POROČILO o prenovljeni socialni agendi

3.4.2009 - (2008/2330(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: José Albino Silva Peneda


Postopek : 2008/2330(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0241/2009

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prenovljeni socialni agendi

(2008/2330(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 o prenovljeni socialni agendi (KOM(2008)0412),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske[1],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o izzivih kolektivnih pogodb v EU[2],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 o obnovljeni zavezi za socialno Evropo: krepitev odprte metode koordinacije za socialno zaščito in socialno vključenost (KOM(2008)0418),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o nediskriminiranju na podlagi spola in solidarnosti med generacijami[3],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 o nediskriminaciji in enakih možnostih: obnovljena zaveza (KOM(2008)0420),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (KOM(2008)0800),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o boljšem ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja (KOM(2008)0635),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Dolgoročna vzdržnost javnih financ v EU (KOM(2006)0574) in resolucije Parlamenta z dne 20. novembra 2008 o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov: njihovem financiranju in vedno večji individualizaciji[4],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2007 z naslovom Posodabljanje socialnega varstva za večjo socialno pravičnost in gospodarsko kohezijo: spodbujanje dejavne vključitve oseb, najbolj oddaljenih od trga dela (KOM(2007)0620), ter svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU[5],

–    ob upoštevanju priporočila Sveta št. 92/442/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva[6],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2007 z naslovom Oblikovanje skupnih načel prožne varnosti: nova in boljša delovna mesta v povezavi s prožnostjo in varnostjo (KOM(2007)0359) ter resolucije Parlamenta z dne 29. novembra 2007 o skupnih načelih prožne varnosti[7],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom Najprej pomisli na male – „Akt za mala podjetja“ za Evropo (KOM(2008)0394),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2007 z naslovom Pregled stanja družbene realnosti – Vmesno poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu 2007 (KOM(2007)0063) in resolucije Parlamenta z dne 15. novembra 2007 o dejanskem socialnem stanju[8],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom Spodbujanje dostojnega dela za vse – Prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249) in resolucije Parlamenta z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse[9],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o ženskah in revščini v EU ter v njej določene opredelitve revščine[10],

–    ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010[11],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o ženskah in revščini v Evropski uniji[12],

–    ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[13], zlasti njenih določb o socialnih pravicah, ter člena 136 Pogodbe ES,

–    ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 22. novembra 2006 o posodabljanju delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja (KOM(2006)0708),

–    ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. julija 2001 o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij (KOM (2001)0366) in sporočila Komisije z dne 22. marca 2006 o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij (KOM(2006)0136); ter resolucije Parlamenta z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo[14],

–    ob upoštevanju svoje izjave z dne 22. aprila 2008 o odpravi uličnega brezdomstva[15],

–    ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1996,

–    ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0241/2009),

A.  ker bo največja negativna posledica sedanje finančne in gospodarske krize za Evropsko unijo drastično povečanje brezposelnosti, ki bo huje prizadelo najbolj ranljive družbene skupine; ker je večja stopnja brezposelnosti povezana s povečanjem revščine in zdravstvenih neenakosti, izključenosti, kriminala, negotovosti in pomanjkanja zaupanja,

B.   ker se je Evropska unija ne glede na sedanjo krizo že soočala s težavami zaradi šibke gospodarske rasti, eksplozivne rasti prebivalstva in težavnega življenja v vedno bolj globaliziranem svetovnem gospodarstvu,

C.  ker je leta 2007 šolanje zgodaj opustilo 15,2 % evropskih državljanov v starosti od 18 do 24 let,

D.  ker zaposlitev še vedno ne zagotavlja izhoda iz revščine za številne ljudi v Evropski uniji, pri čemer je revščina leta 2006 grozila 8 % zaposlenih,

E.   ker je leta 2006 revščina grozila 16 % evropskih državljanov, izpostavljeni pa so ji zlasti otroci, velike družine, starši samohranilci, brezposelni, invalidi, mladi, starejše osebe, etnične manjšine in priseljenci,

F.   ker so ženske zaradi ekonomske odvisnosti, razlik v plačilu med spoloma in pogostejši zaposlenosti na slabše plačanih delovnih mestih še vedno bolj izpostavljene revščini kot moški; ker je zaradi tega večja nevarnost, da bi se revščina prenašala v prihodnje generacije,

G.  ker je rast cen v zadnjih letih močno vplivala na proračun gospodinjstev, nesorazmerno bolj pa je prizadela ranljive družbene skupine,

H.  ker so številne raziskave (na primer raziskava ameriške fundacije Russell Sage Foundation o prihodnosti dela) pokazale, da se lahko kmalu vsak četrti zaposleni v najrazvitejših gospodarstvih znajde v skupini slabo plačanih in lahko postane močno izpostavljen revščini; ker se slabo plačane službe zelo razlikujejo, saj gre pogosto za nestandardna delovna razmerja z nizkokvalificiranimi delavci, zaposlenimi za krajši delovni čas, ženskami, priseljenci in mladimi delavci, ki so temu bolj izpostavljeni; ker se trend slabo plačano delo prenaša iz generacije v generacijo, kar omejuje dostop do dobre izobrazbe, dobrega zdravstvenega varstva in drugih osnovnih življenjskih pogojev,

I.     ker člen 2 Pogodbe o ES določa, da sta solidarnost in enakost med ženskami in moškimi med temeljnimi vrednotami Evropske unije,

J.    ker se Evropska unija sooča z demografskimi spremembami, ki jih pogojujeta predvsem daljša življenjska doba in nizka stopnja rodnosti, čeprav se v nekaterih državah slednja počasi obrača navzgor;

K.  ker se bo do leta 2050 delež odvisnega starejšega prebivalstva zaradi demografskih sprememb po pričakovanjih podvojil, kar bo vplivalo zlasti na telesno in duševno zdravje prebivalstva,

L.   pozdravlja demografsko poročilo Komisije za leto 2008 o izpolnjevanju socialnih potreb v starajoči se družbi (SEC(2008)2911), ki priznava bistveno vlogo nepoklicnih negovalcev v družbi; poziva Komisijo, naj preuči močne socialne argumente za vključitev negovalcev v prihodnje oblikovanje politike,

M.  ker posledice finančne krize za dejansko gospodarstvo niso povsem znane, vendar bo nemogoče doseči cilj 5 milijonov novih delovnih mest v EU med letoma 2008 in 2009; ker bo posledica gospodarske recesije večja brezposelnost in vsekakor večja razširjenost revščine, pred izzive pa bodo postavljeni tudi evropski socialni modeli,

N.  ker se zaradi finančne in gospodarske krize povečuje brezposelnost in negotovost, zaradi česar močno trpi socialna kohezija v Evropski uniji, v številnih državah članicah pa prihaja do družbenih napetosti in trenj,

O.  ker se je EU zavezala uresničevanju cilja socialno in okoljsko trajnostnega razvoja in je treba v celoti izkoristiti priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, ki izhajajo iz te zaveze,

P.   ker je lahko socialni dialog pomemben za odpravo krize nezaupanja, ki jo povečuje gospodarska kriza, in ker se veliko ljudi v današnji družbi boji prihodnosti; ker je treba enako prednost nameniti tudi tistim, ki so že izključeni in se jim položaj zaradi sedanje krize slabša,

Q.  ker bolj intervencionistična institucionalna ureditev EU, za katero je značilna določena stopnja prerazporeditve dohodka in skupno pojmovanje evropskega socialnega modela, pozitivno vpliva na kakovost delovnega življenja milijonov moških in žensk v bolj prikrajšanih segmentih naših trgov dela,

R.   ker je spoštovanje nacionalnih pravnih okvirov in konvencij, za katere je značilno iskanje ravnovesja med delovnim pravom in kolektivnimi pogodbami, ki urejajo te modele, osnovni pogoj za usklajene vrednote v raznolikih sistemih,

S.   ker pravila in postopki, ki jih določijo partnerji v kolektivnih pogajanjih, ne veljajo za nestandardna delovna razmerja,

T.   ker bi morala prenovljena socialna agenda temeljiti na načelu, da učinkovita in uspešna socialna politika prispeva k gospodarski rasti in blaginji, pa tudi k ponovni pridobitvi čedalje manjšega zaupanja državljanov v EU,

U.  ker je obžalovanja vredno, da prenovljena socialna agenda ne obravnava vprašanja pravne varnosti socialnih storitev splošnega pomena,

V.  ker je bila izražena precejšnja zaskrbljenost zaradi vloge in prepoznavnosti socialne agende, med drugim tudi zaradi nejasnosti njenega namena in ukrepov, ki ji bodo sledili, pa tudi zaradi vse manjšega pomena odprte metode usklajevanja na socialnem področju,

W. ker so evropski socialni modeli skupek vrednot v mnogovrstnosti sistemov, za katere so na splošno pristojne države članice in je treba cilje socialne Evrope, zapisane v Pogodbi in listini o temeljnih pravicah, poudariti kot splošni cilj Evropske unije, če se naj ta odzove na pričakovanja in bojazni svojih državljanov; ker je Evropski svet na svojih zaporednih spomladanskih srečanjih ponovil cilj izkoreninjenja revščine in socialne izključenosti, v Lizboni pa potrebo po okrepitvi socialne razsežnosti; ker uspešnost oziroma neuspešnost nacionalnih socialnih politik in politik zaposlovanja vpliva tudi na druge države članice in je razpravo o reformi evropskega socialnega modela treba postaviti v osrčje te interakcije med EU in državami članicami,

X.  ker je treba glavno pozornost nameniti neuspehu strategije za rast in delovna mesta pri zmanjševanju števila revnih, ki jih je danes 78 milijonov, ter vedno večji neenakosti; ker mora Evropska unija doseči napredek pri razvoju in izvajanju evropskih in nacionalnih ciljev za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, pa tudi na ključnih področjih, kjer se že uporabljajo kazalniki, če želimo prepričati ljudi, da Evropska unija najprej služi njim in šele nato podjetjem in bankam,

Y.  ker se v številnih postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti pojmovanje „določb, bistvenih za zaščito političnega, družbenega in gospodarskega reda“, uporablja brez pojasnitve, kdo lahko v zvezi s tem odloča, katere določbe so v državi članici bistvene za zaščito javnega reda,

Z.   ker je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da države članice ne smejo enostransko določiti pojma javnega reda oziroma da ponudnikom storitev, ki imajo sedež v drugi državi članici, ne morejo naložiti vseh obveznosti na podlagi svojega delovnega prava, in ker ni jasno določeno, kdo je za to pristojen, če ne države članice,

AA. ker ni jasne razlike med predajanjem dela podizvajalcem ter sumljivim preprodajanjem in zagotavljanjem storitev na podlagi zakonitih pogodb z resničnimi samozaposlenimi osebami; ker je treba obravnavati razliko med goljufivo prakso ter pravimi civilnimi in gospodarskimi poslovnimi razmerji,

Prednostni ukrepi

Evropski socialni modeli

1.   poziva Svet in Komisijo, naj ob upoštevanju gospodarske recesije ponovno poudarita pomen močne socialne Evrope, v kateri sta socialna politika in politika zaposlovanja trajnostni, učinkoviti in uspešni; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno agendo o socialni politiki za obdobje 2010–2015;

2.   poziva Komisijo, naj pripravi skladen politični načrt o dostojnem delu v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

3.   poudarja, da je treba v teh težkih časih ustvarjanje in spodbujanje delovnih mest uvrstiti na prvo mesto v socialni agendi; meni, da je večja prožnost na delovnem mestu zdaj pomembnejša kot kdaj koli;

4.   poziva Komisijo, naj poveže prenovljeno socialno agendo z drugimi pobudami, na primer Evropskim paktom za enakost spolov, Evropskim paktom za mlade ter Zavezništvom za družine, da bi prikrajšane družbene skupine imele boljši dostop do socialnih ugodnosti;

5.   je zaskrbljen, da ukrepi, ki jih je Komisija predlagala v svojem sporočilu, niso dovolj usklajeni, da bi vplivali na sedanjo raven revščine in izključenosti v Evropski uniji ter obravnavali sedanje izzive za socialno kohezijo;

6.   obžaluje zlasti, da v sporočilu Komisije ni predlogov o naslednjih vprašanjih, ki so bistvena za ravnovesje med gospodarsko svobodo in socialnimi pravicami:

–  direktiva o osnovnih delovnih pravicah vseh delavcev, ne glede na zaposlitveni status, da bi zaščitili vse večje število delavcev z netipičnimi pogodbami;

–  revizija direktive Sveta, ki bi jo spremljal z vidika spola nevtralen sistem ocenjevanja dela, da bi zmanjšali razliko v plačilu glede na spol tako v gospodarskih panogah kot med njimi;

–  direktiva o čezmejnih kolektivnih pogajanjih v skladu z dejanskim stanjem glede čezmejnih poslovnih dejavnosti;

7.   poudarja, da je treba nadalje razvijati minimalne standarde na področju delavskih pravic; se zaveda, da niti gospodarska svoboda niti pravila konkurence nimajo prednosti pred temeljni socialnimi pravicami;

8.   ugotavlja, da bi morala socialna politika zajemati bistvene ukrepe, kot so boljše ravnovesje med večjimi socialnimi pravicami in tržnimi svoboščinami, boj proti diskriminaciji ter spodbujanje enakosti, posodobitev in reforma evropskih socialnih modelov ob sočasni krepitvi njihovih vrednot;

9.   ugotavlja, da je natančna označitev, katere določbe držav članic so bistvene za zaščito političnega, družbenega in gospodarskega reda, politična zadeva in bi jo bilo treba opredeliti v demokratično zakonitem procesu; zato poziva Komisijo, naj sproži odprto razpravo za pojasnitev pojmovanja, kaj so te splošne določbe o javnem redu, ter po potrebi predlaga zakonodajo;

10. meni, da zdaj ni pravi čas za zmanjševanje socialnih izdatkov, ampak za okrepitev strukturnih reform; dodaja, da mora Evropska unija podpirati infrastrukturo socialnih modelov v državah članicah, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena, tako, da znova poudari, da morajo biti dostopni za vse, kakovostni in trajni;

11. obžaluje, da Komisija kljub temu, da je finančna kriza pokazala pomen državnega posredovanja za ohranjanje gospodarskih dejavnosti in krepitev socialne kohezije, ni zagotovila prihodnosti javnih storitev in njihove bistvene vloge v Evropski uniji, saj ni pripravila predloga okvirne direktive o storitvah splošnega pomena;

12. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila pravno varnost socialnih storitev splošnega pomena;

13. poudarja, da si je treba prizadevati za posodobitev in prenovo nacionalnih sistemov socialne varnosti za odpravo revščine, da bodo imeli dolgoročno perspektivo, zlasti na področju ustreznega minimalnega dohodka, pokojnin in zdravstvenih storitev; poudarja tudi, da je mogoče izboljšati finančno vzdržnost minimalnih plač in pokojninskih sistemov ter kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev z izboljšanjem njihove organizacije in dostopnosti ter večjim partnerstvom med javnim in zasebnim sektorjem ob upoštevanju načel subsidiarnosti ter s podpiranjem okrepljenih prizadevanj za vzpostavitev sistemov progresivnega obdavčevanja, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati neenakost;

14. poudarja, da ima večina držav članic ureditev minimalne plače, vendar ne vse; spodbuja države članice, naj zagotovijo tako ureditev zaradi spodbujanja socialne vključenosti, ter jih poziva k izmenjavi najboljših praks; priznava, da je dolžnost držav članic, v katerih je zagotovljena socialna pomoč, poskrbeti, da državljani razumejo svoje pravice in jih lahko uresničijo;

15. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi državljani dostop do osnovnih bančnih storitev;

16. poudarja, da sta šport in kulturno udejstvovanje pomembna instrumenta za vključevanje v družbo ter prispevata k osebnemu razvoju, spodbujata korist družbe in razvijanje talentov;

17. pričakuje, da bo Komisija hitro vključila okoljska in zdravstvena vprašanja v vse politike Unije in s tem zagotovila visoko stopnjo varstva zdravja in okolja v skladu določbami pogodbe o ES,

18. podpira odločenost Komisije, da bo razširila socialno agendo na nova področja; vendar obžaluje, da se okolje prepogosto obravnava samo z zornega kota podnebnih sprememb; pozdravlja izjave, s katerimi je Komisija ponovno podprla trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2, vendar obžaluje, da predlog Komisije ne vsebuje konkretnih ukrepov, ki bi upoštevali socialne in zdravstvene posledice ekološke in podnebne krize;

19. poudarja, da ekstremne revščine in posledično socialne izključenosti ne moremo razumeti le v gospodarskem smislu na podlagi številk, vendar tudi v smislu človekovih pravic in državljanstva; priznava, da načelo prostega pretoka kapitala in blaga samo po sebi ne bo odpravilo revščine ali kronične (predvsem dolgotrajne revščine) in da skrajna revščina vse prizadete oropa možnosti in onemogoča njihovo udeležbo v življenju skupnosti, saj zaradi nje postanejo brezbrižni do okolice;

Socialna politika in politika zaposlovanja

20. pozdravlja predloge, vključene v paket o boljšem ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, ki ga je Komisija predstavila konec leta 2008; spodbuja Komisijo, naj pripravi priporočila za države članice, ki očitno zaostajajo pri izvajanju ciljev Evropskega sveta iz Barcelone leta 2002 glede zagotavljanja varstva otrok za leto 2010; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja pripravljenost delodajalcev v zvezi s prožnejšo organizacijo dela, z boljšo uporabo znanja o informacijsko-komunikacijski tehnologiji in novimi oblikami organizacije dela ter s tem spodbuja prilagodljivost delovnega časa in njegovo združljivost s časom, v katerem so odprta podjetja, uprava in šole;

21. poziva Komisijo, naj pripravi predlog o boljšem usklajevanju zasebnega, družinskega in poklicnega življenja z boljšo uporabo znanja o informacijsko-komunikacijski tehnologiji in novih oblikah organizacije dela, pri čemer bo upoštevala potrebe in dobro počutje otrok in obenem spodbujala učinkovitejšo varnost zaposlitve, ki bo potrdila pravico staršev in skrbnikov do prilagodljivih delovnih vzorcev, ki bodo ustrezali njihovim potrebam, ter naj posebno pozornost nameni dostopu za tiste z nizkim dohodkom in z negotovo ali nekakovostno zaposlitvijo;

22. obžaluje nemoč Evropske unije in nacionalnih politik glede naraščajoče revščine, zlasti revščine otrok;

23. spodbuja države članice, da zagotovijo sheme zagotovljenega minimalnega dohodka za socialno vključenost v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

24. meni, da se je treba z demografskimi izzivi spopasti z preučitvijo položaja žensk, ki živijo v revščini in nimajo enakega in ustreznega dostopa do prehrane, stanovanj, izobraževanja in plače ter težko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje;

25. poziva k učinkovitejšemu preprečevanju in boju proti zgodnji opustitvi šolanja z geslom „šola se izplača“; poziva k učinkoviti organizaciji izobraževalnih sistemov in šolskih programov, ki bodo prilagojeni trgu dela v prihodnosti ter družbenim potrebam in tehnološkemu napredku; poziva k nadaljnjemu spodbujanju in podpiranju koncepta šol za drugo priložnost ter neformalnega in priložnostnega učenja, ki dokazano omogoča višjo udeležbo mladih in odraslih kot tradicionalno šolsko okolje ter prispeva k zmanjšanju števila oseb v Evropski uniji, ki ne dokončajo osnovnega šolanja; zaradi tega poziva k dolgo pričakovani odpravi vseh neenakosti glede priložnosti v izobraževalnih sistemih v Evropski uniji, zlasti k odpravi nekakovostnega in ločenega izobraževanja, ki ima nepopravljive negativne posledice za marginalne skupine, zlasti za Rome;

26. vztraja, da je treba sprejeti učinkovitejše ukrepe za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, da bi državljane, zlasti manj kvalificirane, bolje pripravili na (ponoven) vstop na trg delovne sile, ki bo potekal gladko in brez diskriminacije ter prispeval k socialnim inovacijam; predlaga, da se poudarijo podjetniške spretnosti, zlasti podjetništvo žensk in mladih, informacijsko-komunikacijska tehnologija in komunikacijske spretnosti, finančna pismenost in znanje jezikov;

27. poudarja, da je treba izboljšati izobraževanje v Evropi s pospešitvijo dinamike procesa skladnosti in primerljivosti izobraževalnih sistemov v državah članicah, da bi se omogočilo vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in standardov;

28. meni, da morajo politike dejavnega socialnega vključevanja odločilno vplivati na izkoreninjenje revščine in socialnega izključevanja pri zaposlenih osebah („zaposleni, ki živijo na pragu revščine“) in osebah, ki niso zaposlene;

29. poudarja, da je treba spodbujati partnersko sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom, saj je pomembno, da med seboj sodelujejo in se podpirajo v korist njihove organizacije, osebja in študentov; meni, da je treba zgraditi mostove med univerzitetnim študijem in podjetji, poslovni svet mora imeti možnost, da dopolni študijske programe, ponudi pripravništva, organizira dneve odprtih vrat za študente itd.;

30. opozarja, da je potreben bolj uravnovešen pristop med prožnostjo, varnostjo in zagotovitvijo dostojnih plač, da bi mlade in starejše, ženske, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine vključili na trg dela; predlaga, da bi države članice pri izvajanju nacionalnih strategij prožne varnosti upoštevale resolucijo Parlamenta z dne 29. novembra 2007 o skupnih načelih prožne varnosti;

31. 8a. ker je še posebej v času finančne in gospodarske krize, ki ji pogosto sledijo odpuščanja in prestrukturiranje, izredno pomembna udeleženost delavcev v procesu odločanja v podjetjih, ki vplivajo na njihovo zaposlitev in življenje; pozdravlja nedavno revizijo Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti[16]; ponovno poziva k nadaljnji krepitvi delovanja evropskih svetov delavcev, kot je to storil v svoji resoluciji z dne 4. septembra 2001 o izvajanju omenjene direktive[17];

32. poudarja, da morata socialna politika in politika zaposlovanja spodbujati ustvarjanje delovnih mest, da se je treba z njima hitro odzvati na sedanjo gospodarsko krizo ter da morata zagotoviti možnosti za zaposlitev in izobraževanje, pa tudi ublažiti izgubo prihodka; meni, da bi morali na podlagi teh politik ljudi dejavno spodbujati k iskanju možnosti za zaposlitev ali ustanavljanju njihove podjetniške dejavnosti, zato meni, da bi morale države članice predvideti dostopne možnosti financiranja, kot so kreditna jamstva, manjše obrestne mere ali pavšalni znesek nadomestila za brezposelnosti, ter obenem ublažiti izgubo prihodkov in zagotavljati priložnosti za izobraževanje, s čimer bi brezposelnim pomagali pri iskanju nove zaposlitve; opozarja na celovit pristop Komisije k dejavnemu vključevanju, ki zajema ustrezno dohodkovno podporo, dostop do vključujočih trgov dela in kakovostnih socialnih storitev;

33. poziva Komisijo, naj sprejme pobude, s katerimi bo omogočila jasno razlikovanje med delodajalci, pravimi samozaposlenimi osebami in malimi podjetniki na eni strani ter delavci na drugi;

34. poudarja, da je nujno treba podpreti matere, in sicer z družinskim dodatkom za majhne otroke ter vzpostavitvijo primernega okvira za njihovo ponovno vključitev na trg dela, pri tem pa posebno pozornost nameniti samohranilkam zaradi ranljivosti te skupine;

35. poudarja, da socialno gospodarstvo kot oblika podjetništva z združitvijo dobičkonosnosti in solidarnosti pomembno prispeva k zagotavljanju trajnostnega evropskega gospodarstva; dodaja, da podjetja socialnega gospodarstva potrebujejo trden pravni okvir; poudarja tudi, da k temu zelo pomembno prispeva prostovoljno socialno delo, zlasti za odpravo revščine in družbene izključenosti ter zagotavljanje pomoči bolj prikrajšanim skupinam v družbi;

36. opozarja, da niso vsi sposobni za delo, niti v tem trenutku ni delovnih mest za vse, in poudarja pomen izvajanja priporočila iz leta 1992, ki ga je potrdil decembrski svet, in sicer o zagotavljanju zadostnih sredstev in socialne pomoči za človeka dostojen način življenja, prek razširitve ureditve minimalnega dohodka na vse države članice ter povečanja ravni za zagotovitev dostopa in ustreznosti;

37. je prepričan, da ima lahko razvoj mikrokredita pomembno vlogo pri podpiranju (dolgotrajno) brezposelnih pri odločitvi za samozaposlitev; poudarja, da so mikrokrediti že v številnih podobnih situacijah pomagali pri ponovnem vključevanju v delovno življenje in da je to v skladu z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta; poziva Komisijo, naj izboljša pridobivanje in dostopnost informacij o možnostih za mikrokredite in njihovi razpoložljivosti ter se dejavno osredotoči na tiste skupine v družbi, ki bi od tega lahko imele največje koristi in ki mikrokredite najbolj potrebujejo;

38. poziva k spodbujanju tesnejše povezanosti izvajanja prožne varnosti in krepitve socialnega dialoga ob upoštevanju nacionalnih tradicij in praks;

39. vztraja, da je treba odpraviti birokratske omejitve za mala in srednja podjetja; poziva, da je treba nadalje izvajati načela, predlagana v sporočilu Komisije o aktu o malem gospodarstvu za Evropo;

40. v celoti priznava, da so za politiko plač pristojne države članice, ter predlaga, naj se socialni partnerji na nacionalni ravni posvetujejo o novih metodologijah za določanje politike plač, ki bi spreobrnila padajoči delež med plačami in dobičkom ter vključila večjo finančno udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij z uporabo mehanizmov, ki blažijo vpliv inflacije; meni, da bi lahko tovrstni mehanizmi omogočili usmeritev dodatnega zaslužka zaposlenih v posebne kapitalske sklade podjetij; poziva k razpravi o načinih za spodbujanje podjetij k uporabi teh metodologij ter o pravnih okvirih, ki bi urejali postopen dostop zaposlenih do teh skladov; predlaga socialnim partnerjem, naj se obnovi zavezanost plači za dostojno življenje, ki zagotavlja minimalno plačo, ki je precej nad ravnijo ustreznega dohodka, da bi ljudem omogočili izhod iz revščine in pozitivne koristi dela;

41. vztraja, da je napredek na področju nediskriminacije in enakih možnosti odvisen tako od dobre zakonodajne podlage kot od vrste orodij politike ter da je treba nediskriminacijo in enake možnosti vključiti v vse vidike prenovljene socialne agende;

42. poziva Komisijo, naj opravi raziskave o srednje- in dolgoročnem učinku mobilnosti znanja, da bi rezultate uporabili kot močno podlago za ukrepe, s katerimi bi ublažili negativne učinke;

Priseljevanje

43. opozarja na negativne posledice (možnost bega možganov) priseljevanja za razvojni proces držav izvora, vključno za družinske vezi, zdravje, izobraževanje in raziskave; opozarja tudi na posledice gospodarske krize v obliki neuravnoteženosti trgov zaposlovanja držav gostiteljic;

44. poudarja pomen etičnega zaposlovanja iz tretjih držav, zlasti zdravstvenih delavcev, ter poziva države članice, ki še niso pripravile kodeksa ravnanja za mednarodno zaposlovanje, naj to čim prej storijo;

45. poudarja, da so dolgotrajne posledice priseljevanja na demografske spremembe negotove, saj nanje vplivajo nestabilnost migracijskih tokov, združevanje družin in stopnja rodnosti;

46. meni, da lahko zakonito zaposlovanje priseljencev prispeva k trajnostnemu razvoju sistemov socialne varnosti, pa tudi priseljencem zagotovi pokojninske in socialne pravice;

47. poudarja, da bi morala uspešna politika priseljevanja, ki temelji na človekovih pravicah, spodbujati skladno in učinkovito strategijo za vključevanje migrantov na podlagi enakih možnosti, ki bo izhajala iz spoštovanja njihovih temeljnih pravic ter zagotavljala uravnoteženost pravic in obveznosti;

48. pozdravlja predlog Komisije za uvedbo sankcij za delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU; poudarja, da se je treba boriti proti izkoriščanju državljanov tretjih držav, ki v EU prebivajo nezakonito, obenem pa spoštovati pravice najranljivejših; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za zakonito zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU;

49. pozdravlja predlog direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (KOM(2008)0414), vendar opozarja, da ta direktiva ne bi smela povzročiti večje diskriminacije državljanov Unije na podlagi njihovega ekonomskega statusa;

50. meni, da mora biti okrepljeno izvajanje in uveljavljanje obstoječega delovnega prava v okviru nacionalnega prava in prava Skupnosti ter konvencij Mednarodne organizacije dela prednostna naloga za institucije Evropske unije in države članice;

51. poudarja, da je treba po vsej Evropski uniji dodatno okrepiti zakone o nediskriminaciji; poziva Komisijo, naj se še naprej zavzema za izmenjavo najboljše prakse med državami članicami v zvezi s spodbujanjem uspešnega vključevanja migrantov; ugotavlja, da so zlasti v času gospodarske krize najbolj prizadeti najranljivejši v družbi, med katerimi so pogosto migranti;

EU in njeni zunanji odnosi

52. meni, da bi lahko zunanja politika EU bolj proaktivno spodbujala temeljne družbene in okoljske standarde ter da si je treba bolj prizadevati za mehanizme preprečevanja, nadzorovanja in kaznovanja kršitev;

53. meni, da bi si lahko EU bolj prizadevala za vpliv na mednarodno agendo v zvezi z agendo za dostojno delo in dejavno spodbujati skladnost s konvencijami Mednarodne organizacije dela, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kar bi lahko prispevalo k doseganju svetovnega miru ter zaščiti njenih interesov in vrednot;

54. poudarja, da razvoj pravnega okvira Skupnosti, bodisi s primarno bodisi s sekundarno zakonodajo, nikakor ne bi smel biti v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi v okviru konvencij Mednarodne organizacije dela;

55. meni, da bi si morala EU prizadevati za proces globalizacije, ki bi bil bolj socialno vključujoč ter gospodarsko in okoljsko trajnosten; ugotavlja, da način poslovanja gospodarskih družb ne vpliva močno le na gospodarstvo, ampak tudi na družbo, tako v Evropski uniji kot v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju; zato spodbuja Komisijo, da dejavno spodbuja koncept družbene odgovornosti podjetij, bodisi s spodbujanjem „mehkega“ prava bodisi prek zakonodajnih predlogov, kadar je to primerno;

Strukturni skladi

56. predlaga okrepitev potenciala strukturnih skladov s poenostavitvijo, prožnostjo in izboljšanjem postopkov ter razsežnostjo socialnega vključevanja, da bi države članice čim bolj izboljšale učinkovitost socialne politike in politike zaposlovanja; poziva države članice in regije, naj v celoti vključijo partnerje v skladu s členom 16 splošne uredbe o strukturnih skladih; močno priporoča, da bi bil za izgradnjo zmogljivosti Evropski socialni sklad dostopen partnerjem;

57. poudarja, da se je treba v prenovljeni socialni agendi jasno zavezati, da bodo strukturni in kohezijski skladi Evropske unije pomagali doseči cilje socialne agende; zato naroča državam članicam, naj uporabijo evropski socialni sklad in vse druge strukturne sklade za izboljšanje zaposljivosti, pa tudi socialne infrastrukture;

58. priznava, da so strukturni skladi večinoma še vedno glavni instrument financiranja za izpolnitev socialnih ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sinergijo z drugimi programi in podprejo usklajenost večletnih okvirnih programov, kot so Daphne, Progress, program javnega zdravja ter program Evropa za državljane;

59. poziva, da se posebno pozornost nameni regijam, ki jih je globalizacija najbolj prizadela, ter regijam v novih državah članicah, ki so v procesu socialne konvergence;

60. meni, da bi lahko program Progress prispeval k boljši oceni modernizacije evropskih socialnih modelov z ocenjevanjem pilotnih projektov;

61. meni, da se zaradi prostega pretoka oseb znotraj notranjega trga v nekaterih delih Evropske unije in zlasti v večjih mestih porajajo nove težave v zvezi z zagotavljanjem socialnega varstva v nujnih primerih za ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih, in se veča pritisk na (dobrodelne) zasebne in javne službe, ki zagotavljajo nujno pomoč, na primer za brezdomce ali marginalne skupine v naši družbi;

Instrumentalni ukrepi

Socialni in državljanski dialog

62. poudarja, da je mogoče prožno varnost in sprejemanje sprememb s strani državljanov izboljšati na podlagi vzajemnega zaupanja, ki ga je mogoče okrepiti z učinkovitejšim in preglednim socialnim dialogom, pa tudi z zagotovitvijo učinkovitejše participativne demokracije pri pripravi in izvajanju politike;

63. meni, da je posebej pomembno, da se s socialnim dialogom spodbujajo politike o zdravju in varnosti pri delu ter se na splošno podpirajo izboljšave v zvezi s kakovostjo življenja na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj začne razpravo o tem, kako bi lahko osebe, ki niso zaposlene s polnim delovnim časom (s pogodbo o opravljanju začasnega dela, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pogodbo o zaposlitvi za določen čas), vključili v socialni dialog;

64. glede na to, da so rezultati pogajanj evropskih socialnih partnerjev slabo znani in razširjeni, poziva, da se spodbuja ozaveščenost o rezultatih socialnega dialoga, da bi s tem izboljšali učinek in spodbujali razvoj tega dialoga;

65. je prepričan, da bi bilo treba s podpiranjem socialnega dialoga še naprej spodbujati kulturo sodelovanja, ki na trgu dela postopoma nadomešča kulturo na podlagi konfliktov;

66. je prepričan, da bi morali biti organizacije civilne družbe in tisti, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, bolj neposredno vključeni v razprave o ekonomskem in socialnem modelu na enakopravni podlagi;

67. meni, da si morajo socialni partnerji prizadevati za delo na podlagi večletnih načrtov z opredeljenimi časovnimi načrt in roki, da bi izdelali dolgoročno trajnostno strategijo;

68. poziva k široki razpravi med evropskimi zainteresiranimi stranmi, nacionalnimi javnimi organi, delodajalci in delavci ter civilno družbo o socialni agendi za obdobje po letu 2010;

69. meni, da imajo podjetja v EU pomembno vlogo ne le v ekonomskem, temveč tudi socialnem smislu; zato opozarja, da je treba spodbujati družbeno odgovornost podjetij ter čim prej doseči napredek v zvezi z kakovostnim delom, vključno s plačo za dostojno življenje, da bi podkrepili socialni model in preprečili socialni damping;

70. podpira učinkovit dialog med Parlamentom in civilno družbo, ki je potreben tudi v državah članicah na osrednji, regionalni in lokalni ravni;

71. ugotavlja, da bi bilo evropsko leto prostovoljstva odlična priložnost za to, da se Evropska unija poveže s civilno družbo; poziva Komisijo, naj pripravi podlago, da bo leto 2011 postalo evropsko leto prostovoljstva, in sicer tako, da čim prej predloži zakonodajni predlog v ta namen;

72. meni, da bi bilo treba civilno družbo vključiti že v prvo fazo postopkov sprejemanja odločitev; informacije bi morale biti javno dostopne, povratne informacije morajo biti obojestranska, udeleženci pa jasno seznanjeni z obsegom sprememb;

73. poudarja pomen in vrednost postopka posvetovanja kot učinkovitega orodja za vključevanje državljanov, saj jim omogoča, da neposredno prispevajo k procesu oblikovanja politike na ravni Evropske unije; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za večjo ozaveščenost o prihodnjih posvetovanjih EU prek medijev in drugih ustreznih forumov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

74. meni, da morajo evropske institucije, socialni partnerji in civilna družba nujno sprejeti „socialni pakt“, ki bi zajemal socialne ukrepe z realističnimi zavezujočimi cilji in kazalci;

75. ugotavlja, da se državljanska udeležba začne v otroštvu, in poziva k spodbujanju in podpiranju struktur sodelovanja ter pobud za otroke in mlade na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

Pravo EU

76. poudarja, da je potreben napredek ter dokončna priprava uredbe na področju usklajevanja sistemov socialnega varstva ter direktive o prenosljivosti pokojninskih pravic in predloga direktive o uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

77. poziva k izboljšanju zakonodajnega postopka na ravni EU tako, da se pojasni, zakaj so na ravni EU potrebni ukrepi, pri čemer je treba zagotavljati kakovost vsebine ter izvesti zanesljive in neodvisne analize učinkov, ki bi zajemala socialne, okoljske in gospodarske učinke; poziva zlasti k učinkovitemu izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003;

78. poudarja, da mora biti prednostna naloga učinkovito sodelovanje med državami članicami in učinkovito nadzorovanje prenosa zakonodaje EU;

79. meni, da si je treba v boljši pripravi zakonodaje EU dejavno prizadevati za udeležbo civilne družbe in upoštevati skrbi državljanov, da bi jih približali EU;

Odprta metoda usklajevanja

80. meni, da bi morali biti gospodarska in socialna politika na ravni EU med seboj bolje povezani, pri čemer bi bilo treba ponovno potrditi prvotne cilje lizbonske agende ter potrebo po zagotovitvi, da bosta gospodarska politika in politika zaposlovanja dejavno prispevali k odpravi revščine in socialne izključenosti; ugotavlja, da je treba v skladu z lizbonsko pogodbo pri oblikovanju in izvajanju politike EU upoštevati zelo pomembne vidike socialne politike;

81. poudarja, da je treba sprejeti pravno zavezujočo listino o temeljnih socialnih pravicah;

82. meni, da bi morale biti gospodarska, okoljska in socialna politika na ravni EU med seboj bolje povezane, ter ugotavlja, da lizbonska pogodba določa, da je treba pri oblikovanju in izvajanju politike EU upoštevati zelo pomembne vidike socialne politike;

83. meni, da mora lizbonska pogodba po letu 2010 zajemati okrepljeno odprto metodo usklajevanja, ter poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja države članice k določitvi nacionalnih količinsko opredeljenih ciljev, in sicer v zvezi s socialno vključenostjo, ki bi jo podpirali zlasti novi merljivi in količinski kazalniki;

84. poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita možnosti za resnično vključevanje Evropskega parlamenta v lizbonsko pogodbo po letu 2010;

o

o   o

85. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Glede na aktualno gospodarsko krizo je bistveno socialno politiko uskladiti z gospodarsko politiko, da bi si Evropejci in evropsko gospodarstvo od te krize trajno opomogli.

Prenovljeno socialno agendo je treba osredotočiti na področja politike, ki temu prispevajo in ki, glede na analizo Komisije, niso bila zadosti vključena v socialne agende iz prejšnjih let.

Ta proces bi moral temeljiti na splošnem konsenzu, v njem pa bi morale sodelovati vse zainteresirane strani – organizacije civilne družbe, nacionalni javni organi, kulturni, socialni in gospodarski akterji ter delodajalci in delavci, pri tem pa je treba upoštevati tudi nacionalne tradicije in prakse.

Da bi bili ti ukrepi učinkoviti, jih je treba oblikovati z demokratičnim in participativnim procesom od spodaj navzgor, ki se izvaja lokalno in blizu državljanom. Zato je bistvena dobra komunikacija med osrednjo in lokalno vlado ter civilno družbo.

Danes se številni družbeni sloji počutijo ogrožene, se bojijo in niso odprti za spremembe. Da bi socialni dialog prispeval k temu, da bi evropski državljani podprli spremembe, ga je treba okrepiti za izboljšanje preglednosti odločitev o socialnih prilagoditvah in gospodarskem prestrukturiranju, na primer na trgu delovne sile.

Treba je poudariti, da je socialni dialog trajajoči proces, ki ne poteka le kratek čas in v sklopu kolektivnih pogajanj.

Evropski socialni modeli so postavljeni pred izzive v obliki demokratskih sprememb in globalizacije, na katere pa ne morejo ostati odporni. Zato jih je treba posodobiti, da bodo dolgoročno vzdržni, obenem pa ohraniti njihove izvirne vrednote.

Preoblikovati je treba pokojninski sistem, da ne bo več temeljil le na državnem sistemu. Pristop treh stebrov ostaja kot uravnotežena možnost, zato je treba ljudi obvestiti in jih ustrezno spodbuditi, da bodo bolj posegali po alternativnih možnostih državnih pokojnin. Sem spadajo poklicni pokojninski načrti in načrti, ki temeljijo na osebnih prihrankih skozi poklicno življenje.

Socialni partnerji morajo razpravljati o možnosti, da bi ljudje prostovoljno na trgu delovne sile ostali dlje od zakonsko predpisane delovne dobe. Med delavci in delodajalci bi bilo treba spodbujati fleksibilno prostovoljno upokojitev.

Socialni partnerji bi lahko razpravljali tudi o uvedbi ugodnih ukrepov za ženske, ki prekinejo poklicno kariero, da bi se posvetile vzgoji otrok. Taki ukrepi bi lahko spodbujali rodnost in vključevanje žensk na trg delovne sile ter pri izračunu dobe plačevanja prispevkov za te ženske upoštevali kreditna leta ali zmanjšanje števila let, potrebnih za upravičenost do celotne pokojnine. Pri teh ukrepih bi se lahko ustrezno upoštevalo tudi število otrok.

Na izzive globalizacije bi se morala EU odzvati z inovativnimi in fleksibilnimi ukrepi, pri čemer imajo pomembno vlogo države v vzponu, kot so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska.

Financiranje iz sredstev EU naj se ne uporablja kot zdravilo, temveč zgolj kot pomoč v izrednih razmerah, zlasti v regijah, ki jih je globalizacija prizadela bolj. Zato je pri uporabi teh sredstev potrebna fleksibilnost.

Spodbujati je treba poklicno mobilnost v EU, da bi v celoti izrabili možnosti, ki jih ponuja evropski trg delovne sile, zato je treba posebno pozornost nameniti potrebi po ustreznem znanju jezikov. Naj pripomnimo, da je mobilnost državljanov v EU še vedno zelo nizka ter se že dolgo časa ne spreminja.

Na nekaterih področjih je treba bolje nadzorovati izvajanje obstoječe zakonodaje EU, če se izkaže za nujno, pa je potrebna tudi boljša priprava zakonodaje. Izboljšati in poglobiti je treba odprto metodo usklajevanja kot bistveno dopolnitev k zakonodaji EU.

Ta metoda bi lahko bila usmerjena bolj lokalno in bila bolj participativna. Lahko bi se uporabila pri oceni napredka pri izpolnjevanju ciljev in kazalcev omenjenega „socialnega pakta“ ter preučitvi, ali jih je mogoče prilagoditi ali morda uvesti nove.

Skratka, socialna politika ne sme biti kolaž ohlapnih ukrepov in idej, gospodarska politika, politika zaposlovanja, okoljska in socialna politika pa morajo biti med seboj bolj povezane.

Za konec naj še poudarimo, da je potrebno boljše usklajevanje med monetarno politiko, ki jo določa Evropska unija, in gospodarsko politiko, ki je v pristojnosti držav članic, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Boljša povezanost vseh treh področij politike bi lahko pripomogla k spodbujanju rasti in zaposlovanja.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (25.3.2009)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o prenovljeni socialni agendi
(2008/2330(INI))

Pripravljavec mnenja: Eoin Ryan

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponovno poudarja, da mora biti sektor malih in srednje velikih podjetij močan, da bi zagotovili stabilnejše temelje za trajno gospodarsko rast in socialni razvoj ter izboljšali življenjske standarde in socialne mreže s spodbujanjem zasebnega lastništva in podjetniških spretnosti, ustvarjanjem delovnih mest, diverzifikacijo gospodarske dejavnosti in prispevanjem k regionalnemu razvoju; zato pozdravlja pobudo Komisije za zmanjšanje birokracije za podjetja, vendar glede na to, da velika večina podjetij v Evropski uniji zaposluje manj kot 10 ljudi, meni, da je treba v zvezi s tem narediti več;

2.  obžaluje, da Komisija kljub temu, da je finančna kriza pokazala pomen državnega posredovanja za ohranjanje gospodarskih dejavnosti in krepitev socialne kohezije, ni zagotovila prihodnosti javnih storitev in njihove bistvene vloge v Evropski uniji, saj ni pripravila predloga okvirne direktive o storitvah splošnega pomena;

3.  bo posebej pozoren na poročilo Komisije o učinku staranja prebivalstva na javno porabo ter na sporočilo o dolgoročni vzdržnosti javnih financ, ki naj bi bili objavljeni leta 2009; v zvezi s tem bo poskrbel, da se s predlogi za reformo pokojninskih sistemov ne bodo zmanjšali dohodki upokojencev; pozorno bo spremljal tudi pokojninski sistem, ki velja za netipične delavce;

4.  pozdravlja pomen, pripisan konvencijam Mednarodne organizacije dela, ki jih je treba obravnavati kot minimalne standarde glede opravljanja dostojnega dela, ter poudarja, da je treba tako v Evropski uniji kot v njenih odnosih s tretjimi državami zagotoviti, da bo delo ponovno donosno;

5.  priznava vlogo, ki jo lahko imajo mikrokrediti pri spodbujanju socialnega vključevanja in krepitvi gospodarskih priložnosti; poziva Komisijo, naj izboljša pridobivanje in dostopnost informacij o možnostih za mikrokredite in njihovi razpoložljivosti ter se dejavno osredini na tiste skupine v družbi, ki bi od tega lahko imele največje koristi in ki mikrokredite najbolj potrebujejo;

6.  meni, da si morajo Komisija in države članice bolj prizadevati, da bi izboljšale digitalno pismenost in dostop do informacijske družbe; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti odpravi digitalnega razkoraka ter se pri tem osredotočiti na dostop starejših, invalidov in tistih, ki živijo v podeželskih ali obrobnih regijah, do informacijske tehnologije in izobraževanja,

7.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo socialno vključevanje in izobraževanje ter zagotovijo, da bodo imeli vsi državljani dostop do osnovnih bančnih storitev;

8.  pozdravlja ustanovitev evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji leta 2007; poziva k boljšemu izkoristku potenciala tega sklada s poenostavitvijo ustreznih postopkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mariela Velichkova Baeva, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Slavi Binev, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sophia in ‘t Veld, Wolf Klinz, Gay Mitchell, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eva-Riitta Siitonen

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (17.3.2009)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o prenovljeni socialni agendi
(2008/2330(INI))

Pripravljavka mnenja: Anne Ferreira

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker vedno več evropskih državljanov živi v revščini in negotovosti, njihove življenjske razmere se slabšajo, čedalje bolj pa naraščajo tudi družbene in zdravstvene neenakosti,

B.   ker se evropsko prebivalstvo stara, število ljudi s hudimi telesnimi in duševnimi boleznimi pa se povečuje, ker obstaja povezava med staranjem prebivalstva in invalidnostjo,

C.  ker slabe socialne in okoljske razmere vplivajo na pojavnost in resnost nekaterih bolezni, ker je čedalje več rakavih obolenj, ki jih povezujemo z okoljskimi in prehrambenimi dejavniki,

D.  ker lahko obsežna finančna kriza ter huda gospodarska in družbena kriza še povečajo ekološke in podnebne razmere,

1.  pozdravlja predstavitev prenovljene socialne agende in ugotovitev Evropske unije, da je sedanja agenda neuravnotežena;

2.   pričakuje, da bo Komisija hitro vključila okoljska in zdravstvena vprašanja v vse politike Unije in s tem zagotovila visoko stopnjo varstva zdravja in okolja v skladu določbami pogodbe o ES,

3.   podpira odločenost Komisije, da bo razširila socialno agendo na nova področja; vendar obžaluje, da se okolje prepogosto obravnava samo z zornega kota podnebnih sprememb; pozdravlja izjave, s katerimi je Komisija ponovno podprla trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2, vendar obžaluje, da njen predlog ne vsebuje konkretnih ukrepov, da bi upoštevali socialne in zdravstvene posledice ekološke in podnebne krize;

4.   ponovno opozarja, da je treba vključiti lizbonsko strategijo, strategijo trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam v vse politike Unije; obžaluje premajhno resnično in konkretno zavzetost Unije v predlogu o prenovljeni socialni agendi ter načrtu za oživitev in „ozelenitev“ evropskega gospodarstva ter ustvarjanje „zelenih“ delovnih mest;

5.   meni, da se mora Unija hitro lotiti okoljskega načrta z visoko zastavljenimi cilji in predlagati revizijo okoljske zakonodaje, da bi se v gospodarstvu bolj upoštevala okolje in zdravje; poudarja, da biti mora ta okoljski načrt v skladu s socialno agendo Unije,

6.   obžaluje, da obstaja razkorak med ciljem živeti dlje in bolj zdravo ter predlaganimi ukrepi; obžaluje premajhno upoštevanje različnih evropskih akcijskih načrtov in programov na področju okolja in zdravja ter poziva Komisijo, naj vanje vključi stališča Parlamenta v zvezi s tem;

7.   poudarja, da so zdravje in zdravstveni sistemi v državah članicah stvar javnega interesa ter da so njihovi zdravstveni sistemi bistveni za zagotovitev visoke ravni socialnega varstva v Evropi ter prispevajo k socialni koheziji, pravičnosti in trajnostnemu razvoju; poudarja, da so za zagotovitev, organiziranje in financiranje sistemov socialnega varstva pristojne države članice ter da imajo vsi državljani pravico do kakovostnih zdravstvenih storitev, ki so blizu in dostopne vsem; je seznanjen s predlogom direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva; poudarja, da predlog direktive ne more odpraviti pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu in izboljšati dostopa do zdravstvenih storitev v nekaterih državah članicah;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Mojca Drčar Murko, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Gyula Hegyi, Marie Anne Isler Béguin, Holger Krahmer, Linda McAvan, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jutta Haug, Caroline Lucas, Alojz Peterle, Renate Sommer

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (5.3.2009)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o prenovljeni socialni agendi
(2008/2330(INI))

Pripravljavec mnenja: Cornelis Visser

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da je učenje odraslih nadvse pomembno, ter se zavzema za okrepitev dialoga med podjetji, izobraževalnimi ustanovami, sindikati in združenji, na podlagi katerega se bodo opredelile in predvidele nove spretnosti, da bo izobraževanje odraslih odražalo povpraševanje po znanju in spretnostih; vsebino izobraževanja je treba prilagoditi poklicnim in praktičnim zahtevam;

2.   poudarja, da je treba spodbujati partnersko sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom, saj je pomembno, da med seboj sodelujejo in se podpirajo v korist svojih organizacij, osebja in študentov; zgraditi je treba most med univerzitetnim študijem in podjetji, poslovni svet mora imeti možnost, da dopolni študijske programe, ponudi pripravništva, organizira dneve odprtih vrat za študente itd.;

3.   poudarja, da je treba za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter vseživljenjskega učenja ponuditi širši obseg javnih in zasebnih storitev otroškega varstva ter zdravstvene in socialne podpore za vzdrževane osebe; opozarja, da morajo biti delodajalci vključeni v ustvarjanje prilagodljivih delovnih pogojev, da bi lahko starši ob zaposlitvi nadaljevali vseživljenjsko učenje ter uravnotežili zasebno in poklicno življenje;

4.   ponovno poudarja, da je vloga informacijske in komunikacijske tehnologije pri vseživljenjskem učenju (na primer učenje na daljavo) pomembna in da je treba bolj podpirati učenje jezikov ob upoštevanju treh smernic: razvoj jezikovnega načela 1+2, razvoj posebnih jezikovnih programov za priseljence, da bi imeli večje možnosti za zaposlitev in se lažje vključevali v družbo, oblikovanje politike učenja jezikov sosednih držav v obmejnih območjih ter spodbujanje skupnih programov usposabljanja v teh državah, saj jim to zagotavlja večje možnosti za zaposlitev;

5.   poudarja, da so programi informacijske in komunikacijske tehnologije na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja bistveni za večje zaposlitvene možnosti in razvoj sodobne družbe znanja;

6.   poudarja, da je šport izjemen instrument za vključevanje v družbo, ki prispeva k razvoju vrednot, kot so poštenost, solidarnost, spoštovanje pravil in skupinski duh – zahvaljujoč organizacijam, ki so oblikovane na prostovoljni ravni, je pomemben za zdravje, izobraževanje, kulturne vrednote;

7.   meni, da je zaradi hitrih sprememb, ki jih prinaša napredek svetovnega gospodarstva, potreben nadaljnji razmislek o prenovljeni socialni agendi, saj te spremembe močno vplivajo na možnosti zaposlitve in usposabljanja mladih ter zahtevajo večjo prožnost brez zagotovljene varnosti zaposlitve, ki je vedno pogosteje le začasna, vse to pa ruši temelje socialne Evrope;

8.   poudarja, da sta kultura in kulturno udejstvovanje pomembna instrumenta za vključevanje v družbo ter prispevata k osebnemu razvoju, spodbujata korist družbe in razvijanje talentov;

9.   meni, da je treba brezposelne osebe čim prej motivirati in spodbuditi k sodelovanju v izobraževanje za poklice, ki niso vključeni na trg dela.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Katerina Batzeli, Ivo Belet, Marie-Hélène Descamps, Daniel Petru Funeriu, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Mikel Irujo Amezaga, Adrian Manole, Manolis Mavrommatis, Zdzisław Zbigniew Podkański, Pál Schmitt, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gyula Hegyi, Ewa Tomaszewska, Cornelis Visser

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wolfgang Bulfon, Andres Tarand

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (13.2.2009)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o prenovljeni socialni agendi
(2008/2330(INI))

Pripravljavka mnenja: Marie Panayotopoulos-Cassiotou

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o ženskah in revščini v Evropski uniji[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne [...] februarja 2009 o nediskriminiranju na podlagi spola in solidarnosti med generacijami[2],

A   ker člen 2 Pogodbe o ES določa, da sta solidarnost in enakost med ženskami in moškimi med temeljnimi vrednotami Evropske unije, naloga Komisije in držav članic pa je zagotoviti, da se spoštujejo pravice žensk ter da se vsem pripadnikom družbe olajša sodelovanje v gospodarskem in družbenem življenju,

B.  ker revščina pomeni kršitev človekovih pravic, boj proti njej pa mora biti prednostna naloga, s posebno pozornostjo, namenjeno ženskam, saj jim zaradi njihove ekonomske odvisnosti bolj grozi revščina kot moškim (številne opravljajo neplačano delo v družini), ter nezmanjšanim razlikam na trgu dela pri plačilu glede na spol in temu, da je med starši samohranilci in starejšimi velika večina žensk,

C.  ker vlaganje v enakost med spoloma pomeni prizadevanje, da se revnim ženskam pomaga iz revščine, in s tem zmanjšanje nevarnosti, da bi se revščina prenašala v prihodnje generacije,

D.  ker pomembna področja, kot so mobilnost delovne sile, mobilnost znanja in mobilnost zdravstvenih storitev, drugače vplivajo na življenje žensk kot na življenje moških,

1.  je seznanjen s tem, da je Komisija predstavila prenovljeno socialno agendo, ki omogoča napredovanje in zagotavlja bolj ciljno usmerjen ter integriran pristop k socialni politiki, tako da spodbuja področja zaposlovanja, enake možnosti, izobraževanje, zdravje in informacijsko družbo, ter upa, da bo to prispevalo k pospeševanju enakosti med ženskami in moškimi, ustvarjanju več in boljših delovnih mest ter prizadevanjem za odpravo revščine, diskriminacije in socialne izključenosti;

2.  globoko obžaluje, da v prenovljeni socialni agendi ženske niso navedene kot prednostna naloga Komisije, zato jo poziva, naj upošteva pravice žensk na vseh osrednjih področjih delovanja ter pri vseh ukrepih izrecno preuči, kako vplivajo na ženske, in s tem prepreči, da bi postale novi izkoriščani razred 21. stoletja;

3.  opozarja na povečanje revščine, nestalnih zaposlitev in neenakosti; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje plač in pokojnin, kar bo pripomoglo k pravičnejši porazdelitvi bogastva, boljšemu življenjskemu standardu delavcev in upokojencev – zlasti žensk – ter oživitvi gospodarstva;

4.  zlasti obžaluje, da v tem svežnju ni pregleda direktive o enakem plačilu, ki bi bil pospremljen s sistemom za ocenjevanje dela, nevtralnim z vidika spola, s čimer bi zmanjšali razlike pri plačilu glede na spol tako po posameznih gospodarskih sektorjih kot med njimi, ter s posebnimi ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

5.  poziva države članice, naj do leta 2010 uskladijo zakonodajo o enakosti med spoloma na vseh področjih politike, kakor je zahtevano v členu 3 Pogodbe o ES, in zagotovijo učinkovit prenos in izvajanje Direktive 2002/73/ES o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev;

6.  poudarja, da se je zaradi novih demografskih izzivov na negativne trende najbolje odzvati z urejanjem položaja žensk, ki živijo v revščini, saj imajo neenak ali neustrezen dostop do prehrane, stanovanj, izobraževanja in plač ter nimajo koristi od usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem;

7.  poziva Komisijo, naj izvede študije o srednjeročnem in dolgoročnem vplivu različnih oblik mobilnosti na ženske ter predlaga ukrepe za ublažitev njihovih negativnih učinkov;

8.  meni, da morajo tudi interesi in vrednote EU, med katere spada enakost med spoloma, prispevati k odločitvam, ki se sprejemajo na mednarodni ravni v okviru agende o dostojnem delu, ob izvajanju temeljnih pravic in mednarodnih konvencij, zlasti tistih, ki zadevajo delo žensk, matere in otroke, pa tudi izobraževanje;

9.  ponovno poudarja, da zavrača osnutek direktive o delovnem času ter poziva, naj se ta predlog ovrže; poleg tega poziva Svet, naj se strogo obveže k skrajšanju delovnega časa brez znižanja plač, države članice pa, naj uskladijo svoja prizadevanja za postopno skrajšanje delovnega časa do izpolnitve kratkoročnega cilja 35-urnega delovnega tedna; meni, da bi bilo treba skrajšanje delovnega časa brez zmanjšanja plač šteti kot enega od načinov za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za ženske, in spodbujanje gospodarstva;

10. meni, da je treba prožnost in varnost uporabiti v prid socialno prikrajšanim, zlasti ženskam in starejšim, ki jih bolj ogroža skrajna revščina, kar je bilo poudarjeno v študijah Komisije; da bi to dosegli, je treba zavzeti uravnotežen pristop do interesov zaposlenih in upokojenih žensk, pa tudi do uporabe potenciala žensk in njihovega dejavnega sodelovanja pri spodbujanju gospodarske rasti;

11. poudarja, da je treba izvajati nove spodbude za boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, s tem pa ženskam zagotoviti celovit sklop socialnih storitev;

12. poudarja, da ni pravega odziva na krizo in njene posledice brez izboljšanja socialnega varstva; poziva države članice, naj okrepijo socialno vlogo države in sistemov socialne varnosti, povečajo javno vlaganje v infrastrukturo, zlasti v vrtcih in domovih za starejše, oblikujejo stanovanjsko politiko, ki bo vsem omogočala pravico do stanovanja, varujejo in razvijajo javno zdravstvo ter izboljšajo javno šolstvo;

13. meni, da je odprava nižjih plač v nekaterih poklicih, ki jih opravljajo predvsem ženske, osnovni pogoj za nastanek novega modela družbene pravičnosti in ekonomske neodvisnosti;

14. poudarja, kako pomembna sta izobraževanje in socialna politika in kako nujno je, da lahko mladi izkoristijo kakovostno izobraževanje, da se izkorenini pojav predčasne opustitve šolanja; poudarja tudi, da se je treba nujno boriti proti segregaciji v vseh šolah EU; poleg tega je treba mlade, zlasti dekleta in ženske, seznaniti z možnostmi, ki so jim na voljo na področju izobraževanja in usposabljanja; poziva Komisijo, naj stori korak več na področju vseživljenjskega učenja ter sprejme ukrepe za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, kot je ponudba novih znanj (na primer uporaba nove tehnologije), ki bi ženskam omogočila ponovno vključitev na trg dela;

15. spodbuja krepitev dialoga s socialnimi partnerji, ki naj vodi v izboljšave starševskega dopusta; pozdravlja nove predloge Komisije v zvezi s porodniškim dopustom in pravicami samozaposlenih; poudarja, da je treba ženskam omogočiti ponovno vključitev na trg dela, zato poziva Komisijo, naj to učinkovito spodbuja;

16. poudarja, da je udeležba žensk na trgu dela, tako v vlogi delodajalk kot delavk, pomembna za doseganje ciljev EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev, zlasti socialnega vključevanja ter rasti in blaginje; poudarja, da bi bilo treba ženskam omogočiti priložnosti, da bi lahko razvile svoje obstoječe kvalifikacije ter uporabile svojo izobrazbo in usposobljenost; poudarja pa, da jim je treba ponuditi take možnosti, da bodo lažje uskladile svoje družinsko in zasebno življenje;

17. odločno poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja ženske k podjetništvu, kar jim bo omogočilo lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja; poziva Komisijo, naj v predlagani zakonodaji zagotovi prožnost, da bi preprečila upravno ali finančno breme, ki bi lahko ženske odvrnilo od pobud na področju podjetništva;

18. meni, da zaposlenost sama po sebi ni dovolj za zaščito pred skrajno revščino in da predvsem zaradi poklicne segregacije več žensk kot moških dela v službah z nizko plačo, medtem ko se pogosto izkaže, da samo nakazila socialnega varstva ne nudijo nobene zaščite pred skrajno revščino;

19. poziva Komisijo, naj poveže prenovljeno socialno agendo z drugimi pobudami, na primer Evropskim paktom za enakost spolov, Evropskim paktom za mlade ter Zavezništvom za družine, da bi prikrajšane družbene skupine imele boljši dostop do socialnih ugodnosti;

20. poudarja, da ekstremne revščine in posledično socialne izključenosti ne moremo razumeti le v gospodarskem smislu na podlagi številk, vendar tudi v smislu človekovih pravic in državljanstva; priznava, da načelo prostega pretoka kapitala in blaga samo po sebi ne bo odpravilo revščine ali kronične (predvsem dolgotrajne revščine) in da skrajna revščina vse prizadete oropa možnosti in onemogoča njihovo udeležbo v življenju skupnosti, saj zaradi nje postanejo brezbrižni do okolice;

21. poziva k tesnemu partnerstvu z najrevnejšimi ženskami in družinami ter posvetovanju z njimi na vseh ravneh postopka odločanja, da bi lahko na podlagi njihovih izkušenj zagotovili ukrepe in sredstva za učinkovit boj proti kronični revščini in za odpravo z njo povezane socialne izključenosti; da bi bilo omenjeno partnerstvo mogoče, poziva vse zadevne institucije, naj odprto metodo usklajevanja in operativni okvir za prenovljeno socialno agendo prilagodijo potrebam žensk, ki živijo v ekstremni revščini;

22. poziva države članice, naj pri izvajanju prenovljene socialne agende sprejmejo dodatne podporne ukrepe, ki bodo predvsem zaposlenim materam samohranilkam ali tistim z velikimi družinami pomagali pri iskanju oblik zaposlitve s prilagodljivim delovnim časom, ki jim bo omogočal opravljanje obsežnejših družinskih obveznosti;

23. izraža pohvalo najrevnejšim ženskam, ki se vsakodnevno borijo proti skrajni revščini in priznava, da delo prostovoljcev, ki jim nudijo pomoč in podporo, pomembno prispeva k izvajanju prenovljene socialne agende; izreka spoštovanje delu mednarodnih nevladnih organizacij, kot je mednarodna Karitas ali ATD četrti svet, ki so dolgoročno zavezane najbolj prikrajšanim skupinam, in evropskim omrežjem nevladnih organizacij na področju socialnega varstva;

24. poziva institucije, ki so vključene v izvajanje prenovljene socialne agende, naj na vseh ravneh odločanja sprejmejo enako opredelitev revščine, kot jo je Evropski parlament uporabil v vseh svojih resolucijah o spoštovanju temeljnih pravic v Evropski uniji: pomanjkanje osnovne varnosti pomeni odsotnost enega ali več dejavnikov, predvsem zaposlenosti, ki posameznikom in družinam omogočajo prevzemanje profesionalnih, družinskih in socialnih odgovornosti ter koriščenje temeljnih pravic; takšno stanje se pojavi v manjšem ali večjem obsegu, njegove posledice so lahko različno resne in so lahko bolj ali manj nepopravljive; pomanjkanje osnovne varnosti lahko povzroči kronično revščino, ki hkrati učinkuje na več življenjskih vidikov, ko je dolgotrajna in resno zmanjša možnosti posameznika, da ponovno pridobi svoje pravice in prevzame svoje odgovornosti;

25. poziva Komisijo, naj poveže prenovljeno socialno agendo z drugimi pobudami, na primer Evropskim paktom za enakost spolov, Evropskim paktom za mlade ter Zavezništvom za družine, da bi prikrajšane družbene skupine bolje izkoristile socialne ugodnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Astrid Lulling, Doris Pack, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Eva-Riitta Siitonen, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Elisabeth Jeggle, Maria Petre

  • [1]  UL C 233 E, 28.9.2006, str. 130.
  • [2]  Sprejeta besedila s tem datumom, P6_TA(2009)[...].

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Edit Bauer, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Alejandro Cercas, Derek Roland Clark, Jean Louis Cottigny, Jan Cremers, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Richard Falbr, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Juan Andrés Naranjo Escobar, Csaba Őry, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Elisabeth Schroedter, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Marie Beaupuy, Gabriela Creţu, Donata Gottardi, Richard Howitt, Rumiana Jeleva, Magda Kósáné Kovács, Jamila Madeira, Adrian Manole, Csaba Sógor

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Vasilica Viorica Dăncilă