o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1717/2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost

(KOM(2009)0195 – C7-0042/2009 – 2009/0058(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0195),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 179(1) in 181a Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0042/2009),

–   ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 20. maja 2008 v zadevi št. C-91/05 Komisija proti Svetu , ki je za ničnega razglasilo Sklep Sveta 2004/833/SVZP z dne 2. decembra 2004 o izvajanju skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom prispevanja Evropske unije ECOWAS-u v okviru moratorija na lahko orožje in orožje malega kalibra,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0066/2009),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

1.  Mnenje o spremenjeni uredbi

Odbor za zunanje zadeve v okviru širše revizije finančne pomoči EU na področju zunanje politike pozdravlja predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 1717/2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (KOM(2009)0195).

Odbor se strinja, da je revizija členov 3(2)(i) in 4(1)(a) iz prvotne uredbe potrebna, da bi jo uskladili s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 20. maja 2008, pri kateri je bilo ugotovljeno, da lahko Skupnost v okviru svoje razvojne politike izvaja ukrepe za boj proti širjenju orožja malega kalibra in lahkega orožja. Poročevalka prav tako poziva predsedstvo Sveta, naj skupaj s Komisijo in Parlamentom oblikuje „izjavo o evropskem soglasju v podporo ukrepom EU glede orožja malega kalibra in lahkega orožja”. Izjava naj upošteva posamezne pristojnosti vseh inštitucij.

Odbor za zunanje zadeve prav tako meni, da mora Komisija hkrati s predlaganim povišanjem najvišjega možnega zneska za izvajanje ukrepov iz člena 4(1) prvotne uredbe s 7 % na 10 % oblikovati jasnejšo strategijo (vključno z delitvijo nalog med Komisijo in Svetom v skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi ECOWAS), Evropski parlament pa je treba obveščati o uporabi namenjenih sredstev ter vsebini načrtovanih projektov.

Odbor se strinja s tem, da je treba pri javnih naročilih ali dodeljevanju pogodb o donaciji na podlagi člena 4(3) omogočiti sodelovanje vsem.

Poročilo upošteva tudi dodatne vidike, ki niso obravnavani v predlogu Komisije. V njem je predlagano, da bi bila v skladu s členom 4 prvotne uredbe civilna družba izrecno vključena med prejemnike pomoči na dolgi rok v stabilnih razmerah za sodelovanje na področju izgradnje zmogljivosti pred krizo in po njej.

Nadalje bi se morala uredba sklicevati na partnerstvo EU za izgradnjo miru, ki ga je Komisija že vzpostavila.

Odbor za zunanje zadeve se strinja s tem, da se odstotne točke izgradnje zmogljivosti pred in po nastopu krize povišajo s 5 na 10 %.

2. Stališče glede poročanja Evropskemu parlamentu in njegovega dostopa do informacij

Letno poročilo Komisije o uporabi instrumenta za stabilnost v letu 2008 in njen vmesni pregled finančnih instrumentov za ukrepe zunanje politike nudita skupaj s predlogom za spremembo prvotne uredbe dobro priložnost za oceno o dostopu Evropskega parlamenta do informacij.

Pri tem poročevalka pozdravlja napredek Komisije pri pripravi letnih poročil v skladu s členom 23 prvotne uredbe, še zlasti glede navedbe projektnih specifikacij.

Vendar je bilo poročanje o vsebini ukrepov pomoči v okviru stabilnih razmer po členu 4 v obdobju 2006-2009 nezadostno. Poročevalka želi spodbuditi Komisijo, naj izboljša svoje poročanje Evropskemu parlamentu, še posebej v zvezi z oblikovanjem projektov ter njihovim razvojem, izvajanjem in pregledovanjem.

Evropski parlament sicer od Komisije prejema informacije o sprejetih izjemnih ukrepih pomoči (člen 6), ki so namenjeni reševanju kriznih razmer (člen 3), ne prejema pa poročil s širšim strateškim in analitičnim vidikom, kot so omenjena v členu 6(6) prvotne uredbe.

Zato poročevalka želi, da bi Komisija Evropskemu parlamentu zagotovila, da spoštuje svojo izjavo o instrumentu za stabilnost iz leta 2006, in sicer glede vprašanja pravočasnega dostopa do informacij o sprejetih izjemnih ukrepih pomoči po členu 3, ter da so ukrepi s področja boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, sprejeti po členu 4(1), v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom.

Poročevalka želi opomniti Komisijo, da je Evropski parlament upravičen do prejemanja informacij v skladu s postopkom v odboru (komitologija) iz člena 22 prvotne uredbe.

Od Komisije in Sveta se prav tako pričakuje, da bosta mesečna obvestila, naslovljena na Politični in varnostni odbor, pošiljala tudi Evropskemu parlamentu. Takšna izboljšava bi bila v skladu z izjavo o povečanju preglednosti, ki jo je dalo sedanje švedsko predsedstvo EU.

3. Stališče glede izgradnje zmogljivosti pred in po nastopu krize

Poročevalka je mnenja, da bi morala Komisija izboljšati svoje strateško načrtovanje in povečati izplačila za vzpostavljena partnerstva za izgradnjo miru v skladu s členom 4(3). Finančna pomoč bi morala biti enakomerno osredotočena na manjše in srednje velike projekte ter na večje projekte. Komisija lahko reorganizira svojo upravo, da bi zagotovila ustrezno uporabo proračunskih odobritev za ukrepe iz omenjenega člena.

4. Stališče glede finančnih sredstev, ki so na voljo za uporabo instrumenta za stabilnost

Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za stabilnost (člen 24) za obdobje 2007 - 2013 znašajo 2,062 milijarde evrov.

Vendar se je s sredstvi, ki so bila za obdobje 2010–2013 iz instrumenta za stabilnost preusmerjena v financiranje instrumenta za hrano, ta znesek znižal za 240 milijonov evrov.

Da bi imela Evropska unija na voljo dovolj sredstev v razdelku 4 letnega proračuna in da bi lahko na svetovnem prizorišču odigrala vlogo, ki jo od nje pričakujejo evropski državljani, poročevalka poziva Komisijo, naj pripravi načrt za obnovitev zneska, ki je bil prvotno določen z uredbo.

Poročevalka opominja Komisijo, da so zaveze, ki jih je Skupnost sprejela v okviru instrumenta za stabilnost, in sicer spodbujanje stabilnih razmer za človeški in gospodarski razvoj ter spodbujanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin, prednostni cilji zunanje politike Evropske unije. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj predstavi načrt za mobilizacijo finančnih virov za vse instrumente ali mehanizme nujne pomoči na področju zunanje politike, ki so vzpostavljeni izven okvira instrumenta za stabilnost, na način, ki onemogoča preusmeritev sredstev, namenjenih instrumentu za stabilnost.

Na koncu se Komisijo tudi poziva, da poviša nizke ravni proračunskih izplačil na kratki rok, ki morajo biti podprta s strateškim načrtom za njihovo uporabo.

5. Stališče glede zmogljivosti EU za mediacijo

Če želi Evropska unija postati učinkovit dejavnik pri civilnem preprečevanju konfliktov, nujno potrebuje usposobljeno enoto za mediacijo s podobnimi nalogami, kot jih ima podporna enota za mediacijo pri oddelku Združenih narodov za politične zadeve. Ta podporna enota mirovnim misijam nudi tehnično, finančno in logistično pomoč, krepi mediacijske zmogljivosti regionalnih in lokalnih organizacij ter skrbi za institucionaliziranje znanja o reševanju konfliktov. Enoti pomaga pomožna ekipa, sestavljena iz strokovnjakov za mediacijo na področjih prehodne pravosodne ureditve, ustavnih zadev ter delitve oblasti in bogastva.

Člena 3 in 4 iz prvotne uredbe ponujata dobro zakonsko podlago za ustanovitev stalne enote za mediacijo pod okriljem Evropske unije.

Trenutno tako na Komisiji kot na Svetu primanjkuje strokovnjakov, usposobljenih za mediacijo v kriznih razmerah. Mediatorji iz EU ali tisti, ki jih podpira EU, nimajo ne logistične ne strokovne podpore. Zaradi tega pri usposabljanju za misije EU ali misije, ki jih podpira EU, ni na voljo sistematične analize o mediacijskih izkušnjah. Prav tako bi bilo treba oblikovati splošne smernice za mediacijo EU v političnih krizah in nasilnih sporih.

Poročevalka meni, da je treba povečati število osebja, ki se ukvarja z načrtovanjem, še posebej pri ustanovitvi službe za zunanjepolitično delovanje. Poročevalka želi še zlasti več informacij o tem, kakšno je stališče Komisije glede uvedbe upravne odgovornosti pri instrumentu za stabilnost.

6. Stališče glede strateškega načrtovanja Komisije

Poročevalka meni, da bi morala Komisija izboljšati svoje strateško načrtovanje glede izvajanja instrumenta za stabilnost. Natančneje, Komisija bi morala predstaviti podrobnosti v zvezi z organi, izbranimi za izvajanje instrumenta, in utemeljiti, zakaj so bili izbrani.

Komisija bi morala prav tako orisati svojo strategijo glede Organizacije Združenih narodov in njenih agencij. Poročevalka želi izvedeti, s katerimi koraki namerava Komisija okrepiti to sodelovanje.

Prav tako je še vedno nejasno, kako namerava Komisija vzpostaviti sistem ocenjevanja na podlagi pridobljenih izkušenj. Ali v zvezi s partnerstvi obstaja kakšno strateško načrtovanje?

Poročevalka poziva k večji skladnosti z mehanizmi, ki niso povezani s financiranjem instrumenta za stabilnost, še zlasti z Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice, s tematskimi programi in z razvojnimi sredstvi.

Poročevalka ob koncu Komisijo še prosi, naj natančneje pojasni postopek pri določanju prednostnih zadev in izbiri projektov instrumenta za stabilnost. Kakšne kriterije uporablja pri svoji izbiri? Ali so bile na primer sprejete odločitve povezane s politiko, preglednostjo ali usklajevanjem med donatorji?

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Zmogljivost Evropske unije za odzivanje na krizne situacije se je z uveljavitvijo instrumenta za stabilnost okrepila. Instrument je namenjen obravnavi situacij ob upoštevanju horizontalnih in geografskih ciljev in prednostnih nalog EU ter dopolnjevanju teh dejavnosti z geografskimi politikami Skupnosti, njihovimi cilji in instrumenti. Glede razvoja morajo biti ti cilji usklajeni s končnim ciljem boja proti revščini in vzrokom zanjo.

O tem, da v nevarnem okolju ne more biti razvoja, je bilo doseženo široko soglasje. Dosežen pa je bil tudi krhek mednarodni dogovor, da se dejavnosti na področju varnosti lahko štejejo za del razvojne politike: eno od načel, ki so jih postavili v odboru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za razvojno pomoč, je, da so operacije na vojaškem področju izključene iz opredelitve uradne razvojne pomoči.

Dejavnosti boja proti nedovoljeni uporabi lahkega orožja in orožja malega kalibra so bile prvotno izvzete iz področja delovanja instrumenta stabilnosti, saj je bila zadeva takrat predmet postopka na Sodišču Evropskih skupnosti(1). Sodišče je presodilo, da „mora ukrep, da ga je mogoče uvrstiti v okvir te politike [razvoja Skupnosti], vendarle prispevati k zasledovanju ciljev gospodarskega in socialnega razvoja navedene politike(2)“ ter s tem zagotavljati skladnost med razvojno politiko na evropski ravni in uradno razvojno pomočjo, kot sta jo opredelili OECD in Odbor za razvojno pomoč.

S tem predlogom, ki je del vmesnega pregleda instrumentov za zunanje ukrepe, se namerava Komisija odzvati na izid postopka, in sicer z vključitvijo dejavnosti za boj proti nezakoniti uporabi in dostopnosti lahkega orožja in orožja malega kalibra v področje instrumenta stabilnosti. Pravna podlaga instrumenta je sestavljena iz člena 179 ES o razvojnem sodelovanju in člena 181a ES o gospodarskem, finančnem in tehničnem sodelovanju s tretjimi državami. Dejavnosti, povezane z lahkim orožjem in orožjem malega kalibra, ki ne sodijo na področje razvojnega sodelovanja, se zato lahko izvajajo skladno s členom 181a.

Glede na navedene razloge Odbor za razvoj ne nasprotuje predlogom sprememb, vključenih v predlog, ki se nanašajo na lahko orožje in orožje malega kalibra.

V zadnjih letih postaja vse bolj očitno, da ima civilna komponenta vzpostavljanja miru in reševanja konfliktov ključno vlogo pri uspešnem stabilizacijskem procesu. Kljub posebnemu strokovnemu znanju, ki ga ima na voljo EU na tem področju, je vlaganje v to primerjalno prednost še vedno neustrezno. Odbor za razvoj zato predlaga spremembo člena 24 (c) predloga Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1717/2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost, s čemer bi se povišale odstotne točke izgradnje zmogljivosti pred in po nastopu krize s 5 na 10 %.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

POSTOPEK

(1) Zadeva C-91/05 za razveljavitev Sklepa Sveta št. 2004/197/SZVP z dne 2. decembra 2004 o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom prispevanja Evropske unije ECOWAS-u v okviru moratorija na lahko orožje in orožje malega kalibra. (2) Odstavek 67, zadeva C-91/05, v kateri je citirana tudi zadeva C-268/94, odstavek 44, 60, 63 in 73, z enakim učinkom