– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0028),
– ob upoštevanju členov 93 in 94 Pogodbe o ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0061/2009),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju člena 113 in 115 Pogodbe o delovanju EU,
– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0002/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju EU;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
6a. Vsaka država članica za svoj centralni organ za zvezo ali organe, ki skrbijo za zvezo, razvije ustrezne nadzorne sisteme, da bi zagotovila preglednost in stroškovno učinkovitost, in v okviru letnega pregleda oblikuje ustrezno poročilo, ki je javno dostopno.
Predlog spremembe 2
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
1. Na zaprosilocentralnega urada za zvezo, urada za zvezo ali službe za zvezo države članice (v nadaljevanju „organ prosilec“) centralni urad za zvezo, urad za zvezo ali služba za zvezo države članice, ki ji je bilo predloženo zaprosilo (v nadaljevanju „zaprošeni organ“), zagotovi organu prosilcu vse informacije, ki so lahko pomembne za izterjavo terjatev iz člena 2.
1. Centralni uradi za zvezo izmenjujejo s centralnimi uradi držav članic vse informacije, ki so za slednje lahko pomembne za izterjavo terjatev iz člena 2.
Obrazložitev
Pri izterjatvi terjatev so roki bistveni. Ker bo samodejna izmenjava informacij postala standard pri poročilih med državami članicami, ni primerno izgubljati dragocenega časa s postopkom izmenjave na zaprosilo, temveč je primerneje uvesti postopek samodejne izmenjave informacij.
Predlog spremembe 3
Predlog direktive
Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
Centralni uradi za zvezo izmenjujejo informacije v zvezi s povračili davkov, ki niso davek na dodano vrednost, prek nacionalnih davčnih organov, če ta povračila zadevajo osebe s sedežem v drugi državi članici in zneske, ki presegajo 10 000 EUR.
Centralni uradi za zvezo izmenjujejo informacije v zvezi s povračili davkov, ki niso davek na dodano vrednost, prek nacionalnih davčnih organov, če ta povračila zadevajo osebe s sedežem v drugi državi članici.
Obrazložitev
Ker je zbiranje vseh zadevnih podatkov samodejno, ni smiselno določati omejitev pri izmenjavi tovrstnih informacij.
Predlog spremembe 4
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, z namenom prejemanja informacij iz člena 4(1), prisotni med upravnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice.
2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, z namenom prejemanja informacij iz te direktive, prisotni med upravnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice.
Kadar so uradniki države članiceprosilke prisotni med uradnimi preiskavami v skladu s pododstavkom 1, lahko izvajajo pooblastila pregleda, prenesena na uradnike zaprošenedržave članice, če izvajajo ta pooblastila v skladu z zakoni in drugimi predpisi zaprošene države članice.
Kadar so uradniki organaprosilca prisotni med uradnimi preiskavami v skladu s pododstavkom 1, lahko po predhodnem dogovoru izvajajo pooblastila pregleda, prenesena na uradnike zaprošenegaorgana, če izvajajo ta pooblastila v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, kjer se zaprošen organ nahaja.
Če preiskovana oseba ne spoštuje preiskovalnih ukrepov uradnikov države članiceprosilke, zaprošenadržava članica vsako kršitev obravnava kot kršitev proti uradnikom svojega organa.
Če je bil med organom prosilcem in zaprošenim organom sklenjen dogovorglede prenosa pooblastil pregleda na uradnike zaprošenega organa, se šteje, da če preiskovana oseba ne spoštuje preiskovalnih ukrepov uradnikov organaprosilca, zaprošeniorgan vsako kršitev obravnava kot kršitev proti uradnikom svojega organa.
Obrazložitev
Sodelovanje je pomembno, še pomembneje pa je vzpostaviti učinkovito sodelovanje med upravnimi organi držav članic. Zato je zaželeno, da se obe državi članici strinjata glede načina prisotnosti napotenega uradnika in pooblastil pregleda, ki so mu podeljena.
Predlog spremembe 5
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
(b) s pošiljanjem standardnega obrazca s priporočeno ali elektronsko pošto, ki se mu priloži akt ali odločba, ki izvira iz države članice prosilke; za ta standardni obrazec se uporabi vzorec iz Priloge I.
(b) s pošiljanjem standardnega obrazca s priporočeno ali elektronsko pošto, ki se mu priloži akt ali odločba, ki izvira iz države članice prosilke, ali overjena kopija; za ta standardni obrazec se uporabi vzorec iz Priloge I.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je pojasniti, da lahko originalni dokument o izterjavi terjatev v zvezi z davki, ki ga izda pravosodni ali davčni organ, zadrži država članica prosilka.
Predlog spremembe 6
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
3. Celotni znesek terjatve, ki ga izterja zaprošeni organ, se nakaže v državo članico prosilko.
3. Celotni znesek terjatve, ki ga izterja zaprošeni organ, se v štirinajstih dnehod zahteve nakaže v državo članico prosilko.
Predlog spremembe 7
Predlog direktive
Člen 23 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
Člen 23a
Nadaljnje ukrepanje v okviru direktive
Centralni uradi v skladu s to direktivo izdelajo letno poročilo o dejavnostih sodelovanja v predhodnem davčnem letu. Poročilo vsebuje najmanj navedbo števila prejetih in izdanih zaprosil, kako so bila nadalje obravnavana, razloge, navedene v primeru njihove zavrnitve, roke, potrebne za obravnavo, znesek terjatve ter dejansko izterjane zneske. To poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji v mnenje.
Obrazložitev
Predvideti je treba orodje za nadaljnje ukrepanje, ki bo omogočilo oceno učinkovitosti direktive, ter že sedaj zagotoviti načine za opredelitev težav, povezanih z izvajanjem tega besedila.
Predlog spremembe 8
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
Komisija si prizadeva za dobro sodelovanje med državami članicami ter redno spremlja morebitne pritožbe glede pomanjkljive izmenjave informacij in pomoči med državami članicami v zvezi z izterjavami iz te direktive.
Predlog spremembe 9
Predlog direktive
Člen 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Predlog spremembe
Člen 27a
Analiza Komisije
Komisija izvede primerjalno analizo različnih instrumentov za izterjavo davkov, ki so zagotovljeni v davčnih zakonikih držav članic, na primer nalogov za unovčenje, zahtevkov za izterjavo, ki so opredeljeni v nepremičninskih registrih, zastavnimi pravicami ter roki za postopek izvršbe, ki so zahtevani po zakonu in se izvajajo v praksi, zato da bi v državah članicah omogočili izvajanje najboljše prakse za izterjavo davkov.
Obrazložitev
Še vedno ni primerjalne analize, ki bi omogočila pregled nad različnimi praksami pri izvajanju nacionalnih zakonov o izterjavi davkov. Tovrstna analiza bi spodbudila približanje različnih praks držav članic (postopkov, instrumentov in rokov).
OBRAZLOŽITEV
1. Ozadje predloga:
Predlog je namenjen izboljšanju vzajemne pomoči pri izterjavi terjatev za davke, da bi okrepili in izboljšali medsebojno pomoč držav članic. Do zdaj je število prošenj držav članic za medsebojno pomoč pri izterjavi terjatev za določene davke na podlagi direktive Sveta 1976/308/EGS naraslo s 3.000 leta 2003 na 8.000 leta 2008. Zneski, pri katerih je zaprošena pomoč, so se povečali za šestkrat, pričakovati pa je nadaljevanje teh trendov, dokler se bo povečevala mobilnost kapitala in oseb.
2. Potreba po novi direktivi Sveta:
Nova direktiva Sveta je potrebna, ker je učinkovitost izterjave zelo nizka in na svetovni ravni znaša le 5 %. Da bi se stanje izboljšalo, je treba okrepiti vzajemno pomoč držav članic pri izterjavi. Države članice obžalujejo predvsem nezadostnost pravnih ukrepov (počasnost, neenakost, pomanjkanje usklajevanja in preglednosti), ki so jim na voljo v skladu z direktivo Sveta 1976/308/EGS.
3. Vsebina predloga:
Komisija želi izboljšati sistem pomoči pri izterjavi na notranjem trgu. Zato predlaga spremembe na štirih področjih:
– razširitev področja vzajemne pomoči pri izterjavi terjatev na druge carine in davke ter na obvezne prispevke za socialno varnost;
– zagotovitev: a) enotnih izvršilnih naslovov za izvrševanje ali previdnostnih ukrepov, da se preprečijo težave v zvezi s priznavanjem in prevajanjem aktov, ki izvirajo iz druge države članice; b) standardnega obrazcaza vročanje dokumentov v zvezi s terjatvami na ozemlju druge države članice;
– poleg tega želi uradnikom države članice omogočiti prisotnost v upravnih pisarnah ali dejavno sodelovanje v upravnih preiskavah na ozemlju druge države članice;
– zaprosila za pomoč in dokumenti bodo posredovani v digitalni obliki in po elektronski pošti.
4. Teme razprave:
V skladu z informacijami, ki jih ima na voljo poročevalec, je nekaj točk v predlogu spornih:
§vključitev obveznih prispevkov za socialno varnost v okvir medsebojne pomoči (člen 2b).
Poročevalec podpira ta vidik predloga, saj je takšna razširitev v skladu z razvojem drugih mednarodnih aktov za pomoč pri izterjavi.
§prisotnost uradnikov iz ene države članice v upravnih pisarnah druge države članice in udeležba v upravnih preiskavah (člen 6).
Nekatere države članice se očitno strinjajo s prisotnostjo tujih uradnikov v njihovih upravnih pisarnah, ne želijo pa jim dati pristojnosti za pregled in pravice do udeležbe v upravnih preiskavah. Poročevalec podpira predlog Evropske komisije v zvezi s prisotnostjo uradnikov iz ene države članice v upravnih pisarnah druge države članice. Na podlagi dogovora med organi obeh držav, bi morali imeti uradniki tudi možnost udeležbe v upravnih preiskavah in pregledih.
§prvotni izvršilni naslov, oblikovan za omogočanje izvršilnih ukrepov v državi članici prosilki (člen 11(2)).
Predlog vključuje sprejetje enotnega standardnega obrazca za vročitev aktov in odločb v zvezi s terjatvijo, ki naj bi odpravil težave v zvezi s priznanjem in prevajanjem aktov, ki izvirajo iz druge države članice. Enotni izvršilni naslov bo priložen vsakemu zaprosilu za izterjavo. V skladu s členom 11(2)(a) se prvotni izvršilni naslov, ki je oblikovan za omogočanje izvršilnih ukrepov v državi članici prosilki in zadeva terjatev, za katero se predloži zaprosilo za pomoč pri izterjavi, priloži enotnemu izvršilnemu naslovu v zaprošeni državi članici.
Poročevalec meni, da predlog spremembe pojasnjuje, da lahko originalni dokument o izterjavi terjatev za davke, ki ga izdajo pravosodni ali davčni organi, zadrži država članica prosilka. Prvotni izvršilni naslov, ki omogoča izterjatev ali previdnostne ukrepe v zaprošeni državi članici, je običajno originalni dokument, ki ga izda pravosodni ali davčni organ, države članice pa bi morale imeti možnost, da zadržijo original.
5. Sklep:
Poročevalec podpira prizadevanja Komisije, ki želi s predlogom okrepiti in izboljšati vzajemno pomoč med državami članicami pri izterjavi. S predlogom spremembe želi poročevalec omogočiti dodatno zagotovilo glede statusa originalnega dokumenta, ki ga za terjatev v zvezi z davki izda pravosodni ali davčni organ.
POSTOPEK
Naslov
Vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi
Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Eva Joly, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Werner Langen, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju
Marta Andreasen, Sophie Briard Auconie, David Casa, Danuta Jazłowiecka, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Andreas Schwab