Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor in za kemično industrijo.

(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor, kemično industrijo in energetsko industrijo. Motnje pri oskrbi s surovo nafto ter naftnimi derivati ali nezadostne zaloge bi lahko privedle do velikih finančnih izgub v podjetjih ter ohromile druge gospodarske sektorje in vsakdanje življenje državljanov Unije.

Obrazložitev

Motnje pri oskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati in/ali nezadostne zaloge bodo povzročile verižno reakcijo in bodo vplivale na vse sektorje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Surova nafta ostaja eden najpomembnejših primarnih virov energije in tako bo še prihodnja desetletja. Istočasno pa bo za države članice postalo vse težje zagotoviti stalno zalogo surove nafte po sprejemljivi ceni.

Obrazložitev

N gre podcenjevati pomena tega predloga za povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo v nujnih primerih. Kljub temu, da javnost in mediji iz različnih razlogov namenjajo veliko več pozornosti drugim virom energije (jedrski, obnovljivim virom energije, plinu), ostaja nafta najpomembnejši primarni vir energije v EU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnost težav z oskrbo.

(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in rastoča svetovna poraba naftnih derivatov resno povečujejo nevarnost težav z oskrbo.

Obrazložitev

Glede na nepričakovano povečanje svetovne porabe naftnih derivatov, katere rast v prihodnosti je tudi težko napovedati, je treba poudariti nevarnost nenadnih sprememb v ravnotežju med zalogami nafte in svetovno porabo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Poleg vzpostavitve ugodnih razmer za naložbe v iskanje in izkoriščanje zalog nafte v Evropski uniji in izven nje, ki so bistvenega pomena za dolgoročno zagotavljanje zalog nafte, je ustvarjanje zalog nafte zanesljivo sredstvo za premostitev kratkotrajnih motenj pri oskrbi.

Obrazložitev

Treba je razlikovati med zagotavljanjem oskrbe na dolgi rok in premostitvijo kratkotrajnih motenj pri oskrbi. Ta direktiva obravnava le slednje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2b) Raven odvisnosti držav članic od uvoza nafte za zadovoljevanje njihovih potreb po energiji je izjemno visoka.

Obrazložitev

Treba je sprejeti ukrepe za čim večjo energetsko neodvisnost držav članic. Alternativni viri energije lahko okrepijo zaloge v izrednih razmerah in kriznih obdobjih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Evropska unija je svetovni akter, zato bi morala biti njena politika glede krepitve zanesljivosti pri oskrbi z energijo del ciljev politike v odnosih EU z državami kandidatkami in sosednjimi državami.

Obrazložitev

Tudi države kandidatke in sosednje države bi morale premisliti o sprejetju preventivnih ukrepov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b) Pri odločitvah in ukrepih Evropske unije po posvetovanju z Mednarodno agencijo za energijo bi morala Komisija zagotoviti enake pogoje za osem držav članic, ki niso članice te agencije1.

1 Bolgarija, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija.

Obrazložitev

Za približevanje sistema Skupnosti sistemu Mednarodne agencije za energijo bi bilo treba poskrbeti, da so upoštevane tudi tiste države članice, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija, Slovenija in Ciper).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) Komisija bi morala ustrezno predstavljati in podpirati interese držav članic, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo.

Obrazložitev

Interese vseh držav članic EU je treba enako varovati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zbližati mehanizme za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah.

(7) Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zagotoviti medsebojno združljivost različnih mehanizmov za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah.

Obrazložitev

Cilj zakonodaje EU bi moral biti predvsem zagotoviti združljivost in ne popolnega poenotenja. Še vedno velja, naj bo Evropa združena v svoji različnosti!

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 9. oktobra 2008 poudarjajo željo Unije po vzpostavitvi mehanizmov za solidarnost med državami članicami v primeru motenj pri oskrbi z energijo in predlagajo vzpostavitev vseh instrumentov, ki so za to potrebni. Na ravni Skupnosti usklajen učinkovit sistem za vzdrževanje zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov je prav tako pomemben dejavnik pri prenašanju načela energetske solidarnosti v prakso.

Obrazložitev

Moralo bi biti jasno, da je ta predlog del instrumenta Unije za prenos energetske solidarnosti v prakso. Nedavna plinska kriza med Ukrajino in Rusijo je pokazala, kako ranljive so nekatere države članice v primeru motenj pri oskrbi in da le enoten odziv EU na te težave lahko ublaži negativne učinke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti omogoča približevanje k tem ciljem. Da bi različnim zadevnim državam članicam omogočili kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje, hkrati pa ublažili finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen, zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti, zadostuje prepoved pridobitvenega namena.

(8) Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti bi lahko prispeval k stroškovno učinkovitemu doseganju teh ciljev. Državam članicam je treba omogočiti kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje in pogojev, pod katerimi skladiščenje prenesejo na druge države članice ali druge organe za skladiščenje, hkrati pa ublažiti finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen, zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti.

Obrazložitev

Naloga Skupnosti ni dajati prednost posamezni metodi, sploh pa ne spodbujati centralistični pristop, kar bi ogrozilo načelo subsidiarnosti. Še vedno velja, naj bo Evropa združena v svoji različnosti!

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a) Da bi olajšale finančno breme za končne uporabnike, bi države članice morale poskrbeti za tesno sodelovanje med osrednjimi organi za vzdrževanje zalog ter za vzpostavitev regionalnih organov za vzdrževanje zalog.

Obrazložitev

Morda bo vzdrževanje minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov stroškovno učinkovitejše, če države članice povečajo sodelovanje. Skupni organi za vzdrževanje zalog za nekatere regije EU (Baltik, Atlantik, Sredozemlje, Srednja Evropa) so lahko zanimiva možnost za varčevanje z javnim denarjem in za zmanjšanje bremena za vzdrževanje naftnih zalog, ki ga nosijo končni uporabniki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Ob upoštevanju ciljev zakonodaje Skupnosti glede zalog nafte, morebitnih dodatnih skrbi nekaterih držav članic v zvezi z varnostjo in želje po povečanju strogosti in preglednosti mehanizmov solidarnosti med državami članicami je treba področje dejavnosti osrednjih organov, ki delujejo brez posrednika, omejiti na nacionalno ozemlje.

črtano

Obrazložitev

Ni razloga, da bi Komisija omejila morebitno večjo prožnost pri obveznosti glede oskrbe in s tem dodatno podprla „osrednje organe“.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zbliževanja nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice in Skupnost na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami.

(12) Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zagotavljanja združljivosti nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami.

Obrazložitev

Ponovno je treba pojasniti, da cilj ni poenotenje, ampak zagotoviti združljivost. Poleg tega nadzora ne bi smela izvajati Skupnost, saj je to pristojnost držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Državam članicam bi morala biti omogočena zadostna prožnost pri izbiri ureditve vzdrževanja zalog, ki je najprimernejša za njihove geografske in organizacijske značilnosti, vendar bi bilo treba vseeno vzpostaviti vse potrebne mehanizme, da se omogoči, da ima Komisija vedno dostop do natančnih in zanesljivih podatkov o količini zalog.

Obrazložitev

Jasno bi moralo biti, da je namen predloga v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam omogočiti prožnost, da izberejo najprimernejše mehanizme za vzdrževanje zalog nafte, vendar pri tem istočasno zagotoviti sistem, ki je učinkovit in zanesljiv v primeru motenj v oskrbi, kakršnih še nismo izkusili.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12b) Treba bi bilo povečati vlogo držav članic pri vzdrževanju obveznih zalog nafte in upravljanju z njimi v nujnih primerih.

Obrazložitev

Trenutno ima le nekaj držav članic zaloge nafte, vendar so izkušnje v teh državah zelo pozitivne.

Predlog Komisije

Predlog spremembe

(14) Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi morale zaloge, ki jih imajo v lasti države članice ali osrednji organi, t. i. „posebne zaloge“, vzpostavljene na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice, ustrezati dejanskim potrebam v primeru krize. Poleg tega je potrebno, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe.

(14) Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi moralerazpoložljive zaloge v skladu s to direktivo zadoščati vsaj za porabo v predpisanem obdobju. Poleg tega je potrebno, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe.

Obrazložitev

Dejanske potrebe v kriznih razmerah so znane po dogodku in ne pred njim, saj so odvisne od vrste in predvsem od trajanja vsake krize. Precej pomembneje je, ali so predpisane zaloge res na voljo. Te količine zadostujejo za premostitev vseh možnih, politično nemotiviranih motenj pri oskrbi. Pri politično motiviranih motnjah pri oskrbi, ki bi trajale več kot 90 dni, bi bili zaradi nastale svetovne krize v vsakem primeru potrebni drugi ukrepi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic.

(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo vnaprej neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic.

Obrazložitev

Da bi se izognili nepričakovanemu pomanjkanju nafte v izrednih razmerah, je nujno, da se količina zalog nafte določi vnaprej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja.

(18) Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja. Istočasno je treba zagotoviti, da so podatki točni ter da jih ni treba tedensko ali mesečno popravljati, kar se v Evropski uniji pogosto dogaja.

Obrazložitev

Izkušnje drugih držav članic med drugim kažejo, da je točnost podatkov pomembnejša od njihovega tedenskega objavljanja. V skladu s tem je treba določiti prednostne naloge.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo tedensko.

(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo mesečno. Ob upoštevanju rezultatov študije izvedljivosti, namenjeno preverjanju učinkovitost tedenskega poročanja o komercialnih zalogah nafte, bi Komisija morala imeti pooblastila, da od držav članic zahteva, naj te podatke predložijo tedensko, če se lahko zagotovi, da bodo potrebne zgolj minimalne prilagoditve, in če to omogoča bistvene prednosti pri preglednosti trga.

Obrazložitev

Jasno bi moralo biti, da je namen predloga v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam omogočiti prožnost, da izberejo najprimernejše mehanizme za vzdrževanje zalog nafte, vendar pri tem istočasno zagotoviti sistem, ki je učinkovit in zanesljiv v primeru motenj v oskrbi, kakršnih še nismo izkusili.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej omogočeno preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic.

(23) Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej v primeru utemeljenega suma omogočeno skupaj z določenimi nadzornimi organi države članice preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic.

Obrazložitev

Za zagotavljanje skladnosti z nacionalno zakonodajo so najprej odgovorne predvsem države članice. Zato bi morala imeti Komisija samo v primeru utemeljenega suma možnost, da sama uvede preiskavo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Ta akta zlasti zahtevata, da je obdelava osebnih podatkov upravičena z zakonitim ciljem in da se osebni podatki, zbrani naključno, takoj izbrišejo.

(25) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Določbe te direktive ne posegajo v določbe direktive 95/46/ES in uredbe (ES) št. 45/2001.

Obrazložitev

Nekateri strokovnjaki (vključno z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov) priporočajo, naj uvodna izjava jasno določa, da določbe te direktive ne posegajo v navedeno zakonodajo. Zadnji stavek je odveč, saj velja splošno načelo, da se osebni podatki ne hranijo dlje, kot je potrebno, in za namene, za katere so bili zbrani ali dodatno obdelani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene relativno hitro po začetku njene veljavnosti.

(29) Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in ob upoštevanju študije, ki je v izdelavi, o stroških in koristih ukrepov za povečanje preglednosti naftnega trga, zlasti s tedenskim poročanjem o komercialnih zalogah nafte, in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene najpozneje v treh letih po začetku njene veljavnosti.

Obrazložitev

Komisija je ravno začela študijo izvedljivosti o tedenskem poročanju o komercialnih zalogah nafte, ki preučuje morebitne učinke tedenskega poročanja in o zaželenem načinu. Rezultate te študije izvedljivosti bi bilo treba upoštevati pri reviziji. Le tedaj bi bilo treba odločiti, ali naj tedensko poročanje postane obvezno ali ne.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice v promet;

(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Mednarodne agencije za energijo v promet;

Obrazložitev

Odločitev Mednarodne agencije za energijo za dajanje zalog v promet je odločitev osemindvajsetih članic agencije, od katerih jih osem ni članic EU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(la) „izredne razmere“ so okoliščine, v katerih pride do večjih motenj pri oskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati;

Obrazložitev

Manjka opredelitev izraza „izredne razmere“.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2).

4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi.

Obrazložitev

Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2).

3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi.

Obrazložitev

Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje.

1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Ti sistemi se vzpostavijo s predhodnim soglasjem Komisije. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje.

Obrazložitev

Predhodno soglasje za predpise o odgovornosti bi vodilo do približevanja metod, ki jih uporabljajo različne države članice, s čimer bi bil kasnejši nadzor lažji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne *********** o statistiki energetike.

1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem informacije o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se nahajajo zadevne zaloge, njihovi količini, lastniku, pa tudi natančni značilnosti glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike*.

*UL L 304, 14.11.2008, str. 1.

Obrazložitev

Po izkušnjah držav članic mesečno poročanje in lokalizacija na ravni objektov zadošča za preverjanje in preglednost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v tridesetih dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo.

Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v petinštiridesetih dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo.

Obrazložitev

Podatki v registru so strateško občutljive narave, zato bi morali biti organu, ki prejme občutljive informacije, na voljo samo pod strogim nadzorom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija zagotovi zaupnost posameznih podatkov v registrih.

Obrazložitev

Podatki v registru so strateško občutljive narave, zato bi morali biti organu, ki prejme občutljive informacije, na voljo samo pod strogim nadzorom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru, da se s pogodbenim pooblastilom naložijo obveznosti državam članicam, na ozemlju katerih se nahajajo te zaloge, ali osrednjemu organu za skladiščenje, ki ga ustanovi ta država članica, vsebuje pooblastilo določbe, ki opredeljujejo:

(a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku;

(b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge;

(c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila.

Obrazložitev

V preteklosti so se pojavili dvomi o učinkovitosti in zanesljivosti izvedbenih sporazumov med državami članicami v primeru hudih motenj pri oskrbi. Cilj veljavne zakonodaje je določitev jasnih pravil za primere, ko ena država članica s pooblastilom naloži svoje obveznosti drugi državi članici. Zato mora vsako pogodbeno pooblastilo vsebovati jasne določbe o nekaterih odgovornostih, ki bodo zagotovile učinkovito in zanesljivo izvrševanje v primeru krize.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vsaj šest mesecev vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom.

(b) vsaj tri mesece vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, ali

(b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, če je sklenjen sporazum med zadevno državo članico in državami članicami, ki bodo vzdrževale zaloge, ali

Obrazložitev

Geografska porazdelitev zalog bistveno vpliva na varnost oskrbe v državah članicah, pa tudi na hitrost in učinkovitost ukrepanja v primeru motenj. Države članice morajo ohraniti vpliv pri odločanju o razporeditvi zalog.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica se lahko nepreklicno zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge).

1. Vsaka država članica se lahko zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge).

Obrazložitev

Nepreklicna obveznost vzdrževanja posebnih zalog lahko države članice odvrne od ustvarjanja posebnih zalog, hkrati pa niso upoštevane morebitne spremembe zunanjih pogojev, povezanih z energetskim trgom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Posebne zaloge se nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. ****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne ****** o statistiki energetike:

3. Posebne zaloge se lahko nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, ki morajo biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti v zvezi s standardi goriva in varstvom okolja, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. 1099/2008:

Obrazložitev

Jasno mora biti, da se lahko posebne zaloge nanašajo le na proizvode, ki so v skladu z zakonodajo EU. Uvoženih izdelkov, ki še niso bili obdelani tako, da bi ustrezali standardom goriva in okoljski zakonodaji EU, ni mogoče učinkovito uporabiti v primeru krize, ne da bi to ogrozilo delovanje skupnega trga in izvrševanje pravnega reda Skupnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se nepreklicno zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica.

5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se zavezuje, in obdobje, za katero se zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica.

Obrazložitev

Nepreklicna obveznost vzdrževanja posebnih zalog lahko države članice odvrne od ustvarjanja posebnih zalog, hkrati pa niso upoštevane morebitne spremembe zunanjih pogojev, povezanih z energetskim trgom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem vse podatke, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog.

1. Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno mesečno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem podatke o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se zadevne zaloge nahajajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v osmih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v desetih letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki.

Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v desetih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v treh letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki.

Obrazložitev

Obvezne zaloge so instrument za odziv na krizo, zato ni potrebno stalno zbiranje podatkov. Če želi Komisija preveriti spoštovanje obveznosti glede obveznih zalog, zadostujejo podatki preteklih treh let. Naloga Komisije je, da preverjanje izvaja redno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsak dogovor med državami članicami in osrednjim organom za skladiščenje vsebuje določbe, ki opredeljujejo:

(a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku;

(b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge;

(c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila.

Obrazložitev

V preteklosti so se pojavili dvomi o učinkovitosti in zanesljivosti izvedbenih sporazumov med državami članicami v primeru hudih motenj pri oskrbi. Cilj veljavne zakonodaje je določitev jasnih pravil za primere, ko ena država članica s pooblastilom naloži svoje obveznosti drugi državi članici. Zato mora vsako pogodbeno pooblastilo vsebovati jasne določbe o nekaterih odgovornostih, ki bodo zagotovile učinkovito in zanesljivo izvrševanje v primeru krize.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji posredujejo tedensko statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog.

1. Države članice Komisiji posredujejo mesečno statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog.

2. Komisija objavi tedensko statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni.

2. Komisija objavi mesečno statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni.

3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2.

3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2.

3a. V skladu z oceno iz člena 23 lahko komisija od držav članic zahteva tedensko (namesto mesečnega) statistično poročilo o količini komercialnih zalog, če temeljita raziskava o izvedljivosti in učinkovitosti tedenskih statističnih poročil pokaže, da taka poročila omogočajo bistvene prednosti pri preglednosti trga ter da za podatke, pridobljene za ta poročila, niso potrebni kasnejši večji popravki.

Obrazložitev

Pred predložitvijo predlaganih sprememb je treba oceniti posledice. Ocena o posledicah spremembe mesečnih statističnih poročil v tedenska pa ni bila narejena. Zato je treba s spremembami počakati do objave rezultatov študije, te pa obvezno upoštevati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Službe Komisije lahko kadar koli odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino.

1. Če obstaja utemeljen sum, lahko službe Komisije odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino.

Obrazložitev

V skladu z načelom subsidiarnosti je nadzor v pristojnosti držav članic. Zato lahko Komisija lastno preiskavo sproži le, če obstaja utemeljen sum.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo.

2. Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo obdelave osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo.

Obrazložitev

Priporočeno je, da se beseda „zbiranje“ nadomesti z besedo „obdelava“, da bi izraze uskladili z izrazi iz zakonodaje o varstvu podatkov ter preprečili nesporazume.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo z osebami, ki jih zaposlijo ali pooblastijo službe Komisije.

4. Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo s pooblaščenimi uslužbenci ali predstavniki Komisije.

Obrazložitev

Glede na občutljivost informacij o varnostnih zalogah nafte, mora biti povsem jasno, da morajo biti uslužbenci Komisije posebej pooblaščeni za izvedbo kontrolnih pregledov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje desetih let.

7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje treh let.

Obrazložitev

Obvezne zaloge so instrument za odziv na krizo, tako da stalno zbiranje podatkov ni potrebno. Če želi Komisija preveriti spoštovanje obveznosti, zadostujejo podatki predhodnih treh let. Naloga Komisije je, da preverjanje izvaja redno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet.

3. Komisija tesno sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo pristojnost, da sprejmejo odločitev o sprostitvi zalog, in okrepi večstransko in dvostransko usklajevanje o teh zadevah po vsem svetu. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet.

4. Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Koordinacijska skupina preuči položaj. Komisija ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi.

4. Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Vsaka država članica zagotovi, da ima lahko predstavnika, osebno ali po elektronski poti, na sestanku koordinacijske skupine v roku 24 ur od sklica sestanka. Koordinacijska skupina preuči položaj na podlagi zaveze k načelu solidarnosti med državami članicami in objektivne ocene gospodarskih in družbenih vplivov. Komisija na podlagi ocene koordinacijske skupine ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi.

Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet.

Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet.

Obrazložitev

Ob siceršnjem spoštovanju načela energetske solidarnosti na konfederalni osnovi nobena država članica v kakršnih koli okoliščinah ne bi smela biti prisiljena, da se odreče svojim naftnim virom, zlasti po odločitvi neizvoljenega organa, ne da bi prej dala polno soglasje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila, ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge.

V najpozneje treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila:

(a) ali so podatki o zalogah točni in posredovani pravočasno;

(b) ali je treba o ravni komercialnih zalog nafte poročati tedensko ali mesečno;

(c) ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge za daljše časovno obdobje.

Obrazložitev

Ocena mora upoštevati najprimernejši obseg zalog (za 90 ali 120 dni), pa tudi rezultate študije izvedljivosti o tedenskem poročanju o komercialnih zalogah nafte, ki jo je Komisija ravno sprožila. Nadalje mora oceniti, ali so težave s poročanjem, ki so bile glavni razlog za to, da je Komsija predlagala novo zakonodajo, učinkovito odpravljene.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX. Izjema so tiste države članice, za katere v skladu s pogodbo o pristopu k Evropski uniji velja prehodno obdobje pri oblikovanju zalog nafte ali naftnih derivatov. Za te države je rok za izvedbo datum, ko se konča prehodno obdobje. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice pri izračunu svojih zalog za 10 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu.

Države članice pri izračunu svojih zalog za 5 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu.

Obrazložitev

Tehnične lastnosti opreme za skladiščenje naftnih derivatov omogočajo zmanjšanje količine izgubljene nafte na 2 %. Ostanki surove nafte, ki so večji od minimalne izgube med odstranitvijo naftnih derivatov, povečujejo stroške skladiščenja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor in za kemično industrijo.

(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor, kemično industrijo in energetsko industrijo. Motnje pri oskrbi s surovo nafto ter naftnimi derivati ali nezadostne zaloge bi lahko privedle do velikih finančnih izgub v podjetjih ter ohromile druge gospodarske sektorje in vsakdanje življenje državljanov Unije.

Obrazložitev

Motnje pri oskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati in/ali nezadostne zaloge bodo povzročile verižno reakcijo in bodo vplivale na vse sektorje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnost težav z oskrbo.

(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in rastoča svetovna poraba naftnih derivatov resno povečujejo nevarnost težav z oskrbo.

Obrazložitev

Glede na nepričakovano povečanje svetovne porabe naftnih derivatov, katere rast v prihodnosti je tudi težko napovedati, je treba poudariti nevarnost nenadnih sprememb v ravnotežju med zalogami nafte in svetovno porabo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Raven odvisnosti držav članic od uvoza nafte za zadovoljevanje njihovih potreb po energiji je izjemno visoka.

Obrazložitev

Treba je sprejeti ukrepe za čim večjo energetsko neodvisnost držav članic. Alternativni viri energije lahko okrepijo zaloge v izrednih razmerah in kriznih obdobjih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Evropska unija je svetovni akter, zato bi morala biti njena politika glede krepitve zanesljivosti pri oskrbi z energijo del ciljev politike v odnosih EU z državami kandidatkami in sosednjimi državami.

Obrazložitev

Tudi države kandidatke in sosednje države bi morale premisliti o sprejetju preventivnih ukrepov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b) Pri odločitvah in ukrepih Evropske unije po posvetovanju z Mednarodno agencijo za energijo bi morala Komisija zagotoviti enake pogoje za osem držav članic, ki niso članice te agencije1.

1 Bolgarija, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija.

Obrazložitev

Za približevanje sistema Skupnosti sistemu Mednarodne agencije za energijo bi bilo treba poskrbeti, da so upoštevane tudi tiste države članice, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija, Slovenija in Ciper).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4c) Komisija bi morala ustrezno predstavljati in podpirati interese držav članic, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo.

Obrazložitev

Interese vseh držav članic EU je treba enako varovati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic.

(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo vnaprej neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic.

Obrazložitev

Da bi se izognili nepričakovanemu pomanjkanju nafte v izrednih razmerah, je nujno, da se količina zalog nafte določi vnaprej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo tedensko.

(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo mesečno.

Obrazložitev

Če bi morali statistične podatke predložiti tedensko, bi to za države članice pomenilo dodatno upravno breme.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice v promet;

(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Mednarodne agencije za energijo v promet;

Obrazložitev

Odločitev Mednarodne agencije za energijo za dajanje zalog v promet je odločitev osemindvajsetih članic agencije, od katerih jih osem ni članic EU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(la) „izredne razmere“ so okoliščine, v katerih pride do večjih motenj v preskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati;

Obrazložitev

Manjka opredelitev izraza „izredne razmere“.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo vse ustrezne zakone in druge predpise, da najpozneje do 31. decembra 20XX na ozemlju Skupnosti zase trajno zagotovijo vzdrževanje skupnih zalog nafte, ki so najmanj enake količini devetdesetdnevnega neto uvoza ali sedemdesetdnevne porabe, pri čemer se uporabi večja količina.

1. Države članice sprejmejo vse ustrezne zakone in druge predpise, da najpozneje do 31. decembra 20XX na ozemlju Skupnosti zase trajno zagotovijo vzdrževanje skupnih zalog nafte, ki so najmanj enake količini devetdesetdnevnega neto uvoza ali sedemdesetdnevne porabe.

Obrazložitev

Vzporedni izračun in primerjava količine devetdesetdnevnega neto uvoza in sedemdesetdnevne porabe bo povzročila dodatno upravno obremenitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2).

4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi.

Obrazložitev

Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2).

3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi.

Obrazložitev

Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje.

1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Države članice si prizadevajo za opredelitev tega sistema s predhodnim soglasjem Komisije. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje.

Obrazložitev

Predhodno soglasje za predpise o odgovornosti bi vodilo do približevanja metod, ki jih uporabljajo različne države članice, s čimer bi bil kasnejši nadzor lažji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne *********** o statistiki energetike.

1. Vsaka država članica sestavi podroben, mesečno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog glede na objekt za skladiščenje, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike1.

1 UL L 304, 14.11.2008, str. 1.

Obrazložitev

Spremembe so namenjene pojasnitvi predloga Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Noben osrednji organ za skladiščenje ne more kupiti, sestaviti, vzdrževati ali upravljati varnostnih zalog zunaj nacionalnega ozemlja države članice, ki ga je ustanovila, če ne gre za pogodbeno pooblastilo države članice, na ozemlju katere se nahajajo zaloge, ali osrednjega organa za skladiščenje, ki ga je le-ta ustanovila.

3. Osrednji organ za skladiščenje lahko kupuje, sestavlja, vzdržuje ali upravlja varnostne zaloge zunaj nacionalnega ozemlja države članice, ki ga je ustanovila.

Nobena država članica ne more kupiti, sestaviti, vzdrževati ali upravljati varnostnih zalog zunaj svojega nacionalnega ozemlja, razen s pogodbenim pooblastilom državi članici, na ozemlju katere se nahajajo zaloge, ali osrednjemu organu za skladiščenje, ki ga je le-ta ustanovila.

Država članica lahko kupuje, sestavlja, vzdržuje ali upravlja varnostne zaloge zunaj svojega nacionalnega ozemlja.

Obrazložitev

Organ za skladiščenje lahko svoje obveznosti izpolni s prenosom na podjetja v svoji državi, ne pa neposredno na podjetja v drugih državah EU. Prav tako lahko organ za skladiščenje ali država članica v drugih evropskih državah vzdržuje zgolj omejene količine varnostnih zalog. Glede na predlog Komisije bi bilo to mogoče le prek tamkajšnjega organa za skladiščenje ali na podlagi dvostranskih sporazumov in bi povzročilo precejšnje upravno in časovno breme.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica se lahko nepreklicno zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge).

1. Vsaka država članica se lahko zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge).

Obrazložitev

Nepreklicna obveznost državam članicam ne omogoča potrebne prožnosti za odziv na zunanje spremembe in nihanja na trgu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Posebne zaloge se nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. ****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne ****** o statistiki energetike:

3. Posebne zaloge se lahko nanašajo na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. 1099/2008:

Obrazložitev

Za večjo prožnost pri vzdrževanju posebnih zalog seznam ne bi smel biti izčrpen. Obstajati bi morala možnost, da se vse zaloge proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, opredelijo za posebne zaloge.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se nepreklicno zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica.

5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog, za katerih vzdrževanje se zavezuje.

Obrazložitev

Navedba zgolj minimalnega obsega po številu zalóžnih dni za vse kategorije posebnih zalog pomeni, da proizvod z najmanjšim številom zalóžnih dni predstavlja nepreklicno določeno zgornjo mejo za vse proizvode.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji posredujejo tedensko statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog.

1. Države članice Komisiji posredujejo mesečno statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog.

2. Komisija objavi tedensko statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni.

2. Komisija objavi mesečno statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni.

Obrazložitev

S tedenskim sporočanjem statističnih podatkov o količini komercialnih zalog na nacionalnem ozemlju države članice se bo povečalo upravno breme. Ključnega pomena za varnost in preglednost naftnega trga je odgovorno ravnanje udeležencev in dosledno upoštevanje obveznosti iz te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila, ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge.

V treh letih po začetku veljavnosti te direktive Komisija oceni njeno uporabo.

Obrazložitev

Splošna klavzula o pregledu je boljša od klavzule o pregledu, pri kateri je izid že vnaprej določen.