o predlogu Sklepa Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Srbiji

(KOM(2009)0513 – C7-0270/2009 – 2009/0145(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0513),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0270/2009),

–   ob upoštevanju členov 55 in 46(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0061/2009),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.  naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

1. Cilji predloga

Komisija predlaga zagotovitev makrofinančne pomoči Srbiji v višini do 200 milijonov EUR v obliki posojila, ki si ga lahko Komisija v skladu s pooblastili sposodi na finančnih trgih ali od finančnih institucij. Pomoč bo predvidoma na voljo v dveh obrokih v letu 2010. Z njo se želi podpreti gospodarsko stabilizacijo Srbije ter financirati njene zunanje plačilne bilance in proračunske potrebe, kot jih je opredelil Mednarodni denarni sklad (MDS).

Predlagana pomoč bo podprla stabilizacijski program organov, katerega cilj je zagotoviti stabilne davčne in zunanje račune, in pomagala Srbiji, da se spopade s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize.

2. Splošno ozadje

Vpliv svetovne gospodarske krize se je začel v Srbiji povečevati sredi leta 2008. Novembra 2008 so srbske oblasti z MDS sklenile nov aranžma „stand-by“, ki ga je januarja 2009 potrdil upravni odbor MDS. V začetku leta 2009 so kazalniki napredka potrdili zaostrovanje krize in postalo je jasno, da bo država potrebovala dodatno zunanjo pomoč. Zaradi tega je upravni odbor MDS maja 2009 odobril revizijo aranžmaja. Vendar pa je po zadnjih podatkih s sredine julija 2009 gospodarski upad še hujši, kot je bilo predvideno v revidiranih predpostavkah meseca marca, obeti za leto 2009 in naprej pa ostajajo slabi.

Predlagana makrofinančna pomoč bo dopolnila podporo MDS, predvideno na podlagi revidiranega aranžmaja „stand-by“, ki ga je maja 2009 odobril upravni odbor MDS, in podporo Svetovne banke v obliki posojil za namene proračunske podpore. Predlog dopolnjuje proračunsko podporo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (skupaj 100 milijonov EUR), ki jo namerava Skupnost zagotoviti v letih 2009 in 2010.

Makrofinančno pomoč Srbiji je treba obravnavati kot pomembno orodje, s katerim se bo ob podpori programa za gospodarsko stabilizacijo Srbije v trenutni gospodarski krizi dodatno stabiliziralo celotno območje Balkana. Srbija in njeno gospodarstvo igrata ključno vlogo v procesu regionalnega povezovanja, pomemben pa je tudi njun prispevek k evropskemu povezovanju.

Srbija se trenutno sooča s kopico gospodarskih, finančnih, davčnih in podobnih težav, denimo s precejšnjim številom beguncev (približno 700.000 ljudi), premajhno proizvodnjo hrane, visoko stopnjo brezposelnosti ter potrebo po hitrem okrevanju podonavske regije, ki je med vojaškim posredovanjem Nata utrpela resno škodo. Makrofinančna pomoč je prav tako potrebna za okrepitev ozemeljske celovitosti Srbije.

3. Časovne omejitve

Predlog v zvezi z makrofinančno pomočjo je bil (enako kot vsi prejšnji predlogi) v okviru posvetovalnega postopka predložen Parlamentu v skladu s členom 308 Pogodbe ES. Čeprav Parlament za posredovanje mnenja v skladu z navedenim členom nima določenega časovnega roka, se je doslej vedno izjemno hitro odzval na potrebe po zagotavljanju makrofinančne pomoči.

Komisija je sedanji predlog sprejela 8. oktobra 2009, a je le mesec pozneje Češka republika ratificirala Lizbonsko pogodbo, ki bi naj predvidoma začela veljati že 1. decembra 2009. Ker je izplačilo prvega obroka predvideno že v začetku leta 2010, je treba odločitev o sprejetju sedanjih predlogov sprejeti pred začetkom veljave Lizbonske pogodbe, saj bo v nasprotnem primeru Komisija morala podati predlog s spremenjeno pravno podlago.

Potem ko je natančno preučil navedene možnosti in glede na strateško pomembnost, ki jo EU pripisuje Srbiji kot morebitni kandidatki za vstop v EU, poročevalec predlaga, da se sedanji predlogi izjemoma sprejmejo brez sprememb s poenostavljenim postopkom, še preden začne veljati Lizbonska pogodba.

Tak časovni razpored v zakonodajnem postopku ni sprejemljiv in ga ne gre obravnavati kot izjemo od institucionalnih pooblastil, vendar je, kot kaže, edina sprejemljiva možnost za pravočasni prenos sredstev ES v Srbijo. Pri tem je seveda treba poudariti, da poročevalec ni vložil predlogov sprememb iz navedenih postopkovnih razlogov, ne pa zato, ker bi bil predlog sklepa popoln. To ne pomeni sprejetja roka, ki ga je s pozno oddajo predloga postavila Komisija, ampak zgolj njegovo toleriranje v danih izjemnih okoliščinah.

4. Vloga Parlamenta pri zagotavljanju makrofinančne pomoči

Poročevalec želi v skladu s prejšnjimi resolucijami Parlamenta poudariti tudi, da se tako obsežnega instrumenta, kot je makrofinančna pomoč, ne more preprosto obravnavati kot „izrednega“. Zato je neopravičljivo, da takšen instrument nima zakonite pravne podlage in še naprej temelji na začasnih sklepih Sveta za posamezne ukrepe. Potreben je okvir soodločanja, ki bo urejal dodeljevanje makrofinančne pomoči in izboljšal preglednost, odgovornost ter sisteme spremljanja in poročanja.

V zvezi s tem je treba poudariti, da bosta po začetku veljave Lizbonske pogodbe ustrezna pravna podlaga za sklep o dodelitvi makrofinančne pomoči člena 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer odvisno od tega, ali institucije EU državo upravičenko uvrščajo med države v razvoju ali ne. V obeh primerih se uporabi redni zakonodajni postopek. Člen 213 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne velja za sklepe o dodelitvi makrofinančne pomoči.

Vlogo Evropskega parlamenta je treba okrepiti. Komisija mora izboljšati zlasti poročanje Parlamentu o dejanskem izvajanju tega instrumenta pomoči in mu posredovati naknadno poročilo o oceni (poleg letnega poročanja, predvidenega v členu 6 tega predloga).

5. Obveznosti Sveta in Komisije

Četudi bo odbor sprejel predlog za zagotavljanje makrofinančne pomoči in ne bo vložil predlogov sprememb, poročevalec od Sveta in Komisije zahteva, da se v izjavah Parlamentu posvetita zgornjim vprašanjem.