Evropski parlamentChoisissez la langue de votre document :
- bg - български
- es - español
- cs - čeština
- da - dansk
- de - Deutsch
- et - eesti keel
- el - ελληνικά
- en - English
- fr - français
- it - italiano
- lv - latviešu valoda
- lt - lietuvių kalba
- hu - magyar
- mt - Malti
- nl - Nederlands
- pl - polski
- pt - português
- ro - română
- sk - slovenčina
- sl - slovenščina (izbrano)
- fi - suomi
- sv - svenska
| Postopek : 2008/0215(CNS) |
|
Potek postopka na zasedanju
| Potek postopka za dokument : A6-0244/2009 | ||||||
Predložena besedila : A6-0244/2009 |  | Razprave : PV 23/04/2009 - 22CRE 23/04/2009 - 22 |  | Glasovanja : PV 24/04/2009 - 7.17Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja |  | Sprejeta besedila : P6_TA(2009)0325 |
| POROČILO * |
| ||||||||||||
| 3. april 2009 |
| ||||||||||||
|
o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (KOM(2008)0727 – C6-0464/2008 – 2008/0215(CNS)) | |||||||||||||
| |||||||||||||
 | |||||||||||||
| |||||||||||||
 OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (KOM(2008)0727 – C6-0464/2008 – 2008/0215(CNS)) (Postopek posvetovanja) Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0727), – ob upoštevanju člena 94 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0464/2008), – ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0244/2009), 1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; 3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| OBRAZLOŽITEV |
| |||
|
I. Ozadje predloga Direktiva Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljevanju „direktiva“) je bila sprejeta leta 2003. Države članice so njene določbe začele izvajati 1. julija 2005. Obenem so se v Andori, Lihtenštajnu, Monaku, San Marinu in Švici začeli izvajati enakovredni ukrepi iz sporazumov, sklenjenih s Skupnostjo, ter ukrepi, enaki tistim iz direktive v desetih odvisnih ali pridruženih ozemljih Nizozemske in Združenega kraljestva. Končni cilj direktive je omogočiti vsaki državi članici, da uporabi nacionalne davčne določbe za plačila obresti, ki jih fizične osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, prejemajo od plačilnih zastopnikov iz drugih držav članic. Za uresničitev tega končnega cilja direktiva določa avtomatično izmenjavo informacij o teh plačilih. Vendar bodo v prehodnem obdobju tri države članice (Avstrija, Belgija in Luksemburg) pobirale davčni odtegljaj in si prihodek delile z državo članico rezidentstva upravičenega lastnika, ter ne bodo zagotavljale informacij. Po prvih odkritjih primerov goljufij februarja 2008, ki so vključevale rezidente in fundacije EU v Lihtenštajnu, je Svet 4. marca 2008 pozval Komisijo, naj pospeši pripravo poročila o izvajanju direktive. V poročilu je bilo zlasti poudarjeno, da je sedaj mogoče zaobiti direktivo: · z uporabo posrednih naložbenih nosilcev (pravne osebe ali organizacije), za katere ne velja sedanja uradna opredelitev upravičenega lastnika (ki se nanaša samo na fizične osebe) in ki jim sedaj ni treba, da delujejo kot plačilni zastopniki, in/ali · s preureditvijo naložbenega portfelja tako, da nekateri dohodki ostanejo zunaj področja uporabe opredelitve plačila obresti iz direktive, ob tem pa imeti korist zaradi omejenega tveganja, prilagodljivosti in dogovorjene donosnosti naložb, ki so enakovredne dolžniškim terjatvam. II. Opis in nekateri ukrepi, ki jih je predlagala Komisija Posredovanje pravnega subjekta ali organizacije s sedežem v nekaterih tretjih državah Direktiva sedaj ne zajema plačil pravnim subjektom in organizacijam v lasti posameznikov, kar tem omogoča, da zaobidejo direktivo s posredništvom pravnega subjekta ali organizacije. Vendar Komisija meni, da splošno razširjanje področja uporabe direktive na vsa plačila pravnim subjektom in organizacijam ni ustrezna rešitev. Komisija meni, da je učinkoviteje, če se od plačilnih zastopnikov zahteva, da uporabijo informacije, ki so jim v okviru boja proti pranju denarja že na voljo (pristop „spregleda“). Plačilni zastopniki Evropske unije se bodo osredotočili le na nekatere pravne subjekte in organizacije s sedežem v določenih državah zunaj EU, v katerih ni zagotovljena ustrezna obdavčitev plačila obresti tem pravnim subjektom ali organizacijam. Te pravne osebe in države so naštete v prilogi 1. Za spremembo tega seznama se uporablja postopek komitologije. Posredovanje pravnega subjekta ali organizacije s sedežem v EU Komisija predlaga natančno opredelitev pojma „plačilnega zastopnika ob plačilu ali ob zagotovilu takega plačila“ in njegovih obveznosti, zlasti z določitvijo „pozitivne“ opredelitve posredniških struktur, ki bi morale delovati kot „plačilni zastopnik ob plačilu ali ob zagotovilu takega plačila“ (glej prilogo II predloga). Ugotavljanje rezidentstva upravičenih lastnikov V zvezi z rezidetstvom upravičenih lastnikov Komisija predlaga izboljšave postopkov za zagotovitev rednega posodabljanja informacij o stalnem naslovu upravičenih lastnikov in prednostno uporabo uradnega dokaza o davčnem rezidentstvu v določeni državi, kadar upravičeni lastnik tak dokaz prostovoljno predloži plačilnemu zastopniku. Zajeti prihodki Komisija predlaga, da se v opredelitev zajetih „obresti“ vključi ne le prihodek iz dolžniških terjatev, ampak tudi obresti, prejete prek nekaterih naložbenih nosilcev, v nasprotju s prvotno odločitvijo o izključitvi vseh inovativnih finančnih produktov iz področja uporabe direktive. To bi pomenilo vključitev obresti in precej enakovrednega prihodka iz vrednostnih papirjev, ki jih je z vidika vlagatelja mogoče obravnavati kot enakovredne dolžniškim terjatvam, ker je tveganje znano in ni višje kot pri dolžniških terjatvah (ob koncu veljavnosti vrednostnih papirjev vlagatelj prejme vsaj 95 % vloženega kapitala). Komisija prav tako predlaga vključitev dohodkov ne-KNPVP. Mednarodna razsežnost Treba je tudi opozoriti, da se pri vsaki spremembi področja uporabe direktive zahteva ponovna preučitev sporazumov, sklenjenih z državami desetih odvisnih in pridruženih ozemelj, ki uporabljajo enake ukrepe. Kar zadeva pet držav, ki niso članice EU in ki uporabljajo enake ukrepe, Komisija navaja, da bi bilo primerno uvesti ustrezne spremembe v sporazumih, sklenjenimi s temi petimi državami. Poleg tega je bistveno, da EU nadaljuje z delom in sklepa nove sporazume z drugimi državami, da geografsko razširi območje, za katerega veljajo enaki ukrepi, zlasti v smeri določenih azijskih finančnih centrov, in tako zmanjša možnosti davčnih goljufij. III. Vrzeli in nejasnosti v predlogu Posredovanje pravnega subjekta ali organizacije s sedežem v nekaterih tretjih državah Prilogo 1 je sicer mogoče spremeniti s postopkom komitologije, sedaj pa se je izkazala za nepopolno. Poročevalec predlaga enakomerno povečanje seznama zadevnih držav in seznama pravnih subjektov in organizacij. V zamenjavo bi se lahko vzpostavil postopek, s katerim bi lahko zadevne države zaprosile, da se jih izključi iz seznama nekaterih pravnih subjektov in organizacij, ki izpolnjujejo določene pogoje. Ta sistem bi bil tudi pozitivna pobuda za boljše upravljanje na davčnem in finančnem področju. Zajeti prihodki Zaradi predvidenega praga 95 % zagotovljenega kapitala in 5 % biometričnih tveganj na področju življenjskega zavarovanja bi lahko obstajale nove priložnosti za zlorabe. Treba je torej bolj razmisliti o ustreznosti stopenj, ki jih je predlagala Komisija. Prehodno obdobje na področju davčnih odtegljajev Belgija, Avstrija in Luksemburg so sedaj v prehodnem obdobju, v katerem se lahko države izognejo sistemu avtomatične izmenjave informacij in uporabijo nadomestni sistem davčnih odtegljajev. Komisija v zvezi s tem ni dala predloga. Poročevalec poudarja, da nadomestni sistem ne sme postati stalni ter da mora torej ostati nadomesten in se zaključiti na določen datum. Klavzula o ponovnem pregledu Komisija mora vsaka tri leta pripraviti poročilo in morebitne predloge sprememb. Poročevalec predlaga, da se zagotovijo nekateri podatki glede prihodnjega dela Komisije, zlasti glede razširitve področja uporabe na druge vire prihodkov (zlasti dividende in kapitalske dobičke) in na plačila pravnim osebam. IV. Zaključek Po nekaterih ocenah znesek davčnih goljufij v vseh davčnih sistemih Evropske unije znaša več kot 300 milijard na leto, kar predstavlja več kot 2 % BDP. Če ta znesek primerjamo z načrtom za gospodarsko oživitev v višini 1 %BDP Evropske unije, ki ga je Evropska komisija predlagala za soočanje s posledicami finančne krize, je boj proti davčnim goljufijam gotovo pomembno gospodarsko vprašanje. Seveda pa gre tudi za socialno vprašanje, saj milijarde evrov, za katere so prikrajšane države članice Unije, pomenijo zmanjšanje naložb in javne porabe v skupnem interesu, zlasti na področju zdravja, izobraževanja ali raziskav. Ta direktiva je eden izmed najučinkovitejših evropskih instrumentov za boj proti škandaloznim davčnim goljufijam. Ob upoštevanju neizmerne iznajdljivosti goljufov na eni strani in počasnost zakonodajnih ukrepov Evropske unije na davčnem področju na drugi, mora ta pregled odpraviti ne samo že ugotovljene nepravilnosti, ampak tudi čim bolj preprečevati nove strategije zlorab. To besedilo obravnava tudi vprašanje davčnih oaz, držav, ki živijo od ohlapnih davčnih predpisov, zagotavljanja nepreglednosti in anonimnosti pri transakcijah, zelo nizke stopnje obdavčenja ter minimalnega mednarodnega pravosodnega in davčnega sodelovanja. Ker je nedavna svetovna finančna kriza pokazala nesmiselnost in nevarnosti nepreglednega in vedno manj zakonsko urejenega sistema, mora Evropska unija izkoristiti priložnost, ki jo ponuja to besedilo, da se povečajo preglednost, nadzor in dobro upravljanje na ozemlju Evropske unije, pa tudi v operacijah med EU in tretjimi državami. | ||||
| MNENJE Odbora za pravne zadeve (30.3.2009) |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
app KRATKA OBRAZLOŽITEV Direktiva Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljevanju „direktiva“) je bila sprejeta leta 2003. Države članice so njene določbe začele izvajati 1. julija 2005. Namen direktive je omogočiti državam članicam, da v skladu s svojo zakonodajo pobirajo davke od dohodka od prihrankov obliki plačil obresti od upravičenih lastnikov takšnega dohodka, tudi če so ti upravičenci fizične osebe, ki so davčni zavezanci v eni državi in prejemajo dohodek od obresti iz druge države članice. V skladu s členom 18 direktive mora Komisija vsaka tri leta poročati Svetu o delovanju te direktive ter na podlagi teh poročil po potrebi predlagati Svetu kakršne koli spremembe direktive. V prvem poročilu, sprejetem 15. septembra 2008, je Komisija navedla, da je trenutno mogoče zaobiti direktivo z uporabo posredništva investicijskih družb (pravnih subjektov ali organizacij), ki trenutno niso zajete v uradno definicijo „upravičenega lastnika“ (saj ta definicija zajema le fizične osebe) in ki jih po drugi strani direktiva ne obvezuje, da delujejo kot plačilni zastopniki. Direktivi se je mogoče izogniti tudi s preureditvijo naložbenega portfelja tako, da ostane dohodek zunaj uradne opredelitve obresti v smislu te direktive, čeprav veljajo zanj ugodnosti zaradi omejenega tveganja, prilagodljivosti in dogovorjene donosnosti naložb, ki so enakovredne dolžniškim terjatvam. Namen predloga Komisije in opis predlaganih ukrepov Namen predloga Komisije je razširiti področje delovanja direktive, ne da bi se povečalo upravno breme nosilcev gospodarske dejavnosti. Predlog si obenem prizadeva sprejeti spremembe s ciljem, da bi v direktivi, kolikor je le mogoče, odpravili preostale vrzeli, ki jih je razkrilo poročilo Komisije, ter da bi preprečili izkrivljanja. Opredelitev upravičenega lastnika Področje uporabe direktive trenutno ne pokriva plačil pravnim subjektom in organizacijam v lasti fizičnih oseb, kar tem omogoča, da zaobidejo določbe direktive z uporabo posredništva pravnega subjekta ali organizacije. Komisija meni, da bi bila razširitev opredelitve upravičenega lastnika, ki bi tako pokrivala vsa plačila pravnim subjektom in organizacijam, neustrezna in preveč okorna. Učinkovitejša rešitev bi po mnenju Komisije bila, če bi se od plačilnih zastopnikov zahtevalo, da uporabijo informacije, ki so jim že na voljo skladno z obveznostjo preprečevanja pranja denarja (direktiva 2005/60/ES) – postopek „spregleda“. S tem bi Komisija rada zagotovila, da bi vse fizične osebe, ki uporabljajo posrednike za sprejemanje prihodkov od svojih prihrankov, dejansko obdavčili v državi članici, katere rezidenti so. V skladu s predlogom naj bi plačilni zastopniki, ki imajo sedež v Evropski uniji, uporabljali postopek spregleda v primeru plačil pravnim subjektom in organizacijam, ki imajo sedež zunaj Evropske unije, kjer ustrezno obdavčenje dohodka od obresti, izplačanega tem pravnim subjektom ali organizacijam, ni zagotovljeno. Ti pravni subjekti in organizacije so navedeni v prilogi 1. V prid uporabi obstoječih pravil o preprečevanju pranja denarja govorijo argumenti, kot je ta, da ta preprečuje dodatno upravno breme. Res pa je, da je sklicevanje na zgoraj omenjeno direktivo problematično, deloma zaradi terminoloških razlik, ki otežujejo razlago direktive. Sistem zbiranja podatkov, ki je bil uveden zaradi preprečevanja pranja denarja, sam po sebi ne ustreza namenu direktive, namreč preprečevanju izogibanja plačilu davka. Da bi se izognili negotovostim, bi bilo treba bolje pojasniti uporabo pravil za preprečevanje pranja denarja v tej direktivi. „Plačilni zastopniki“ in „plačilni zastopniki ob plačilu ali ob zagotovilu takega plačila“ Komisija v četrtem členu direktive predlaga, da se pojasni izraz „plačilni zastopnik“. Skladno z njeno spremembo bi bilo treba od vsake posredniške strukture zahtevati, da deluje kot „plačilni zastopnik ob plačilu ali ob zagotovilu takega plačila“. Komisija predlaga, da bi v obliki priloge III dodali pozitiven seznam, ki bi vseboval vse subjekte in pravne organizacije, ki veljajo za „plačilne zastopnike ob plačilu ali ob zagotovilu takega plačila“. Res pa je, da ostaja porazdelitev odgovornosti med plačilnimi zastopniki nejasna v primerih, ko več plačilnih zastopnikov deluje kot vmesna struktura, preden donos od prihrankov doseže upravičenega lastnika. Opredelitev „plačil obresti“ Komisija predlaga spremembo člena 6 direktive, da bi opredelitev prejetih „obresti“ zajemala ne le prihodek od obresti, ampak tudi prihodek, ki je bistveno enakovreden dohodku od obresti iz vrednostnih papirjev, in ki se z vidika vlagatelja lahko obravnava kot enakovreden dolžniškim terjatvam, saj je tveganje znano in je večje kot pri dolžniških terjatvah (ob koncu veljavnosti vrednostnih papirjev vlagatelj prejme vsaj 95 % vloženega kapitala). Predlog si prizadeva, da bi bil pritisk na morebitna vlaganja v tem sektorju čim manjši. Predvideni prag 95 % zagotovljenega kapitala je upravičen, kar zadeva vrednostne papirje, povzročene nevšečnosti pa so sorazmerne glede na korist, ki jo prinaša sprememba. Komisija tudi predlaga razširitev področja uporabe direktive, da bi zajemalo prejemke iz tistih pogodb o življenjskem zavarovanju, ki jih je mogoče neposredno primerjati s kolektivnimi naložbenimi podjemi, ker je njihova dejanska uspešnost, iz katere izhajajo prejemki, v celoti povezana z dohodkom iz dolžniških terjatev ali enakovrednim dohodkom v skladu z direktivo, in ker ne zagotavljajo znatnega kritja biometričnih tveganj (pod 5 %). Razširitev opredelitve na takšne proizvode življenjskega zavarovanja je povezana s primeri davčnih utaj, glede katerih Komisija meni, da bi jih bilo mogoče s takšno spremembo v prihodnosti preprečiti. Vendar bi bilo bolje, če bi si prizadevali za bolj splošno pravilo, s katerim bi poskusili preprečiti izogibanje izvajanju direktive, kadar se razvijajo novi naložbeni produkti. Velik izziv bo predstavljalo iskanje učinkovitih, a obenem sorazmernih načinov, kako to doseči. Prehodno obdobje za pobiranje davčnega odtegljaja Belgija, Avstrija in Luksemburg so se v skladu s sedanjo direktivo odločili za prehodno obdobje, v katerem lahko ostanejo zunaj avtomatskega sistema izmenjave podatkov ter namesto tega uporabljajo drug sistem davčnega odtegljaja. Komisija ni glede tega predlagala ničesar. Komisija prav tako ni predlagala nobenega predloga v zvezi delitvijo davka od dobička, če se uporablja davčni odtegljaj. o o o Spremembe direktive, ki jih predlaga Komisija so potrebne, da se prepreči utaja davkov in da se pojasni področje delovanja sedanje direktive. Predlagane spremembe pa še niso v celoti pojasnjene in potrebujejo razlago. SPREMEMBE Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
POSTOPEK
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| POSTOPEK |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zadnja posodobitev: 9. april 2009 | Pravno obvestilo |