, ki so jih postavile vladajoče elite; poziva Komisijo, naj zagotovi sredstva za demokratične reforme, ki bodo spodbudile krepitev opozicijskih strank, odpravljanje pomanjkljivosti v volilnih postopkih in zagotavljanje neodvisnosti sodstva v državah evropske sosedske politike, z instrumentom evropske sosedske politike pa naj uveljavlja tudi spoštovanje človekovih pravic;

4.  ugotavlja, da kljub prizadevanjem za spodbujanje enakosti med spoloma in vključevanja žensk v politično, socialno in gospodarsko življenje v državah evropske sosedske politike, ti ukrepi še niso privedli do vidnejšega izboljšanja niti v sredozemskem sosedstvu, niti v nekaterih državah vzhodnega sosedstva; poziva Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju instrumenta evropske sosedske politike bolj sistematično obravnava neenakost med spoloma;

5.  poudarja pomen predlaganega vzhodnega partnerstva, ki je zasnovano podobno kot Unija za Sredozemlje; ugotavlja, da bi vzhodno partnerstvo lahko odločilno prispevalo k nadaljnjemu razvoju sodelovanja med EU in vzhodnoevropskimi državami ter s tem h krepitvi demokracije, dobremu upravljanju in varstvu človekovih pravic v teh državah in k spodbujanju njihovega gospodarskega in socialnega razvoja;

6.  predlaga oblikovanje skupščine vzhodnega sosedstva („Euroeast“), v kateri bo sodeloval Evropski parlament in ki bo zasnovna podobno kot skupščini „Euromed“ in „Eurolat“, njen namen pa bo izvajanje evropske sosedske politike v vzhodnoevropskih državah – Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji, Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   opozarja, da je Parlament med pogajanji o pravni podlagi za evropski sosedski in partnerski instrument izrazil upravičene pomisleke o tem, kako vključiti srednjeročne in kratkoročne strateške in nacionalne dokumente, ki pogosto vsebujejo okvirne finančne zneske, v parlamentarni nadzor; poziva k oceni izvajanja teh okvirnih finančnih obveznosti v preteklih dveh letih;

2.   izraža v zvezi s tem zaskrbljenost zaradi visoke ravni zahtevanih prerazporeditev proračunskih sredstev za poglavje 19 08, saj znaša skupno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za leti 2007 in 2008 že sedaj 410 milijonov EUR, sredstev za plačilo pa 635 milijonov EUR;

3.   z zadovoljstvom ugotavlja, da so države, ki jih zajema evropski sosedski in partnerski instrument, upravičene do posojil s strani Evropske investicijske banke (EIB)(1), in da mora tovrstno financiranje potekati v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji; opozarja, da je sedanji maksimalni najvišje določeni znesek financiranje EIB za obdobje 2007-2013 12,4 milijarde EUR, ta znesek pa je razdeljen na dva okvirna podzneska, in sicer 8,7 milijarde EUR za sredozemske države ter 3,7 milijarde EUR za vzhodne države in Rusijo; poziva k oceni, izvedeni skupaj z EIB, da bi ugotovili, kako se taka posojila izvajajo;

4.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropsko sodišče na podlagi izpodbijanja Parlamenta pred nedavnim razveljavilo izvorno pravno podlago in presodilo, da je treba v omenjenih primerih uporabiti postopek soodločanja v skladu s členoma 179 in 189a Pogodbe o ES; poudarja, da morata pregled evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in sprejem uredbe, ki bo nadomestila razveljavljeni sklep Sveta o jamstvu Skupnosti za posojila EIB, potekati vzporedno, saj gre za dopolnjujoča se instrumenta s področja politike EU do sosednjih držav, in se je zato treba izogniti protislovnim in neučinkovitim določbam;

5.   ponovno izraža zaskrbljenost, da bi v primeru usmerjanja pomoči EU prek večdonatorskih odškodninskih skladov lahko prihajalo do pomanjkljivosti glede odgovornosti in tveganja zlorabe sredstev Skupnosti; poudarja pomen dobrega sistema javnih financ, temelječega na načelih preglednosti in demokratične odgovornosti; zato poziva Komisijo, naj se vedno, ko je to mogoče, in kjer ima na voljo boljše ter preglednejše načine, izogne usmerjanju sredstev prek omenjenih posrednikov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) Sklep Sveta 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti ( UL L 414, 30.12.2006, str. 95).

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja vključitev čezmejnega sodelovanja v področje uporabe uredbe o evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu kot strateškega orodja za razvoj skupnih projektov in krepitev odnosov med državami ESP in državami članicami; vztraja pa, da je treba oblikovati posebne instrumente, da se zagotovi redno spremljanje upravljanja in procesa izvajanja skupnih operativnih programov na obeh straneh meja EU;

2.   poudarja, da mora čezmejno sodelovanje prispevati k celovitemu in trajnostnemu regionalnemu razvoju sosednjih obmejnih regij in k usklajenemu teritorialnemu povezovanju med Skupnostjo in sosednjimi državami; opozarja, da je najprimernejši način za dosego tega cilja usklajevanje ciljev zunanje politike s cilji in uresničevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezijske politike;

3.   poudarja, da je treba zagotoviti boljšo usklajenost med ukrepi za teritorialno sodelovanje iz ekonomske, socialne in teritorialne kohezijske politike in zunanjimi elementi čezmejnega sodelovanja, tj. državami kandidatkami za članstvo v EU, državami, vključenimi v ESP, Rusko federacijo in državami, ki mejijo na najbolj oddaljene regije;

4.   poziva Komisijo, naj pripravi natančen pregled vseh skupnih operativnih programov, odobrenih za obdobje 2007-2013, in oceni stopnjo spoštovanja načel preglednosti, učinkovitosti in partnerstva pri izvajanju projektov; spodbuja Komisijo, naj pripravi popis najpogostejših težav, s katerimi se soočajo organi upravljanja v obmejnih regijah EU in v državah ESP, da bi za naslednje programsko obdobje pripravili bolj primerne rešitve zanje;

5.   obžaluje omejeno uporabo načela subsidiarnosti, navedeno v prvih poročilih o izvajanju programa; zato poziva Komisijo, naj spodbuja večje vključevanje regionalnih in lokalnih organov v okviru bolj decentraliziranega pristopa k upravljanju programov in izvajanju projektov; opozarja, da je oblikovanje delujočih decentraliziranih struktur pomembna predpostavka za uspešno izvajanje projektov ESP;

6.   obžaluje premajhno usklajevanje med evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom ter financiranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je bilo zagotovljeno, ter poziva k poenostavitvi postopkov in uskladitvi pravil, da bi tako dosegli boljše izvajanje obstoječih instrumentov in preprečili prekrivanje; v tem okviru pričakuje od Komisije informacije o vzpostavljenem nadzoru za preprečevanje dvojnega financiranja;

7.   meni, da je treba uporabiti celostni pristop, ki zagotavlja potrebno usklajenost med različnimi ozemeljskimi ravnmi (od lokalne do evropske ravni), področnimi politikami in podpornimi programi;

8.   spodbuja Komisijo, naj olajša izmenjavo izkušenj in najboljših praks pri čezmejnem sodelovanju med programi in projekti ESP ter ukrepi, sprejetimi na podlagi cilja „Evropskega teritorialnega sodelovanja“ in že zaključene pobude Skupnosti INTERREG III A; meni zlasti, da je treba podpirati pobude za usposabljanje, vključno s programi učenja jezika sosednjih držav, in partnerske pobude za uslužbence Evropske unije; v tem okviru predlaga redne analize napredka, doseženega na področju zmogljivosti in izgradnje institucij na obeh straneh meja EU;

9.   meni, da so obsežnejši stiki med ljudmi ter osebne izkušnje z demokracijo in pravno državo predpogoj za optimalno izvajanje projektov ESP;

10. poziva Komisijo in nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo programe za pobratenje mest in regij ter jim nudijo primerno pomoč, da bi tako okrepili lokalne in regionalne upravne zmogljivosti v sosednjih državah in spodbudili programe izmenjav za civilno družbo ter pobude v obliki mikroprojektov;

11. poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja gospodarske, družbene in institucionalne čezmejne povezave spričo šibkega sodelovanja na tem področju med obmejnimi regijami;

12. meni, da zneski, dodeljeni čezmejnemu sodelovanju, ne zadostujejo, saj znašajo samo 5 % skupnega proračuna evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, glede na politično dodano vrednost teh programov kot instrumentov regionalne stabilnosti in glede na konkretne premike, ki jih lahko dosežejo na področju izgradnje upravne zmogljivosti, preglednosti postopkov in sodelovanja civilne družbe pri odločanju; poziva Komisijo, naj obravnava možnost povečanja meje financiranja pri izračunu rezervacij za naslednje programsko obdobje;

13. opozarja na pomen vključevanja vidika spolov, načela enakih možnosti ter posebnih potreb invalidov in ostarelih oseb v projekte, ki se financirajo iz Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

14. meni, da bi se moral evropski sosedski in partnerski instrument, da bi izpolnil cilje glavnega programskega dokumenta v zvezi z ESP, osredotočiti na uravnoteženo strategijo med vzhodom in jugom, s posebnimi pristopi za obe področji, in na ta način pomagati nekaterim regijam, da sprejmejo inovativne razvojne koncepte s skupnimi cilji;

15. poudarja, da nudi ESP odličen okvir za regionalno sodelovanje pri vprašanjih, kot so okolje, energetska varnost, kultura, promet, upravljanje meja in priseljevanje; podpira, če je to le možno, pogajanja za pravno zavezujoče sektorske sporazume, ki bi olajšali povezovanje skupnih politik; še zlasti poudarja potrebo po spodbujanju naložb za razširjanje vseevropskih prometnih in energetskih omrežij v države ESP;

16. poudarja, da sta varstvo podnebja in energijska učinkovitost ključni področji za okrepljeno sodelovanje med EU in vsemi državami partnericami ESP; zato meni, da bi morali pri prejemanju pomoči imeti prednost projekti, ki izpolnjujejo načela trajnostnega razvoja;

17. spodbuja Komisijo, naj oblikuje predlog za razširjeno sosedsko politiko, ki bi sosednjim državam, katerih pristopni pogovori trenutno ne obetajo veliko možnosti za uspeh, vendarle omogočil vzpostavitev trajnih vezi z EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU