Postopek : 2008/0193(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0032/2010

Predložena besedila :

A7-0032/2010

Razprave :

PV 18/10/2010 - 13
CRE 18/10/2010 - 13

Glasovanja :

PV 20/10/2010 - 6.5
CRE 20/10/2010 - 6.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0373

DRUGO POROČILO     ***I
PDF 574kDOC 879k
5. marec 2010
PE 430.593v02-00 A7-0032/2010

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

(KOM(2008)0637 – C7-0340/2008 – 2008/0193(COD))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Edite Estrela

Pripravljavka mnenja (*): Rovana Plumb,

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*)
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta      o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

(KOM(2008)0637 – C7-0340/2008 – 2008/0193(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0637),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 137(2) in 141(3) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0340/2008),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju člena 294(3) in členov 153(2) in 157(3) Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. maja 2009(1),

–   po posvetovanju z Odborom regij,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 37, 55 in 175 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju prvega poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0267/2009),

–   ob upoštevanju drugega poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0032/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive – akt o spremembi

Naslov Direktive

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter o uvedbi ukrepov za podporo delavcem pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja

Obrazložitev

Razširitev področja uporabe direktive je mogoča zaradi skupne pravne podlage, ki vključuje člen 141(3) Pogodbe o ES. Vzporedna obravnava krepi sporočilo podjetjem, da je treba pri človeški reprodukciji upoštevati moške in ženske.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Enakost med moškimi in ženskami je temeljno načelo Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije prepovedujeta sleherno diskriminacijo glede na spol in zahtevata zagotavljanje enakosti med moškimi in ženskami na vseh področjih.

(4) Enakost med moškimi in ženskami je temeljno načelo Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije prepovedujeta sleherno diskriminacijo glede na spol in zahtevata zagotavljanje enakosti med moškimi in ženskami na vseh področjih, tudi pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Sodišče Evropskih skupnosti je 26. februarja 2008 v zadevi C-506/06 Mayr proti Flöckner1 izreklo sodbo, da pomeni zapostavljanje delavke, ki je odsotna z dela zaradi postopka umetne oploditve, neposredno diskriminacijo na podlagi spola.

 

1 [2008] ZOdl. I-01017.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b) Pravica žensk na porodniškem dopustu do vrnitve na isto ali enakovredno delovno mesto ob koncu dopusta je določeno v členu 15 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)1.

 

1 UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

Obrazložitev

Seznam predlogov v aktu, ki spreminja Direktivo 92/85/EGS, ne omenja člena 15 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki ureja pravice žensk ob vrnitvi na delo po porodniškem dopustu.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Prenovljeni okvirni sporazum o starševskem dopustu, ki so ga 18. junija 2009 podpisali evropski socialni partnerji, vprašanj nadomestil in posebnih vrst z družino povezanega dopusta ne obravnava ustrezno ter zato ne izpolnjuje svoje vloge pomembnega ukrepa za boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja staršev.

Obrazložitev

Okvirni sporazum o starševskem dopustu je pomemben vidik politike enakih možnosti, ki podpira uravnoteženo poklicno, zasebno in družinsko življenje, vendar pa določa le minimalne zahteve, zato ga je mogoče obravnavati le kot prvi korak.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) V ciljih iz sklepov predsedstva Evropskega sveta v Barceloni 15. in 16. marca 2002 je zapisano, da morajo države članice odpraviti prepreke za vključevanje žensk na trg dela ter do leta 2010 zagotoviti otroško varstvo za 90 % otrok v starosti od treh let do šoloobvezne starosti in za najmanj 33 % otrok v starosti do treh let, to varstvo mora biti enako dostopno v mestih in na podeželju.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c) Sporočilo Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ z dne 4. julija 2006 opredeljuje pravice otrok kot prednostno nalogo EU, države članice pa poziva, naj spoštujejo konvencijo Združenih narodov o pravicah otrok ter dodatne protokole, kot tudi razvojne cilje tisočletja.

Obrazložitev

To sporočilo opredeljuje pravice otrok kot prednostno nalogo EU, države članice pa poziva, da spoštujejo konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in njene dodatne protokole, kot tudi razvojne cilje tisočletja. Ob upoštevanju te direktive to pomeni, da je treba vsem otrokom omogočiti dojenje pri materi ter dostop do ustreznega in kakovostnega varstva v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6d) Globalna strategija Svetovne zdravstvene organizacije za prehrano novorojenčkov in majhnih otrok s 16. aprila 2002, ki je bila z Resolucijo 55.25 potrjena na 55. skupščini te organizacije, navaja, da hranjenje izključno z materinim mlekom v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zagotavlja optimalno rast in razvoj. Na podlagi te resolucije morajo države članice spodbujati dopuste, ki to omogočajo.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

 

(8a) Vsi starši imajo pravico skrbeti za svoje otroke.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b) Določbe te direktive o porodniškem dopustu ne smejo biti v nasprotju z drugimi predpisi držav članic o starševskem dopustu in ta direktiva ne sme razvrednotiti teh predpisov. Porodniški, očetovski in starševski dopust se dopolnjujejo in lahko vzajemno delujejo za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Obrazložitev

Komisija je v svojem obrazložitvenem memorandumu umetno ustvarila razliko med porodniškim in starševskim dopustom. Obliki se dopolnjujeta in lahko prispevata k boljši usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, kadar se uporabita skupaj.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8c) Delavka, ki posvoji otroka, mora imeti enake pravice kot biološka mati in mora imeti možnost, da vzame porodniški dopust pod enakimi pogoji.

Obrazložitev

Čeprav se področje uporabe te direktive nanaša na naravno materinstvo, nalaga posvojitev otroka materi enak obseg obveznosti, odgovornosti in težav pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Zaradi njihove ranljivosti je treba nosečim delavkam in delavkam, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, zagotoviti pravico do najmanj 18 zaporednih tednov porodniškega dopusta pred in/ali po porodu, od katerega je vsaj šest tednov obveznih po porodu.

(9) Zaradi njihove ranljivosti je treba nosečim delavkam in delavkam, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, zagotoviti pravico do najmanj 20 zaporednih tednov porodniškega dopusta pred in/ali po porodu, od katerega je vsaj šest tednov obveznih po porodu.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Skrb za invalidne otroke je za zaposlene matere poseben izziv, ki bi ga morala družba priznavati. Večja ranljivost zaposlenih mater invalidnih otrok terja, da se jim odobri dodaten porodniški dopust, katerega minimalno trajanje je treba določiti v tej direktivi.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Mednarodna organizacija dela priporoča najmanj 18 tednov porodniškega dopusta, med katerim ženska prejema nadomestilo v znesku njenega prejšnjega zaslužka. Konvencija o varstvu materinstva, ki jo je Mednarodna organizacija dela sprejela leta 2000, določa šest tednov obveznega porodniškega dopusta po porodu.

črtano

Predlog spremembe  15

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Da bi bil obravnavan kot porodniški dopust v smislu te direktive, mora na nacionalni ravni razpoložljiv dopust, povezan z družino, trajati dlje od obdobij, predvidenih v Direktivi 96/34/ES; nadomestilo zanj mora biti v skladu s to direktivo, veljati pa morajo tudi zagotovila iz te direktive, kar zadeva odpust, vrnitev na isto ali enakovredno delovno mesto ter diskriminacijo.

Obrazložitev

Pomembno je, da države članice, ki že imajo določbe za daljša obdobja starševskega dopusta za oba starša, lahko ohranijo te ugodne pogoje, ne da bi to vplivalo na druge države članice ali zmanjšalo učinek tega predloga direktive o podaljšanju porodniškega dopusta v vsej EU.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) „Enakovredno“ delovno mesto iz člena 11(2)(c) pomeni delovno mesto, ki je enako prejšnjemu delovnemu mestu, tako glede prejete plače kot predvidenih nalog, kadar pa to ni mogoče, pa pomeni podobno delovno mesto, ki ustreza usposobljenosti delavke in sedanji plači.

Obrazložitev

Delodajalec si mora na vsak način prizadevati, da ponovno vzpostavi prejšnje delovne pogoje delavca, v primerih pa, ko to objektivno ni mogoče, je potrebna prožnost, da se ohranijo delovne pravice.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b) Glede na demografske spremembe v Evropski uniji je treba spodbujati višjo rodnost na podlagi posebne zakonodaje in ukrepov, ki bodo omogočili učinkovitejše usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Zato morajo biti ženske zavarovane pred diskriminacijo zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta in jim mora biti omogočeno ustrezno pravno varstvo.

(13) Zato morajo biti ženske zavarovane pred diskriminacijo zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta in jim mora biti omogočeno ustrezno pravno varstvo, da bi zaščitili njihovo pravico do dostojnih delovnih razmer ter boljše ravnotežje med družinskim in poklicnim življenjem.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) V resoluciji Sveta in ministrov za zaposlovanje in socialno politiko, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 29. junija 2000 o uravnoteženi udeležbi moških in žensk v družinskem in poklicnem življenju1, so bile države članice pozvane, da preučijo, ali je v njihovih pravnih sistemih mogoče delavcem moškega spola dodeliti individualno in neprenosljivo pravico do očetovskega dopusta brez izgube pravic iz zaposlitve.

 

1 UL C 218, 31.7.2000, str. 5.

Obrazložitev

V resoluciji Sveta in ministrov za zaposlovanje in socialno politiko z dne 29. junija 2000 so bile države članice pozvane, da preučijo, ali je v njihovih pravnih sistemih mogoče delavcem moškega spola dodeliti individualno in neprenosljivo pravico do očetovskega dopusta brez izgube pravic iz zaposlitve, na kar se je večina držav članic odzvala pozitivno.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) V pomoč delavcem pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja je bistveno, da se zagotovi daljši porodniški in očetovski dopust, tudi v primeru posvojitve otrok, mlajših od 12 mesecev. Delavci, ki posvojijo otroka, mlajšega od 12 mesecev, morajo imeti enake pravice kot biološki starši in morajo imeti možnost, da vzamejo porodniški ali očetovski dopust pod enakimi pogoji.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13c) V pomoč delavcem pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja in za resnično enakost med spoloma je bistveno, da so moški upravičeni do plačanega očetovskega dopusta, ki bo razen po dolžini odobren na enaki podlagi kot porodniški dopust, s čimer bi postopno ustvarili potrebne pogoje. Do tega bi morali biti upravičeni tudi neporočeni pari. Države članice naj pretehtajo, ali njihov pravni sistem omogoča, da se zaposlenim moškim dodeli neprenosljiva individualna pravica do očetovskega dopusta brez izgube pravic iz zaposlitve.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13d) Zaradi staranja prebivalstva Evropske unije in glede na sporočilo Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ si je treba na vse načine prizadevati za zagotovitev učinkovite zaščite materinstva in očetovstva.

Obrazložitev

Glede na demografske spremembe in potrebo po večji rodnosti je treba zagotoviti pogoje za učinkovit porodniški in očetovski dopust.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13e) Zelena knjiga Komisije z naslovom „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ se sklicuje na to, da imajo države članice nizko stopnjo rodnosti, ki ne zadostuje za obnavljanje prebivalstva. Potrebni so torej ukrepi v zvezi z razmerami na delovnem mestu za delavke pred nosečnostjo, med njo in po njej. Priporočljivo je sledenje najboljšim praksam držav članic z visoko stopnjo rodnosti in ki zagotavljajo stalno sodelovanje žensk na trgu delovne sile.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13f) V Sklepih Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov decembra 2007 o uravnoteženi vlogi žensk in moških na področju delovnih mest, rasti in socialne kohezije Svet priznava usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja kot bistveno področje za spodbujanje enakosti med spoloma na trgu delovne sile.

Obrazložitev

V Sklepih Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov decembra 2007 o uravnoteženi vlogi žensk in moških na področju delovnih mest, rasti in socialne kohezije Svet priznava usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja kot bistveno področje za spodbujanje enakosti med spoloma na trgu delovne sile.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Določba v zvezi s porodniškim dopustom ne bi služila svojemu namenu, če je ne bi spremljalo ohranjanje vseh pravic, povezanih s pogodbo o zaposlitvi, vključno z ohranjanjem polne plače in pravico do enakovrednega polnega nadomestila.

Obrazložitev

Ženske bi morale prejemati nadomestilo v višini polne plače, da ne bi bile zaradi materinstva finančno prikrajšane.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Države članice naj v svoj nacionalni pravni sistem nujno uvedejo ustrezne ukrepe za zagotovitev dejanskega in učinkovitega nadomestila ali povračila škode delavki v primeru kršitve obveznosti iz te direktive, in sicer na odvračilen in učinkovit način ter sorazmerno z utrpljeno škodo.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Žrtve diskriminacije bi morale imeti ustrezno pravno varstvo. Da bi bila zagotovljena učinkovitejša raven varstva, bi morala imeti združenja, organizacije in druge pravne osebe tudi pravico, da na način, ki ga določijo države članice, sodelujejo v postopkih bodisi v imenu žrtve bodisi v njeno podporo, brez poseganja v nacionalna procesna pravila glede zastopanja in obrambe na sodiščih.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19b) Države članice bodo morale spodbujati in promovirati dejavno udeležbo socialnih partnerjev, da bi osebam, ki jih to zadeva, zagotovili boljšo informiranost in boljšo ureditev. Države članice bi lahko s spodbujanjem dialoga z omenjenimi subjekti pridobile več povratnih informacij in večji vpogled v izvajanje direktive v praksi in morebitne težave, ki bi se lahko pojavile, vse to pa bi prispevalo k prizadevanjem za izkoreninjenje diskriminacije.

Obrazložitev

Sodelovanje socialnih partnerjev je izjemno pomembno v prizadevanjih za izkoreninjenje diskriminacije. Njihove podatkovne mreže bi lahko delavkam služile kot dodatni informacijski kanali v zvezi z njihovimi pravicami, državam članicam pa kot vir povratnih informacij, saj imajo več izkušenj v zvezi z različnimi težavami, ki se lahko pojavijo. Zato menimo, da je primerno zagotoviti njihovo dejavno udeležbo in vzpostaviti odprt dialog.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Ta direktiva določa minimalne zahteve, s čimer daje državam članicam možnost, da uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe. Izvajanje te direktive ne sme opravičevati nikakršnega poslabšanja obstoječih razmer v posamezni državi članici.

(20) Ta direktiva določa minimalne zahteve, s čimer daje državam članicam možnost, da uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe. Izvajanje te direktive ne sme opravičevati nikakršnega poslabšanja obstoječih razmer v posamezni državi članici, zlasti nacionalni zakoni, ki z združitvijo starševskega in porodniškega dopusta materam zagotavljajo najmanj dvajset tednov dopusta pred in/ali po porodu z nadomestilom vsaj v višini, ki jo predvideva ta direktiva.

 

 

Obrazložitev

Priporočilo Mednarodne zdravstvene organizacije s 16. aprila 2002 o globalni strategiji za prehrano novorojenčkov in majhnih otrok navaja, da hranjenje izključno z materinim mlekom v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast in razvoj. Glede na to je obdobje dvajsetih tednov minimalna zahteva.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Države članice bi morale spodbujati dialog med socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, da bi se zavedali različnih oblik diskriminacije in se borili proti njim.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 b (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1b. V člen 1 se vstavi naslednji odstavek 1a:

 

„1a. Namen direktive je tudi izboljšati pogoje za noseče delavke ter delavke, ki so pred kratkim rodile in ostajajo na trgu delovne sile ali se nanj vračajo, ter doseči boljše usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.“

Obrazložitev

Ker je bil pravni podlagi tega predloga dodan člen 141 Pogodbe o ES, dodatna točka širi področje uporabe direktive in omogoča vključitev vprašanj, kot so prožne oblike dela, očetovski dopust itd.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka (-1 c) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1c. Člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„Člen 2

 

Opredelitev pojmov

 

V tej direktivi:

 

(a) noseča delavka pomeni nosečo delavko, zaposleno po kateri koli pogodbi, tudi gospodinjsko pomočnico, ki svojega delodajalca obvesti o svojem stanju v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;

 

(b) delavka, ki je pred kratkim rodila, pomeni delavko, zaposleno po kateri koli pogodbi, tudi gospodinjsko pomočnico, ki je rodila pred kratkim v smislu nacionalne zakonodaje in/ali nacionalne prakse in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju; za namen te direktive pomeni tudi delavko, ki je pred kratkim posvojila otroka;

 

(c) delavka, ki doji, pomeni delavko, zaposleno po kateri koli pogodbi, tudi gospodinjsko pomočnico, ki jo za tako šteje nacionalna zakonodaja in/ali nacionalna praksa in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju;“

 

Predlog spremembe  33

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka (-1 d) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1d. Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„Člen 3

 

Navodila

 

1. Po posvetovanju z državami članicami in ob pomoči Svetovalnega odbora za varnost, higieno in zdravje pri delu Komisija sestavi navodila za oceno kemičnih, fizikalnih in bioloških dejavnikov ter postopkov, ki veljajo za nevarne za reproduktivno zdravje delavcev moškega in ženskega spola ter za varnost in zdravje delavk v smislu člena 2. Navodila se pregledujejo, od leta 2012 dalje pa se najmanj vsakih pet let posodobijo.

 

V prvem pododstavku omenjena navodila vključujejo tudi gibe in položaje telesa, psihično in telesno utrujenost ter druge vrste telesnega in psihičnega napora, povezane z delom, ki ga opravljajo delavke v smislu člena 2.

 

2. Namen navodil iz odstavka 1 je, da bodo služila kot osnova za oceno, navedeno v členu 4(1).

 

V ta namen države članice vse delodajalce ter vse delavce moškega in ženskega spola in/ali njihove predstavnike ter socialne partnerje v ustrezni državi članici opozorijo na ta navodila.“

Obrazložitev

Navodila je treba posodabljati z novim razvojem in pridobljenim znanjem. Poleg tega so zdravstvenim in varnostnim tveganjem izpostavljeni moški in ženske, zato je treba ta tveganja upoštevati bolj splošno, saj so pomembna že pred spočetjem.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 e (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1e. Člen 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„Člen 4

 

Ocena, obveščanje in posvetovanje

 

1. Delodajalec v oceno tveganja iz Direktive 89/391/EGS vključi oceno reproduktivnega tveganja za delavce moškega in ženskega spola.

 

2. Za vse dejavnosti, ki bi lahko vključevale posebno nevarnost izpostavljenosti dejavnikom, postopkom ali delovnim pogojem, ki so primeroma našteti na odprtemu seznamu v Prilogi I, delodajalec oceni naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavk v skladu s členom 2 v zadevnem podjetju in/ali (ustanovi) in delavk, ki bi lahko bile v enem od položajev iz člena 2, bodisi neposredno bodisi s pomočjo služb za varstvo in preventivo, navedenimi v členu 7 Direktive 89/391/EGS, da bi:

 

– ocenil tveganja za varnost ali zdravje in kakršne koli možne učinke na nosečnost ali dojenje delavk v skladu s členom 2 in delavk, ki bi lahko bile v enem od položajev iz člena 2,

 

– odločil, kako ukrepati.

 

3. Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS se delavke v skladu s členom 2 in delavke, ki bi v zadevnem podjetju in/ali ustanovi lahko bile v enem od položajev iz člena 2, in/ali njihove predstavnike ter ustrezne socialne partnerje obvesti o rezultatih ocene iz odstavka 1 in o vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu.

 

4. S sprejetjem ustreznih ukrepov se zagotovi, da delavci in/ali njihovi predstavniki v zadevnem podjetju ali ustanovi lahko spremljajo uporabo te direktive ali so vključeni v njeno uporabo, predvsem kar zadeva ukrepe iz odstavka 2, ki jih določi delodajalec, brez poseganja v pristojnost delodajalca za določanje teh ukrepov.

 

5. Posvetovanje z delavci in sodelovanje z njimi in/ali njihovimi predstavniki v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta direktiva, poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.“

Obrazložitev

Bistvenega pomena je spodbujati preventivni pristop, ki zagotavlja ustrezno oceno tveganja na vseh delovnih mestih, na katerih delajo ženske in moški v rodni dobi. Pred oploditvijo so tako ženske kot moški lahko izpostavljeni sprožilnim dejavnikom za nastanek genskih mutacij in nepravilnosti, ki vodijo do neplodnosti ter kromosomskih deformacij in odklonov; najresnejše pa so posledice za zarodek. Dodata se odstavka 4 in 5, saj vse druge direktive o zdravju in varnosti vsebujejo posebne člene o obveščanju delavcev in njihovih predstavnikov ter posvetovanju z njimi.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 f (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1f. Člen 5 se spremeni:

 

(a) Odstavek 2 se nadomesti z:

 

„2. Če prilagoditev njenih delovnih pogojev in/ali delovnega časa tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva [...], delodajalec sprejme potrebne ukrepe za premestitev te delavke na drugo delovno mesto.“

 

(b) Odstavek 3 se nadomesti z:

 

„3. Če njena premestitev na drugo delovno mesto tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva [...], se delavki zagotovi dopust v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso za celotno obdobje, ki je potrebno za zagotovitev varovanja njenega zdravja.“

Obrazložitev

Sedanje besedilo točk 2 in 3 daje delodajalcem preveč priložnosti za dokazovanje, da delovnega mesta ne morejo prilagoditi ali ponuditi druge možnosti. S črtanjem dela „oziroma je zaradi pravilno utemeljenih razlogov ni mogoče razumno zahtevati“ se zaščita zaposlitvenih možnosti žensk poveča, saj ostaja manj možnosti, da delodajalec lahko dokaže, da druga možnost ni tehnično ali objektivno izvedljiva.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 g (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1g. V členu 6 se doda naslednja točka:

 

„2a. Od nosečih delavk se prav tako ne zahteva izvajanje del, kot so nošenje in dvigovanje bremen ter opravljanje nevarnih, utrudljivih in zdravju škodljivih del.“

Obrazložitev

Noseče delavke ne smejo opravljati dejavnosti, ki so opredeljene kot neprimerne zanje, in del, ki bi zahtevala velike fizične napore ali ki bi bila škodljiva zdravju.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka - 1 h (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1h. Člen 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„Člen 7

 

Nočno delo in nadure

 

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da v členu 2 navedene delavke ne bodo zavezane opravljati nočno delo ali nadure:

 

(a) deset tednov pred predvidenim datumom poroda;

 

(b) preostali čas nosečnosti, če je to potrebno za zdravje matere ali nerojenega otroka;

 

(c) ves čas dojenja.

 

2. V odstavku 1 navedeni ukrepi morajo imeti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso za posledico možnost:

 

(a) premestitve na ustrezno delovno mesto podnevi; ali

 

(b) dopusta ali podaljšanja porodniškega dopusta, kadar takšna premestitev tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva […].

 

3. Delavke, ki ne želijo opravljati nočnega dela, morajo o tem obvestiti svojega delodajalca v skladu s pravili, ki so jih določile države članice, ter mu v primeru iz odstavka 1(b) predložiti zdravniško potrdilo.

 

4. Za starše samohranilce in starše otrok s hudo telesno ali duševno prizadetostjo se lahko obdobja iz odstavka 1 podaljšajo v skladu s postopki, ki jih določijo države članice“.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 18 tednov in je razporejen pred in/ali po porodu.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 20 tednov in je razporejen pred in/ali po porodu.

Obrazložitev

Porodniški dopust, ki traja dvajset tednov, je dovolj dolg, da imajo ženske dovolj časa za dojenje – kar SZO priporoča kot edini način hranjenja – da si opomorejo po porodu in vzpostavijo trdno vez z otrokom.

Pomembno je, da države članice, ki že imajo določbe za daljša obdobja starševskega dopusta za oba starša, lahko ohranijo te ugodne pogoje, ne da bi to vplivalo na druge države članice ali zmanjšalo učinek tega predloga direktive o podaljšanju porodniškega dopusta v vsej EU.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Ob upoštevanju zadnjih štirih tednov obdobja iz prvega odstavka lahko obstoječi načrt na nacionalni ravni razpoložljivega dopusta, povezanega z družino, šteje za porodniški dopust v smislu te direktive pod pogojem, da zagotavlja splošno varstvo delavk v skladu z drugim členom te direktive, ki je ustrezno glede na raven, določeno v tej direktivi. V takem primeru mora biti celotno obdobje odobrenega dopusta daljše od starševskega dopusta iz Direktive 96/34/ES.

Obrazložitev

Porodniški dopust, ki traja dvajset tednov, je dovolj dolg, da imajo ženske dovolj časa za dojenje – kar SZO priporoča kot edini način hranjenja – da si opomorejo po porodu in vzpostavijo trdno vez z otrokom.

Pomembno je, da države članice, ki že imajo določbe za daljša obdobja starševskega dopusta za oba starša, lahko ohranijo te ugodne pogoje, ne da bi to vplivalo na druge države članice ali zmanjšalo učinek tega predloga direktive o podaljšanju porodniškega dopusta v vsej EU.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Porodniški dopust iz odstavka 1 vključuje vsaj šest tednov obveznega dopusta po porodu. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da je delavkam iz člena 2 zagotovljeno, da lahko svobodno izberejo, kdaj vzamejo neobvezni del porodniškega dopusta, pred ali po porodu.

2. Porodniški dopust iz odstavka 1 vključuje vsaj šest tednov obveznega polno plačanega porodniškega dopusta po porodu, ne glede na veljavne nacionalne zakone, ki določajo obdobje obveznega porodniškega dopusta pred porodom. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da je delavkam iz člena 2 zagotovljeno, da lahko svobodno izberejo, kdaj vzamejo neobvezni del porodniškega dopusta, pred ali po porodu. Obdobje šestih tednov obveznega porodniškega dopusta velja za vse zaposlene ženske, ne glede na število delovnih dni pred porodom.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. V skladu z zakonodajo zadevne države članice se ta čas deli z očetom, če se par s tem strinja in tako zahteva.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Da bi zaščitile zdravje matere in otroka, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko delavke svobodno in brez obveznosti odločijo, ali bodo vzele neobvezni porodniški dopust pred porodom.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c. Delavka mora izbrani čas neobveznega dela porodniškega dopusta sporočiti vsaj en mesec pred nastopom tega dopusta.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2d. V primeru rojstva več otrok hkrati se obvezno obdobje porodniškega dopusta iz odstavka 2 za vsakega dodatnega otroka podaljša v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odobri dodatni dopust v primeru prezgodnjega rojstva otroka, hospitalizacije otroka ob rojstvu, rojstva prizadetega otroka ali rojstva več otrok hkrati. Dolžina dodatnega dopusta mora biti sorazmerna in zagotoviti izpolnitev posebnih potreb matere in otroka oziroma otrok.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odobri dodatni polno plačani porodniški dopust v posebnih, z zdravstvenimi razlogi utemeljenih primerih, kot so prezgodnje rojstvo otroka, rojstvo prizadetega otroka, invalidna mati, mladoletna mati, rojstvo več otrok hkrati ali novo rojstvo v 18 mesecih po rojstvu prejšnjega otroka. Dolžina dodatnega porodniškega dopusta po porodu mora biti sorazmerna in zagotoviti izpolnitev posebnih potreb matere in otroka oziroma otrok. Če nacionalna zakonodaja in/ali praksa določata več kot 20 tednov porodniškega ali starševskega dopusta, se to všteje v katero koli dodatno obdobje porodniškega dopusta iz odstavkov 3 in 4.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice zagotovijo, da odsotnost zaradi bolezni ali zapletov zaradi nosečnosti več kot 4 tedne ali več pred porodom ne vpliva na trajanje porodniškega dopusta.“

črtano

Predlog spremembe  47

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Države članice zagotovijo možnost uveljavljanja materinskih in očetovskih pravic s tem, da omogočijo posebne delovne pogoje v pomoč staršem otrok s telesno ali duševno prizadetostjo.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5b. Direktiva se uporablja tudi za samozaposlene delavke, države članice pa ustrezno prilagodijo svoje zakone, da bi zagotovile enake pravice iz delovnega razmerja, kar zadeva porodniški dopust.

Obrazložitev

Samozaposlene delavke ne smejo biti drugače obravnavane in ne smejo imeti manj pravic kot zaposlene delavke.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 5 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5c. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se poporodna depresija prizna kot bolezen, ki vpliva na delovno zmožnost, podpirajo kampanje osveščanja, da bi razširile točne informacije o bolezni, ter se borijo proti predsodkom in morebitnemu stigmatiziranju, ki so še vedno povezani z njo.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je, da bi države članice uradno priznale poporodno depresijo kot bolezen, ki prizadene od deset do petnajst odstotkov žensk in ima precejšnje posledice za poklicno in družinsko življenje.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Doda se naslednji člen 8a:

 

„Člen 8a

 

Očetovski dopust

 

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo delavci, katerih partnerice so pred kratkim rodile, upravičeni do nepretrganega in neprenosljivega polno plačanega očetovskega dopusta, ki traja vsaj dva tedna, koristi pa se po porodu zakonske oziroma zunajzakonske partnerice v času porodniškega dopusta;

 

Države članice, ki še niso uvedle neprenosljivega polno plačanega očetovskega dopusta, ki se obvezno koristi v času porodniškega dopusta in traja neprekinjeno vsaj dva tedna po porodu zakonske oziroma zunajzakonske partnerice, se močno spodbuja, da to storijo, da bi spodbudile enakovredno udeležbo obeh staršev pri usklajevanju pravic in dolžnosti, povezanih z družino.

 

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so delavci, katerih partnerice so pred kratkim rodile, upravičeni do posebnega dopusta, vključno z neizkoriščenim delom porodniškega dopusta v primeru smrti ali telesne nesposobnosti matere.“

Predlog spremembe  51

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1 b (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Doda se naslednji člen 8b:

 

„Člen 8b

 

Posvojiteljski dopust

 

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da določbe iz te direktive v zvezi s porodniškim in starševskim dopustom veljajo tudi v primeru posvojitve otroka, mlajšega od 12 mesecev.“

Predlog spremembe  52

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – točka 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved odpusta in vseh priprav na odpust delavk iz člena 2 v obdobju od začetka nosečnosti do konca porodniškega dopusta iz člena 8(1), razen v izjemnih primerih, ki niso povezani z njihovim stanjem in so dovoljeni po nacionalni zakonodaji in/ali praksi, pod pogojem, da je svoje soglasje dal pristojni organ, kjer je to primerno.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved odpusta in vseh priprav na odpust delavk iz člena 2 v obdobju od začetka nosečnosti do najmanj šest mesecev po koncu porodniškega dopusta iz člena 8(1). Odpust v tem obdobju se formalno in pisno utemelji, razen v izjemnih primerih, ki niso povezani z njihovim stanjem in so dovoljeni po nacionalni zakonodaji in/ali praksi, pod pogojem, da je svoje soglasje dal pristojni organ, kjer je to primerno.

Predlog spremembe  53

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – točka 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved diskriminacije nosečnic na trgu dela s tem, da jim zagotovijo enake možnosti pri zaposlitvi, če izpolnjujejo vse zahteve za razpisano delovno mesto.“

Obrazložitev

Države članice morajo nosečnicam zagotoviti enak dostop do trga dela, da nosečnost ne bi ogrozila njihove kariere in možnosti za poklicni razvoj samo zato, ker zaposlitev nosečnice za delodajalca predstavlja dodatno breme.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – točka 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so delavci v času očetovskega dopusta oziroma dopusta ob porodniškem dopustu enako zaščiteni pred odpustom iz člena 1 kot delavke v smislu člena 2.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – odstavek 4 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4b. Države članice se spodbuja, da sprejmejo ukrepe, na podlagi katerih bodo imele delavke največ eno leto pravico do krajšega delovnega časa ter bodo v tem času v celoti zaščitene pred odpustom in bodo imele polno pravico, da se po koncu tega obdobja vrnejo na delovno mesto s polnim delovnim časom in plačo.

Obrazložitev

S tem bi lahko pripomogli k uspešnemu usklajevanju zasebnega, družinskega in poklicnega življenja, saj bi delavkam omogočili, da se uspešneje in brez težav prilagodijo na nove razmere.

Predlog spremembe  56

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka –a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) točka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„1. v primerih, navedenih v členih 5, 6 in 7, pravice iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, vključno z ohranjanjem plačila in/ali pravice do enakovrednega nadomestila za delavke iz člena 2, se zagotovijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;“

Obrazložitev

Ženske bi morale prejemati nadomestilo v višini polne plače, da ne bi bile zaradi materinstva finančno prikrajšane.

Predlog spremembe  57

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka a

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – odstavek 1 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Delavke iz člena 2, ki jim delodajalec ne dovoljuje, da bi opravljale svoje delo, ker meni, da ga ne morejo opravljati, ne da bi predložile zdravniško potrdilo, morajo do začetka porodniškega dopusta v smislu člena 8(2) dobivati plačilo v višini njihove polne plače.“

1a. Delavka iz člena 2, ki ji delodajalec ne dovoljuje, da bi opravljala svoje delo, ker meni, da ga ne more opravljati, ne da bi predložila zdravniško potrdilo, lahko na lastno pobudo obišče zdravnika. Če zdravnik potrdi, da je ta ženska delovno sposobna, jo mora delodajalec spet zaposliti, kot pred tem, ali pa mora do začetka porodniškega dopusta v smislu člena 8(2) dobivati plačilo v višini njene polne plače.

Obrazložitev

Če ženska obišče zdravnika po lastni izbiri, postane jasno, ali je dejansko bolna ali ne. Šele na podlagi jasnega izvida na bi se sprejemali nadaljnji ukrepi.

Predlog spremembe  58

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka a a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje zdravja in varnosti nosečih delavk, in sicer kar zadeva ergonomske pogoje, delovni čas (vključno z nočnim delom in spremembo delovnega mesta), intenzivnost dela ter povečanje zaščite pred povzročitelji infekcij in ionizirajočim sevanjem.

Obrazložitev

Zaščita zdravja in varnosti nosečih delavk mora biti ena od pomembnih nalog te direktive.

Predlog spremembe  59

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – odstavek 3 – točka (a b) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 2 – točka (b)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab) točka 2(b) se nadomesti z naslednjim:

 

„(b) ohranjanje plačila in/ali enakovrednega nadomestila za delavke iz člena 2;“

Obrazložitev

Ženske bi morale prejemati nadomestilo v višini polne plače, da ne bi bile zaradi materinstva finančno prikrajšane.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (a c) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 2 – točka (b a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ac) točki 2 se doda naslednja točka (ba):

 

„(ba) pravica delavk, da se njihova plača v času porodniškega dopusta avtomatično zviša, kjer je to primerno, ne da bi morale začasno prekiniti porodniški dopust, da bi bile upravičene do tega zvišanja.“

Obrazložitev

Če se v času porodniškega dopusta plača delavk za njihovo delovno mesto zviša, se mora avtomatično zvišati tudi njihova plača, ne da bi morale prekiniti porodniški dopust zgolj zato, da bi prejele višjo plačo in se nato vrnile na porodniški dopust. Zanje delodajalec tudi skrajša in poenostavi administrativni postopek v zvezi s tem.

Predlog spremembe  61

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (b)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 2 – točka (c)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„c) „(c) Pravica, da se delavke iz člena 2 vrnejo na svoja delovna mesta ali enakovredna delovna mesta, kjer pogoji niso slabši, in pravica do izboljšanj delovnih pogojev, do katerih bi bile upravičene med svojo odsotnostjo.“

„c) Pravica, da se delavke iz člena 2 vrnejo na svoja delovna mesta ali enakovredna delovna mesta, kjer pogoji niso slabši, z enako plačo, poklicno kategorijo in nalogami, ki so jih imele pred porodniškim dopustom, in pravica do izboljšanj delovnih pogojev, do katerih bi bile upravičene med svojo odsotnostjo; in v izjemnih primerih, na primer pri prestrukturiranju ali temeljiti prenovi proizvodnega procesa, da imajo delavke vedno možnost pogovoriti se z delodajalcem o vplivu teh sprememb na njihov poklicni in s tem posredno tudi osebni položaj.“

Obrazložitev

Kot„enakovredno“ delovno mesto se razume delovno mesto z enako plačo, poklicno kategorijo in nalogami.

Ta točka je pomembna, saj se lahko položaj žensk v času porodniškega dopusta v posebnih razmerah (na primer v obdobju finančnih kriz) poslabša in zaradi tega izgubijo pravice, če z delodajalcem ne preučijo posledic prestrukturiranja, ki lahko ogrozi njihov položaj v podjetju.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (b a) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 2 – točka (c a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) točki 2 se doda naslednja točka (ca):

 

„(ca) varovanje priložnosti delavk iz člena 2 za poklicni razvoj prek izobraževanja ter trajnega poklicnega in dodatnega usposabljanja, da bi utrdile svoje poklicne možnosti;“

Obrazložitev

S tem bi zagotovili, da materinstvo ne bi negativno vplivalo na poklicne možnosti žensk. Delodajalci bi morali po posvetovanju z zadevnimi delavkami sprejeti ustrezne ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, zato da bi se njihove poklicne možnosti ohranile.

Predlog spremembe  63

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – odstavek 3 – točka (b b) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – odstavek 2 – točka (c b) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) točki 2 se doda naslednja točka (cb):

 

„(cb) porodniški dopust ne sme zmanjšati pokojninskih pravic delavk in se mora za namene pokojnine šteti kot obdobje zaposlenosti, delavkam pa se zaradi koriščenja porodniškega dopusta ne smejo zmanjšati pokojninske pravice.“

Obrazložitev

Porodniško nadomestilo ne sme povzročiti zmanjšanja pokojninskih pravic delavk. Države članice morajo to preprečiti in delavkam v nasprotnem primeru izplačati odškodnino za izgubljene pokojninske pravice.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (c)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. nadomestilo iz člena 2(b) je ustrezno, če zagotavlja dohodek enak znesku zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače, za katerega pa lahko nacionalna zakonodaja določi zgornjo mejo. Ta zgornja meja ne sme biti nižja od nadomestila, ki ga dobijo delavke iz člena 2 v primeru prekinitve dejavnosti iz razlogov, ki so povezani z njihovim zdravjem. Države članice lahko določijo obdobje, ki se upošteva pri izračunu povprečne mesečne plače.“

3. nadomestilo iz člena 2(b) je enakovredno, če zagotavlja dohodek enak znesku zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače. Delavke na porodniškem dopustu prejemajo celotno plačo, nadomestilo dopusta pa mora znašati 100 % zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače. Države članice lahko določijo obdobje, ki se upošteva pri izračunu povprečne mesečne plače.“

Predlog spremembe  65

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (c a) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) Doda se naslednja točka 3a:

 

„3a. Nadomestilo, ki ga prejmejo delavke v smislu člena 2, ni nižje od nadomestila, ki ga prejmejo delavke v smislu člena 2 zaradi prekinitve dejavnosti iz zdravstvenih razlogov.“

Obrazložitev

Z določitvijo, da porodniško nadomestilo ne sme biti nižje od bolniškega nadomestila, se zagotovi, da direktiva vključuje matere z zelo nizko plačo, kar velja predvsem za matere v novih državah članicah.

Predlog spremembe  66

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – odstavek 3 – točka (c b) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 3 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) Vstavi se naslednja točka 3b:

 

„(3b) države članice zagotovijo, da imajo delavke v času porodniškega dopusta avtomatično pravico do zvišanja plače, kjer je to primerno, ne da bi morale začasno prekiniti porodniški dopust, da bi bile upravičene do tega zvišanja.“

Obrazložitev

Če se v času porodniškega dopusta plača delavk za njihovo delovno mesto zviša, se mora avtomatično zvišati tudi njihova plača, ne da bi morale prekiniti porodniški dopust zgolj zato, da bi prejele višjo plačo in se nato vrnile na porodniški dopust. Zanje delodajalec tudi skrajša in poenostavi administrativni postopek v zvezi s tem.

Predlog spremembe  67

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (c a) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc) Točka 4 se razveljavi.

Obrazložitev

Merilo za upravičenost iz člena 11(4) Direktive 92/85/EGS je treba umakniti, če naj bi imele vse ženske enako pravico do plačanega porodniškega dopusta, da se upoštevajo mobilnost delavcev in skupna načela prožne varnosti EU.

Ni smiselno, da Komisija v predlogu prizna pravico do porodniškega dopusta ter hkrati ženskam omogoča, da zapustijo delovno mesto in izgubijo dohodek, če ne izpolnjujejo pogojev za plačan porodniški dopust v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe  68

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka d a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) Doda se naslednja točka 5a:

 

„5a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje delodajalcev in dialoga med socialnimi partnerji, da bi ženskam po zaključku porodniškega dopusta omogočili ponovno vključitev na delovno mesto in podporo pri usposabljanju, kadar je to potrebno in/ali delavka to zahteva ter skladno z nacionalno zakonodajo.“

Predlog spremembe  69

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka d b (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db). Vstavi se naslednja točka 5b:

 

„5b. Delodajalec zagotovi, da se v delovnem času nosečnice upoštevajo nujni redni in izredni zdravstveni pregledi.“

Obrazložitev

Zdravstveni pregledi nosečnic so obvezni ter izjemno pomembni za normalen razvoj zarodka, zato mora delodajalec to upoštevati in nosečnicam omogočiti fleksibilnost v delovnem času.

Predlog spremembe  70

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka (d c) (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka (5 c) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc) Vstavi se naslednja točka 5c:

 

„5c. Države članice delodajalce spodbujajo, da zaposlenim omogočijo varstvo otrok, mlajših od 3 let.“

Obrazložitev

Dejstvo je, da v EU primanjkuje storitev varstva otrok. Ta določba je bistvena, da se ženske zaradi oskrbe majhnih otrok ne bi odpovedale karieri.

Predlog spremembe  71

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Vstavi se naslednji člen 11a:

 

„Člen 11a

 

Odsotnost z dela zaradi dojenja

 

1. Doječe matere imajo v času dojenja pravico do odsotnosti z dela za dojenje, ki se ga koristi v dveh delih in vsakič traja eno uro, razen v primeru drugačnega dogovora z delodajalcem, brez kakršne koli izgube pravic v zvezi z delovnim razmerjem.

 

2. V primeru rojstva več otrok hkrati se odsotnost z dela iz odstavka 1 podaljša za pol ure za vsakega dodatnega otroka.

 

3. V primeru dela s krajšim delovnim časom se odsotnost z dela iz odstavka 1 skrajša sorazmerno z normalnim delovnim časom, ne more pa biti krajša od pol ure.

 

4. V primeru iz odstavka 3 se dovoli odsotnost, ki ni daljša od ene ure, in po potrebi druga odsotnost, da se izkoristi preostali čas, razen v primeru drugačnega dogovora z delodajalcem.“

Predlog spremembe  72

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 b (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 b (novo)

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Vstavi se naslednji člen 11b:

 

„Člen 11b

 

Preprečevanje diskriminacije in vključevanje načela enakosti spolov

 

Države članice s kolektivnimi pogodbami ali s prakso spodbujajo delodajalce, da sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečevanje diskriminacije žensk zaradi nosečnosti, porodniškega ali posvojiteljskega dopusta.

 

 

 

Države članice aktivno upoštevajo cilj enakosti med moškimi in ženskami, ko oblikujejo in izvajajo zakone in druge predpise, politike in dejavnosti na področjih, navedenih v tej direktivi.“

Predlog spremembe  73

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vstavi se naslednji člen 12a:

Člen 12a

Dokazno breme

(1) Države članice sprejmejo ukrepe, ki so glede na njihove nacionalne sodne sisteme potrebni za zagotovitev, da mora, kadar osebe, ki menijo, da so jim bile kršene pravice iz te direktive, in sodišču ali drugemu pristojnemu organu predložijo dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je prišlo do takšne kršitve, tožena stranka dokazati, da Direktiva ni bila kršena.

črtano

(2) Odstavek 1 ne preprečuje državam članicam, da uvedejo pravila o dokazovanju, ki so ugodnejša za tožnike.

 

(3) Odstavek 1 se ne uporablja v kazenskih postopkih.

 

(4) Državam članicam ni treba uporabljati odstavka 1 pri postopkih, v katerih sodišče ali drugo pristojno telo razišče dejstva v zvezi s primerom.

 

(5) Odstavki 1 do 4 se uporabljajo tudi v vseh pravnih postopkih, začetih v skladu s členom 12.

 

Obrazložitev

Diskriminacija zaradi nosečnosti že šteje za diskriminacijo na podlagi spola, tako da se lahko uporabi tudi prenos dokaznega bremena iz direktive 2006/54/EGS.

Predlog spremembe  74

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Vstavi se naslednji člen 12aa:

 

„Člen 12 aa

 

Preprečevanje diskriminacije

 

Države članice v skladu z nacionalno tradicijo in praksami sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje dialoga med socialnimi partnerji na primernih ravneh, da bi vzpostavile učinkovite ukrepe za preprečevanje diskriminacije žensk zaradi nosečnosti ali porodniškega oziroma posvojiteljskega dopusta.“

Predlog spremembe  75

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice v svoje nacionalne pravne sisteme vključijo ukrepe, ki so potrebni za zaščito posameznikov pred kakršnim koli neugodnim obravnavanjem ali neugodnimi posledicami pritožbe, ki so jo vložili, ali postopkov, ki so jih začeli, da bi uveljavili spoštovanje pravic, zagotovljenih v skladu s to direktivo.

Države članice v svoje nacionalne pravne sisteme vključijo ukrepe, ki so potrebni za zaščito posameznikov, vključno s pričami, pred kakršnim koli neugodnim obravnavanjem ali neugodnimi posledicami pritožbe, ki so jo vložili, ali postopkov, ki so jih začeli, da bi uveljavili spoštovanje pravic, zagotovljenih v skladu s to direktivo.

Obrazložitev

S širitvijo varstva pred povračilnimi ukrepi na priče se zagotovi, da bodo lahko v postopkih v zvezi s pritožbami pričale po resnici, ne da bi se zaradi tega bale kakršne koli diskriminacije.

Predlog spremembe  76

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 6

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni lahko obsegajo plačilo odškodnine, ki ne sme biti omejena z določitvijo vnaprejšnje zgornje meje, in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni lahko obsegajo plačilo odškodnine in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Obrazložitev

S prepovedjo omejitve odškodninskih zahtevkov EU se nesorazmerno omejuje svoboda držav članic pri oblikovanju lastnih predpisov in jih sili v prevzemanje podrobnih določb, ki niso v skladu z njihovim procesnim pravom.

Predlog spremembe  77

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 7

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da je(so) organ(-i) za spodbujanje, analiziranje, nadzorovanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije zaradi spola iz člena 20 Direktive 2002/73/ES, kakor jo spreminja Direktiva 2006/54/ES, pristojen(-jni) tudi za zadeve, ki jih zajema ta direktiva.

Države članice zagotovijo, da je(so) organ(-i) za spodbujanje, analiziranje, nadzorovanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije zaradi spola iz člena 20 Direktive 2002/73/ES, kakor jo spreminja Direktiva 2006/54/ES, pristojen(-jni) tudi za zadeve, ki jih zajema ta direktiva, če se nanašajo predvsem na enakopravno obravnavo in ne le na zdravje in varnost zadevnih delavk.

Predlog spremembe  78

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Države članice lahko sprejmejo preventivne in nadzorne ukrepe za varstvo in varnost pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile.

Obrazložitev

Stres na delovnem mestu lahko vpliva na duševno zdravje nosečnic oziroma žensk, ki so pred kratkim rodile, in ima lahko posledice tudi za zarodek oziroma novorojenčka.

Predlog spremembe  79

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Določbe iz te direktive se vključijo v kolektivne in individualne delovne pogodbe v državah članicah.

Obrazložitev

Delavke svojih pravic pogosto ne izrabijo zaradi nepoznavanja zakonodaje, ki je namenjena njihovi zaščiti. Z navedbo pravic v njihovi pogodbi postane bolj jasno, katera zakonodaja se uporablja v določeni situaciji.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice in nacionalni organi za enakost sporočijo Komisiji najpozneje do [pet let po sprejetju] in potem vsakih pet let vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da lahko za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo o uporabi Direktive 92/85/EGS, kakor jo spreminja ta direktiva.

1. Države članice in nacionalni organi za enakost sporočijo Komisiji najpozneje do [tri leta po sprejetju] in potem vsaka tri leta vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da lahko za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo o uporabi Direktive 92/85/EGS, kakor jo spreminja ta direktiva.

Predlog spremembe  81

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V poročilu Komisije se, kot je primerno, upoštevajo stališča socialnih partnerjev in zadevnih nevladnih organizacij. V skladu z načelom enakosti med spoloma poročilo med drugim vsebuje oceno učinka sprejetih ukrepov na ženske in moške. Glede na prejete informacije poročilo po potrebi vključuje predloge za spremembe in posodobitve Direktive 92/85/EGS, kakor jo spreminja ta direktiva.

2. V poročilu Komisije se, kot je primerno, upoštevajo stališča socialnih partnerjev in zadevnih nevladnih organizacij. V skladu z načelom enakosti med spoloma poročilo med drugim vsebuje oceno učinka sprejetih ukrepov na ženske in moške. Vključuje tudi oceno učinka, v kateri so analizirani socialni in gospodarski učinki dodatnega podaljšanja porodniškega dopusta in uvedbe očetovskega dopusta na ravni Evropske unije. Glede na prejete informacije poročilo po potrebi vključuje predloge za spremembe in posodobitve Direktive 92/85/EGS, kakor jo spreminja ta direktiva.

Obrazložitev

Treba je natančno oceniti stroške in prednosti občutnega podaljšanja porodniškega dopusta tako za ženske kot za družbo. Takšno podaljšanje s spodbujanjem dojenja omogoča zlasti varčevanje pri zdravstvenih izdatkih in pozitivno vpliva na okolje in kupno moč gospodinjstev.

(1)

UL C 277, 17.11.2009, str. 102.


OBRAZLOŽITEV

1. Uvod

Namen predloga Komisije o spremembi Direktive 92/85/EGS je zagotoviti boljšo varnost in zdravje nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Zakonodajna pobuda, ki je del svežnja Komisije za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, je eden od ukrepov za spodbujanje enakosti med spoloma na trgu delovne sile.

Revizijo Direktive 92/85/EGS je mogoče podpreti, čeprav preoblikovanje besedila, ki ga je predlagala Komisija, niti z vidika zmanjšanja neenakosti med moškimi in ženskami na trgu delovne sile niti z vidika dejavnega spodbujanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem želenih ciljev ne izpolnjuje v zadostni meri. Glavna pomanjkljivost je nezadostno spodbujanje starševstva na osnovi skupnih odgovornosti.

Dodajanje člena 141 Pogodbe ES k pravni podlagi obravnavanega predloga – pravna podlaga predloga je tako sestavljena iz člena 137(2), ki zagotavlja zaščito varnosti in zdravja delavcev, in člena 141(3) PES v zvezi s spodbujanjem enakih možnosti moških in žensk – zagotavlja bolj uravnoteženo zasnovo direktive. Širša pravna podlaga lahko poleg tega vključuje določbe za zaščito matere in očeta, saj sta njuni vlogi ključnega družbenega pomena.

Predlogi sprememb, ki jih uvaja predlog, urejajo zlasti podaljšanje minimalnega porodniškega dopusta, in sicer s štirinajstih na dvajset tednov, načelo, da mora biti nadomestilo delavki na porodniškem dopustu enako njeni polni plači, zahteve v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu ter prepoved odpusta.

2. Starševstvo na osnovi skupnih odgovornosti

Ena od prednostnih nalog socialne agende EU je potreba po spodbujanju politik za lažje doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem tako za ženske kot moške. Boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je tudi eno od šestih prednostnih področij ukrepanja iz načrta za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2006–2010.

EU se trenutno sooča z demografskim izzivom, ki ga povzročata nizka rodnost in vedno večji delež starejših. Boljše določbe za spodbujanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem so tudi način, kako obvladovati zmanjševanje števila prebivalcev.

Spolni stereotipi v družbi so dokazano dolgoživi in preprečujejo ženskam dostop do zaposlitve in zlasti do dobrih delovnih mest. Še vedno velja, da so ženske v nasprotju z moškimi prvenstveno odgovorne za varstvo otrok in drugih vzdrževanih članov družine; pogosto so prisiljene izbrati med materinstvom in poklicnim uspehom. V mnogih primerih velja prepričanje, da kot delavke predstavljajo „visoko tveganje“, so „drugorazredne“ delavke ali „breme“, saj obstaja zelo velika verjetnost, da bodo zanosile in izkoristile pravico do porodniškega dopusta. Zato je bistvenega pomena, da nove določbe o porodniškem dopustu odpravijo stereotipe v družbi, namesto da jih okrepijo.

Zakonodaja, ki ureja porodniški, očetovski in starševski dopust, že obstaja v več državah članicah, medtem ko imamo na ravni EU direktivi o porodniškem dopustu (Direktiva 92/85/EGS) in o starševskem dopustu (Direktiva 96/34/ES), ni pa še zakonodaje o očetovskem dopustu.

Materinstvo in očetovstvo sta temeljni pravici in bistvena za družbeno stabilnost. Direktivo 92/85/EGS je treba ustrezno revidirati v korist zaposlenim ženskam tako, da se zaščiti vloga matere in očeta, zlasti z ukrepi za spodbujanje moških k prevzemanju družinskih odgovornosti.

Vključevanje obeh staršev v otrokovo življenje od samega začetka je bistvenega pomena za zdrav telesni, čustveni in duševni razvoj otroka. Zakonodaja Skupnosti mora zato zagotoviti koriščenje neprenosljivega plačanega očetovskega dopusta hkrati s porodniškim dopustom. Upravičenost do dopusta bi morala veljati tudi za posvojitve, pri čemer bi si morala partnerja tovrstni dopust razdeliti.

3. Trajanje porodniškega dopusta

Ker je 18-tedenski porodniški dopust v številnih državah članicah že zagotovljen, pomeni njegovo štiritedensko podaljšanje (s trenutnih 14 tednov na predlaganih 18) majhno spremembo, ki najverjetneje ne bo imela velikega vpliva na veljavno zakonodajo držav članic. Svetovalni odbor za enake možnosti žensk in moških priporoča podaljšanje porodniškega dopusta na 24 tednov.

Po poročevalkinem mnenju bi obdobje dvajsetih tednov ženskam omogočilo, da bi si opomogle po porodu in da bi lahko dojile ter vzpostavile trdno vez z otrokom. Daljše obdobje bi lahko negativno vplivalo na njihovo vrnitev na trg delovne sile.

Tudi minimalno trajanje dopusta po porodu je treba podaljšati na šest tednov, da bi ženske spodbujali k čim daljšemu dojenju.

Predlog Komisije namreč ne vsebuje določb o dojenju. Poročevalka ob upoštevanju priporočila Svetovne zdravstvene organizacije A55/15, ki opozarja na pomen dojenja v prvih mesecih življenja, in člena 10 konvencije Mednarodne organizacije dela št. 183 iz leta 2000, ki priporoča, da mora biti ženska za potrebe dojenja upravičena do enega ali več odmorov dnevno ali do krajšega delovnika, vztraja pri skrajšanju delovnega časa za vključitev dojenja, brez kakršne koli izgube pravic.

4. Plačilo

V skladu s predlogom Komisije morajo ženske na porodniškem dopustu prejemati polno plačilo, to je znesek, ki ustreza njihovi zadnji mesečni plači ali povprečni mesečni plači, vendar ta določba ni obvezna.

Izplačilo polne plače ženskam na porodniškem dopustu zagotavlja, da zaradi odločitve za otroke niso finančno prikrajšane. Plačilo ne sme biti nižje od 85 % zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače, kar je ustrezna meja, ki bo zagotavljala, da družine, zlasti enostarševske, ne bodo izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti.

5. Prepoved odpusta

Spremembe v zvezi s prepovedjo odpusta in pravicami delavk so nasploh dobrodošle. Enake pravice bi morale veljati tudi za očete na očetovskem dopustu.

V skladu s predlogom Komisije delavke ni dovoljeno odpustiti v obdobju od začetka nosečnosti do šestih mesecev po zaključku porodniškega dopusta; to drugo obdobje bi bilo treba podaljšati na eno leto, saj se morajo ženske mnogokrat prilagoditi novim delovnim razmeram, za kar potrebujejo čas.

Poročevalka podpira spremembe na tem področju, vključno s pravico delavke do vrnitve na isto ali enakovredno delovno mesto in njeno upravičenostjo do morebitnih izboljšav, do katerih je prišlo med njeno odsotnostjo. Po drugi strani meni, da bodo potrebni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da bo delovno mesto, ki velja za enakovredno, enako prejšnjemu delovnemu mestu, tako glede prejete plače kot tudi predvidenih nalog.

6. Prilagodljiv delovni čas

Po mnenju poročevalke je pomembno, da ima delavka, ki se vrne s porodniškega dopusta, možnost svojega delodajalca prositi za spremembo delovnega časa ali oblike dela. Delodajalci bodo morali te zahtevke obravnavati in jih v primeru, da so utemeljeni, tudi odobriti.

Enaka pravica bi morala veljati tudi za očete, da bi tako spodbudili ženske in moške k skupnemu prevzemanju družinskih odgovornosti. Dejstvo, da te določbe uporablja več žensk kot moških, povzroča neravnovesje med spoloma, kar neugodno vpliva na položaj žensk na delovnem mestu in na njihovo ekonomsko odvisnost.

Poročevalka meni, da je treba dodati določbo, s katero bi bile noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter očetje na očetovskem dopustu upravičeni do zavrnitve nadurnega dela.

7. Zdravje in varnost

Ocena tveganja je v tem predlogu osrednjega pomena, vendar pa predlog ne vključuje preventivnih ukrepov za odpravo tovrstnega tveganja za ustvarjanje potomstva. Delodajalcem ni treba ukrepati, dokler ne izvejo, da je delavka noseča, kar je navadno v sedmem ali osmem tednu. Tveganje nepravilnosti ploda pa je največje v prvih tednih nosečnosti.

Pred oploditvijo so tako ženske kot moški lahko izpostavljeni sprožilnim dejavnikom za nastanek genskih mutacij in nepravilnosti, ki vodijo do neplodnosti ter kromosomskih deformacij in odklonov; najresnejše pa so posledice za zarodek.

Poročevalka meni, da je to razlog za zaskrbljenost in da nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ni mogoče obravnavati izolirano. Pomembno je spodbujati preventivni pristop, ki zagotavlja ustrezno oceno tveganja na vseh delovnih mestih, na katerih delajo ženske in moški v rodni dobi.

8. Ocena učinka

Poročevalka meni, da je treba natančno oceniti stroške in prednosti občutnega podaljšanja porodniškega dopusta tako za ženske kot za družbo. Takšno podaljšanje s spodbujanjem dojenja omogoča zlasti varčevanje pri zdravstvenih izdatkih in pozitivno vpliva na okolje in kupno moč gospodinjstev.

Poročevalka meni, da je očetovski dopust ugodnost, namenjena očetom, dejansko pa koristi vsej družini, zlasti otroku, za katerega je najboljša prisotnost obeh staršev. Določba o očetovskem dopustu, ki zagotavlja delitev odgovornosti za skrb za otroka v njegovem zgodnjem življenjskem obdobju, bi lahko ugodno vplivala na zdravstvene izdatke, saj bi izboljšala kakovost življenja in dobro počutje matere in otroka.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

29.1.2010

Eva-Britt Svensson

predsednica

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (KOM(2008)0637 – C7 0340/2008 – 2008/0193(COD))

Spoštovana gospa predsednica

V pismu z dne 12. januarja 2010 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage predloga Komisije.

Odbor je vprašanje obravnaval na seji dne 28. januarja 2010.

Pravna podlaga, ki jo je za predlog direktive predlagala Komisija, je člen 137(2) v povezavi s členom 141(3) PES. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe sta pravna podlaga postala člena 153(2) in člena 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Nekateri člani odbora, pristojnega za poročilo, so vložili predloge sprememb, s katerimi se črta sklicevanje na člen 157(3) v preambuli k predlogu direktive. Postavlja se torej vprašanje, ali lahko predlagana direktiva temelji le na členu 153.

Kombinacija obeh členov s postopkovnega stališča ni problematična, saj se v obeh primerih uporablja redni zakonodajni postopek. Člen 153(2) zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, člen 157 pa le s prvim od dveh, kar ne predstavlja težave.

I.         Ustrezni členi PDEU

Člen 157

1. Vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

2. V tem členu „plačilo“ pomeni običajno osnovno ali minimalno mezdo ali plačo ter kakršne koli druge prejemke v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno od svojega delodajalca.

Enako plačilo brez diskriminacije glede na spol pomeni:

(a) da se plačilo za enako delo po akordnih postavkah izračuna na podlagi enakih merskih enot;

(b) da je plačilo za delo po urnih postavkah enako za enako delovno mesto.

3. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

4. …

Člen 153

1. Z namenom doseči cilje iz člena 151 Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na naslednjih področjih:

(a) izboljšanje zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev;

(b) delovni pogoji,

(c) socialna varnost in socialna zaščita delavcev;

(d) varstvo delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi;

(e) obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi;

(f) zastopanje in kolektivna obramba interesov delavcev in delodajalcev, vključno s soodločanjem,ob upoštevanju odstavka 5;

(g) pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Unije;

(h) vključevanje oseb, ki so izključene s trga dela, brez poseganja v člen 150;

(i) enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu;

(j) boj proti socialni izključenosti;

(k) posodobitev sistemov socialne zaščite, brez poseganja v točko (c).

2. V ta namen lahko Evropski parlament in Svet:

(a)

(b) na področjih iz odstavka 1(a) do (i) sprejmeta v obliki direktiv minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah. Te direktive se izogibajo uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.

Evropski parlament in Svet odločata po rednem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

3. …

II.       Pravna podlaga, ki jo je izbrala Komisija

Ugotavljamo, da je Komisija upravičila uporabo dvojne pravne podlage na naslednji način: Predlog temelji na členih 153(2) in 157(3) PDEU. Čeprav Direktiva 92/85/EGS temelji na ... [zdaj člen 153 PDEU] in je posebna direktiva v okviru Direktive o zdravju in varnosti (Direktiva 89/391/EGS), se pravni podlagi za ta predlog doda člen 157 PES. Porodniški dopust je bistven za varovanje zdravja in varnost nosečih delavk oziroma delavk, ki so pred kratkim rodile. Zaščita pred odpustom ali diskriminacijo zaradi nosečnosti ali materinstva in nadomestilo med porodniškim dopustom prispevata k varovanju zdravja in varnosti žensk. Vendar so pravila o porodniškem dopustu, njegovem trajanju, nadomestilu ter pravicah in dolžnostih žensk, ki so na porodniškem dopustu ali so se z njega vrnile, tesno povezana z izvajanjem načela o enakih možnostih ter obravnavi žensk in moških, ki ga določa člen 157(3). Zato sta pravni podlagi za ta predlog združeni(1).

III.      Analiza

Namen obravnavanega predloga direktive je sprememba ene prejšnjih direktiv (98/85/EGS), ki je temeljila na členu 118 a, predhodniku člena 153 PDEU. Prejšnji člen 118 a ni vseboval vprašanja enakosti moških in žensk, ki je bilo obravnavano v členu 119, vendar zgolj s stališča enake obravnave pri plačilu.

Z Amsterdamsko pogodbo je enakost med moškimi in ženskami našla svoje mesto v pogodbah in je sedaj navedena kot splošno načelo v drugem pododstavku člena 3(3) PEU, ki določa, da se Unija „bori [...] proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok“. To še bolj poudarja člen 8 PDEU: „V vseh svojih dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami“. To načelo je na področju socialne politike uporabljeno v členih 153(1)(i) („enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu“) in 157, zlasti v odstavku 3 (sprejetje ukrepov za „zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti“).

V predlogu direktive je Komisija k prvotni pravni podlagi, ki danes ustreza členu 153 PDEU in se med drugim nanaša na zdravje in varnost delavcev ter na enakost moških in žensk glede njihovega obravnavanja na delovnem mestu, dodala člen 157(3), ki se nanaša posebej na enako obravnavanje moških in žensk glede zaposlovanja in poklica.

Komisija bi s tem rada pokazala, da se predlog direktive ne nanaša le na varnost in zdravje pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, kakor je navedeno v naslovu, temveč tudi na pravila o porodniškem dopustu, njegovem trajanju, nadomestilu ter pravicah in dolžnostih žensk, ki so na porodniškem dopustu ali so se z njega vrnile, ki so po mnenju Komisije dejansko povezana tudi z uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk, kot je določeno v členu 157(3). To je izraženo v uvodni izjavi 2 predlagane direktive, ki dodatno pravno podlago opravičuje takole: „Ker se ta direktiva ne nanaša le na zdravje in varnost nosečih delavk ali delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ampak tudi na vprašanja enakega obravnavanja, kot je pravica do vrnitve na isto ali enakovredno delovno mesto, pravila o odpustu in pravice iz delovnega razmerja ali na višjo finančno podporo med dopustom, pravno podlago za to direktivo tvorita člena 137 in 157“.

Ustrezni predlogi sprememb, ki so bili vloženi v Odboru za pravice žensk in enakost spolov, so obrazloženi, kot sledi:

„Direktiva 92/85/EGS obravnava legitimno varovanje zdravja nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, na delovnem mestu pred porodom in po njem, zaradi biološkega stanja žensk med nosečnostjo in po njej, v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Samo delavka-mati lahko izkoristi dopust, ki je vezan na rojstvo otroka. Ta direktiva torej ne posega v enakost možnosti in obravnavanja na področju zaposlitve in dela ali v usklajevanje družinskega in zasebnega življenja. Ni se mogoče sklicevati na člen [157]“. (predloga spremembe 74 in 77, Anna Záborská).

„Izbira pravne podlage na osnovi člena [157] Pogodbe... povzroča težave. Direktiva iz leta 1992 je temeljila na členu [153] Pogodbe ES, ki določa varovanje zdravja in varnosti delavcev. Člen [157] se nanaša na načelo enakosti obravnavanja in enakih možnosti za ženske in moške. Dodajanje te pravne podlage opravičuje razširitev področja uporabe direktive na druga področja poleg porodniškega dopusta (zlasti na starševski dopust, očetovski dopust, posvojiteljski dopust itd.) in težave v zvezi s porodniškim dopustom zoži na strogo spoštovanje načela enakosti med moškimi in ženskami“ (predloga spremembe 75 in 78, Philippe Juvin).

Ob teh trditvah se porajata dve vprašanji: prvič, ali je treba določiti, da obstaja neposredna povezava med pojmom enakosti med moškimi in ženskami in namenom direktive?

Če na vprašanje odgovorimo pritrdilno, ali je primerno členu 153(2) dodati člen 157(3), saj je vprašanje enakosti med moškimi in ženskami pri zaposlovanju in delu prisotno v obeh členih.

Ali obstaja povezava med namenom direktive in vprašanjem enakosti med moškimi in ženskami?

Namen direktive je zaščititi noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile, in tiste, ki dojijo. Ker so takšna stanja po naravi značilna za ženske, se direktiva nanaša le na ženske, oziroma vsebuje določbe, ki so namenjene le ženskam. Trditev, da direktiva ne obravnava vprašanj enakosti med moškimi in ženskami, se na prvi pogled zdi vzdržna, vendar to ni tako.

Glede na sodno prakso izbira pravne podlage ne more temeljiti zgolj na prepričanju določene institucije(2), temveč mora sloneti na objektivnih dejavnikih, ki so lahko predmet sodne revizije ... Med takšne dejavnike spadata zlasti namen in vsebina ukrepa(3). Ob upoštevanju številnih dokazov, najdenih v direktivi in v njenem splošnem ozadju, je povsem očitno, da je direktiva globoko povezana z vprašanjem enakosti med moškimi in ženskami. Trditi nasprotno ne bi imelo smisla in bi pomenilo zgolj napačno razumevanje pomena in cilja predlagane direktive.

1. Opredelitve in splošni okvir

Zdi se, da je v pojmu enakosti napačno razumevanje globoko zakoreninjeno. Člen 157(3) določa sprejetje ukrepov za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica. Že formulacija člena nakazuje, da ima lahko enakost različne oblike. V tem primeru gre za vprašanje enakosti obravnavanja in možnosti. Moških in žensk ni dovolj le enako obravnavati, treba jim je tudi nuditi enake možnosti ter jih ne prikrajšati oziroma jim dati manjše ali večje možnosti glede na to, ali pripadajo določenemu spolu.

Pojem enakosti je zato tesno povezan s pojmom diskriminacije ali, bolje rečeno, nediskriminacije. V članku z naslovom La notion de discrimination dans le droit français et le droit européen (Pojem diskriminacije v francoskem in evropskem pravu) je Danièle Lochak podala zanimivo opredelitev sorodnih, vendar različnih pojmov neenakosti in diskriminacije. Zapisala je namreč, da sta pojma, če na vprašanje diskriminacije gledamo v širšem kontekstu pripravljenosti za njeno preprečevanje, neločljivo povezana(4). Avtorica trdi, da je neenakost „stanje stvari“ in da je posledica dejavnikov, ki so neločljivo povezani s posameznikom oziroma z zunanjimi dejavniki. Diskriminacija pa je povezana z ravnanjem druge osebe ali posrednika. V našem primeru direktiva z varovanjem specifične kategorije – nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, preprečuje pojav diskriminatornega ravnanja s tem, ko omogoči, da ženske niso prikrajšane zaradi svojega biološkega stanja.

Sodišče Evropskih skupnosti je diskriminacijo opredelilo kot „uporabo različnih pravil v primerljivih položajih, ali uporabo istega pravila v različnih položajih(5)“. Sodišče je na podlagi iste opredelitve razsodilo proti splošni prepovedi nočnega dela žensk v Franciji in sicer z utemeljitvijo, da so moški in ženske v istem položaju glede potencialno škodljivih posledic nočnega dela. Ob upoštevanju načela enakosti tako žensk ni bilo mogoče oprostiti nočnega dela samo na osnovi njihovega spola. Po drugi strani pa je sodišče odločilo, da je prepoved veljavna v primeru nosečih delavk ali delavk, ki dojijo, saj je stanje žensk v tem obdobju drugačno od stanja njihovih moških sodelavcev.

Na podlagi takšnega sklepanja so noseče delavke ter tiste, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, v drugačnem položaju kot moški. Iz tega sledi, da je uporaba podobnih pravil v različnih položajih diskriminatorna, medtem ko je uporaba posebnih pravil za ženske v omenjenih obdobjih upravičena zaradi njihovega drugačnega stanja v primerjavi z moškimi. Direktiva sicer zadeva samo ženske, vendar se zaradi tega ne oddaljuje od načela enakosti, saj dokazuje, da prav s tem, ko po zaslugi svojih posebnih pravil ženskam omogoča, da zaradi svojega posebnega stanja niso prikrajšane, uveljavlja načelo enakosti. Direktiva je odziv na diskriminacijo in na dejansko neenakost, ki izhaja iz biološkega stanja delavk v primerjavi z moškimi. Njen namen je, da s posebnim varstvom nosečih delavk ter tistih, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, omogoči ženskam obravnavanje, ki je enako obravnavanju moških, ter jim nudi resnično enake možnosti.

Če neenakost odgovarja dejanskemu stanju, se enakost lahko nanaša na dejansko ali pravno stanje (de facto ali de jure), se pravi na vsebinsko ali formalno enakost. Trditev, da ni povezave med direktivo in enakostjo med moškimi in ženskami, temelji na pojmu formalne enakosti. V skladu s to trditvijo velja, da je bil ukrep sprejet na temelju enakosti med moškimi in ženskami le, če določa enako ravnanje z obema spoloma ali prepoveduje uporabo drugačnega ravnanja zaradi spola osebe. Prvi odstavek člena 157 spada v to kategorijo, saj določa načelo „enakega plačila [...] za moške in ženske“. Danes imamo številne predpise, ki določajo načelo formalne enakosti med moškimi in ženskami in prepovedujejo vsako obliko diskriminacije na podlagi spola, še zlasti na področju zaposlitve in dela.

Kljub jasno predpisani pravni enakosti, pa statistike kažejo na očitno neenakost med moškimi in ženskami pri zaposlovanju, obravnavanju in plačilu. Enakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu še daleč nismo dosegli. Zaradi tega je mogoče opaziti, da se nacionalne in evropske politike usmerjajo v iskanje ne le formalne, temveč tudi prave, vsebinske enakosti. Po mnenju nekaterih je temu sledil premik od enakega obravnavanja k enakim možnostim, od načela stroge enakosti k spodbujanju pozitivnih ukrepov. Ta potreba je bila izražena v splošnem priporočilu št. 25 o prvem odstavku četrtega člena Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in sicer v zvezi z začasnimi posebnimi ukrepi: zgolj pravni ali programski pristop ni dovolj za doseganje dejanske enakosti žensk z moškimi, ... vsebinske enakosti. Konvencija zahteva tudi, da se ženskam omogoči enako izhodišče in da se v okolju, ki mora biti spodbudno, okrepi njihova vloga, da bodo dosegale enake rezultate. Ni dovolj, da se ženskam zagotovi obravnavanje, ki je popolnoma enako obravnavanju moških. Namesto tega je treba upoštevati biološke in socialne ter kulturno pogojene razlike med njimi in moškimi. Za obravnavanje takšnih razlik bo v določenih okoliščinah potrebno ne povsem enako obravnavanje žensk in moških(6), navaja sporočilo.

V takšnem socialnopolitičnem kontekstu je treba razumeti določbe te direktive, ki varujejo noseče delavke ter tiste, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Direktiva seveda vsebuje predpise, ki se zaradi svoje narave uporabljajo le pri ženskah, ti predpisi pa poleg tega, da prispevajo k varovanju zdravja in varnosti delavk, hkrati izpolnjujejo zahteve po nediskriminaciji in zahteve po doseganju vsebinske enakosti.

2. Dokazi iz vsebine direktive

(a) V uvodnih izjavah

Uvodne izjave jasno kažejo, da je treba sprejetje direktive obravnavati v kontekstu varovanja žensk, ki so noseče, so pred kratkim rodile ali dojijo, pred vsako obliko diskriminacije na podlagi njihovega stanja, ter v okviru prizadevanj za uresničevanje načela moške in ženske enakosti na področju zaposlovanja in dela.

Uvodna izjava 3 tako navaja, da direktiva obravnava „vprašanj[a] enakega obravnavanja“. Uvodni izjavi 4 in 5 poudarjata, da je enakost med moškimi in ženskami temeljno načelo, ki mora usmerjati EU in biti prisotno v vseh njenih dejavnostih. Uvodna izjava 7 direktivo uvršča v kategorijo zakonodaje o „enakosti med spoloma“. Uvodne izjave 11–17 se nanašajo na sodno prakso Sodišča o zaščiti nosečnic pred diskriminacijo v skladu z načelom enakega obravnavanja. Uvodne izjave kot celota z vsebinskega stališča nedvomno dokazujejo, da je direktiva neposredno povezana s spodbujanjem spolne enakosti na delu.

(b) V uzakonitvenih določbah

Obravnavani predlog direktive je namenjen spremembi veljavne direktive, zato je treba v tej analizi poleg dodanih ali spremenjenih členov upoštevati tudi člene iz Direktive št. 92/85/EGS, ki bodo še naprej v veljavi.

Nekateri členi so neposredno povezani z zdravjem in varnostjo delavcev. To so na primer členi 3–8, ki obravnavajo oceno nevarnih kemičnih, fizikalnih in bioloških dejavnikov (člen 3), obveznost ocenjevanja tveganja in zagotavljanja informacij o njem (člen 4), ravnanje po takšni oceni (člena 5 in 6), prepoved nočnega dela (člen 7) in porodniški dopust (člen 8).

Naslednji členi pa so neposredno povezani z zaščito žensk pred diskriminacijo na podlagi njihovega položaja noseče ženske ali ženske, ki je pred kratkim rodila ali doji. Člen 9 tako ščiti delavke pred izgubo plačila zaradi dopusta za zdravniške preglede pred porodom, člen 10 prepoveduje odpust med nosečnostjo in porodniškim dopustom, člen 11 zagotavlja delavki pravice in ugodnosti, povezane s pogodbo o zaposlitvi, člen 12 pa se nanaša na varstvo zgoraj omenjenih pravic.

Posebna analiza vsebine uzakonitvenih določb torej kaže, da ima direktiva v resnici dvojni cilj: varovanje zdravja in varnosti delavk ter zagotavljanje njihovega enakega obravnavanja.

(3) V dokumentih, ki niso sestavni del direktive

Zaradi vseh dokumentov, ki spremljajo predlog direktive, se ta brez pomislekov uvršča med ukrepe za spodbujanje moške in ženske enakosti na delovnem mestu.

(a) Obrazložitev

Da bi upravičili sprejetje nove direktive, so se pri Komisiji potrudili spomniti na njen kontekst, zlasti na ukrepe Unije za usklajevanje dela z zasebnim in družinskim življenjem, enake možnosti za moške in ženske na trgu delovne sile in boj proti diskriminaciji, ki jo pri zaposlitvi in delu trpijo nosečnice. Komisija je s tem v zvezi nanizala razne instrumente, ki že obstajajo na tem področju, kot so načrt za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2006–2010 ter številne resolucije Evropskega parlamenta. Omenjeno je bilo tudi posvetovanje s svetovalnim odborom za enake možnosti žensk in moških.

(b) Ocena učinka

Ocena učinka nam nudi zanimive podrobnosti glede vrste enakosti, za katero si prizadevajo ukrepi iz predloga direktive. Iz nje namreč izhaja, da

bi bil cilj vseh ukrepov doseganje večje enakosti med spoloma pri udeležbi na trgu dela in večjo usklajenost poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.

Ta trditev je v popolnem nasprotju z obrazložitvijo k vloženim različnim predlogom sprememb, v skladu s katero ta direktiva ne vpliva na vprašanja enakih možnosti in enakega obravnavanja v zadevah, povezanih z zaposlitvijo in poklicem, ali na vprašanja glede usklajevanja dela in zasebnega ter družinskega življenja.

Ukrepi, načrtovani za zaščito nosečih delavk ter tistih, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, so neposredno povezani z usklajevanjem dela in družinskega ter zasebnega življenja. Ti ukrepi ženski omogočajo, da se, če se tako odloči, posveti družinskemu življenju, ne da bi zaradi tega trpelo njeno poklicno življenje. Z vidika smiselnosti in formalnosti bi lahko rekli, da je to vprašanje povezano tudi z moškimi, vendar statistike kažejo, da razvoj družinskega življenja veliko manj otežuje moške v njihovem poklicnem življenju, saj ženske prevzamejo nase precej večji delež odgovornosti za družinsko življenje. V oceni učinka je v tem smislu navedeno sporočilo Komisije o preprečevanju razlike v plačilu med ženskami in moškimi:

Starševstvo trajno zmanjša stopnjo zaposlenosti žensk, nikakor pa ne stopnje zaposlenosti moških. Zato se poklicna pot žensk veliko večkrat prekine, je počasnejša in tako tudi manj donosna(7).

Nekateri ukrepi za spodbujanje bolj usklajenega poklicnega in družinskega življenja, ki so sicer namenjeni le ženskam, neposredno pomagajo pri ustvarjanju vsebinske enakosti, ki je še nismo dosegli, kar pa lahko pripomore k vzpostavitvi enakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu ter enake možnosti v poklicni poti.

Iz ocene učinka torej izhaja, da bodo ukrepi, navedeni v predlogu direktive, pomagali zagotoviti enakost moških in žensk glede na njihovo zastopanost na trgu delovne sile. V njej je celo trditev, da bi lahko podaljšanje porodniškega dopusta zagotovilo ženskam večjo stabilnost na delovnem mestu, kjer so delale pred nosečnostjo(8). Glede na napovedi v oceni učinka bi bile torej ženske zaradi štiritedenskega podaljšanja porodniškega dopusta manjkrat primorane podaljšati svojo odsotnost z jemanjem starševskega dopusta. Zagotovitev dodatnih tednov bi materi in otroku omogočila vzpostavitev tesnejše vezi, obenem pa bi ji olajšalo dogovarjanje glede otroškega varstva. V oceni učinka je glede tega navedeno, da bi lahko daljši porodniški dopust koristno uporabili za premostitev obdobja, ko še ni na voljo otroškega varstva(9).

In končno, določba v predlogu direktive, ki bi delavki omogočala, da zaprosi delodajalca, naj ji po končanem porodniškem dopustu spremeni urnik in oblike dela(10), naj bi ženskam omogočila vrnitev na polni delovni čas in preprečila, da bi bile primorane delati s krajšim delovnim časom(11). Delodajalec ni dolžan odobriti delavkine prošnje, ugotovljeno pa je bilo, da takšna določba – trenutno je v veljavi v Združenem kraljestvu –, učinkuje pozitivno v smislu, da ženske zadrži na delovnem mestu, ki so ga zasedale pred rojstvom otroka(12).

3.        Končne ugotovitve analize

Analiza predloga direktive in spremljajočih dokumentov je jasno opredelila povezavo med predlagano direktivo in načelom enakosti med moškimi in ženskami. Takšna povezava obstaja, vendar ne spremeni dejstva, da je direktivo o varstvu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, morda težko razvrstiti, to pa zato, ker pravzaprav ne določa ukrepov, ki bi se uporabljali za oboje, moške in ženske, ampak samo za slednje. Po drugi strani pa predlog nima značilnosti pozitivnega ukrepa, kakršnega dovoljuje člen 157(4) PDEU. Pozitivni ukrepi omogočajo sprejetje posebnih ukrepov, ki bi pripomogli k temu, da nezadostno zastopani spol uživa dejansko enakost. Takšni ukrepi pa so po svoji naravi začasni in morajo prenehati, ko je enakost dosežena. Enakost med moškimi in ženskami glede nosečnosti pa ne bo nikoli dosežena, saj je ženska biološko v drugačnem položaju kot moški. Nekateri poznavalci takšne zaščitne ukrepe uvrščajo med odstopanja od načela enakosti, verjetno pa je bolj pravilno, če jih opredelimo kot ukrepe, ki omogočajo doseganje dejanske enakosti med moškimi in ženskami, saj s prepovedjo odpusta in z obveznostmi, ki jih nalagajo (pravica do vrnitve na delovno mesto in do koriščenja vseh ugodnosti, povezanih s pogodbo o zaposlitvi), preprečujejo diskriminacijo žensk in jim omogočajo, da dejansko uživajo ugodnosti enakega obravnavanja in da ne trpijo zaradi slabšega položaja, v katerega so postavljene kot ženske, hkrati pa jim zagotavljajo pravice, povezane z njihovimi posebnimi potrebami (porodniški dopust). Ta opredelitev je bolj pravilna, saj izhaja iz sodne prakse Sodišča in sicer iz razlage člena 2(3) Direktive 76/207(13), ki določa:

„3. Ta direktiva ne vpliva na določbe, ki se nanašajo na varstvo žensk, še zlasti kar se tiče nosečnosti in materinstva“.

Sodišče je v sodbi v zadevi Hoffmann(14) in dosledno tudi v poznejši sodni praksi(15) s posebnim sklicevanjem na omenjeno določbo odločilo, da z vidika načela enake obravnave priznava zakonitost varovanja potreb ženske iz dveh razlogov: prvič, zakonito je zagotoviti varstvo biološkega stanja ženske med nosečnostjo in po njej, vse dokler se njene fiziološke in mentalne funkcije po porodu ne vrnejo v normalno stanje; drugič, zakonito je varovati posebni odnos med žensko in njenim otrokom v obdobju, ki sledi nosečnosti in rojstvu(16).

Z odločitvijo, da je varovanje žensk z vidika načela enake obravnave zakonito, je Sodišče obravnavani predlog direktive nesporno umestilo v okvir načela enakosti, od katerega ga ni mogoče – v nasprotju s predlogi avtorjev predlogov sprememb – obravnavati ločeno.

IV. Člen 153(2)(b) že določa spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami: je potrebno dodati člen 157(3)?

Od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe se je na področju socialne politike enako obravnavanje pojavilo v dveh členih in sicer v sedanjih členih 153(1)(i) in 157(3) PDEU, od katerih prvi omenja enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu, drugi pa načelo enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Čeprav sta si vsebini členov podobni, na splošno velja, da je obravnava vprašanja enakosti v členu 157 bolj specifična in celovita – od vprašanja enakega plačila (odstavka 1 in 2) do zakonitosti pozitivnih ukrepov v korist nezadostno zastopanega spola, da se zagotovi „polno enakost (odstavek 4). Člen 153 pa uvaja seznam področij, na katerih je Unija pristojna za ukrepanje.

V. Zaključek

Na podlagi zgoraj navedenega ocenjujemo, da je ohranitev obeh pravnih podlag, člena 153 in člena 157(3), popolnoma upravičena.

Na seji dne 28. januarja 2010 je Odbor za pravne zadeve skladno s tem soglasno z 21 glasovi za in nobenim vzdržanim glasom(17) odločil, da poda naslednje priporočilo: predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo mora temeljiti na dvojni pravni podlagi, členu 153 in členu 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

S spoštovanjem

Klaus-Heiner Lehne

(1)

Sklicevanja na pogodbo so posodobljena, da se upošteva uveljavitev Lizbonske pogodbe.

(2)

Zadeva 45/86 Komisija proti Svetu („Generalised Tariff Preferences“ (Splošni tarifni preferenciali)) [1987], ZOdl 1493, odst. 11.

(3)

Zadeva C-300/89 Komisija proti Svetu („Titanium Dioxide“ (Titanov dioksid)) [1991] ZOdl I-2867, odstavek 10.

(4)

D. Lochak, „La notion de discrimination dans le droit français et le droit européen“ v Egalité des sexes: la discrimination positive en question, str. 40.

(5)

Zadeva C-342/93 Gillespie in drugi proti Northern Health in Social Services Boards [1996] Zbirka odločb I-475, odst. 16; Zadeva C-394/96 Brown proti Rentokil Ltd [1998] Zbirka odločb I-4185, odst. 30.

(6)

Odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW), splošno priporočilo št. 25, trideseta seja, 2004, člen 4(1) – Začasni posebni ukrepi.

(7)

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. julija 2007 7 naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“ (KOM(2007) 424 končno), točka 2.1).

(8)

Ocena učinka SEC(2008) 2596, str. 31. Glej tudi str. 34.

(9)

Ocena učinka SEC(2008) 2596, str. 35.

(10)

Člen 11(5) (dodan s v predlogom direktive).

(11)

Večina delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom, je žensk.

(12)

Ocena učinka SEC(2008) 2596, str. 33.

(13)

Direktiva Sveta št. 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev UL 1976 L 39, str. 40.

(14)

Zadeva 184/83 Hofmann proti Barmer Ersatzkasse, [1984] ZOdl 3047.

(15)

Glej na primer zadevo C-32/93 Webb proti EMO Air Cargo [1994] ZOdl-3567.

(16)

Hoffmann, odstavek 25.

(17)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Raffaele Baldassarre (podpredsednik), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Evelyn Regner (podpredsednica), Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Christian Engström, Zbigniew Ziobro, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, Piotr Borys, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Arlene McCarthy, Eva Lichtenberger, Sajjad Karim.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*) (28.1.2010)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

(KOM(2008)0637 – C6-0340/2008 – 2008/0193(COD))

Pripravljavka mnenja(*): Rovana Plumb

(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog temelji na členu 137(2) in členu 141(3) Pogodbe ES. Čeprav direktiva 92/85/EGS temelji na členu 118a Pogodbe ES (zdaj člen 137) in je posebna direktiva v okviru direktive 89/391/EGS o varnosti in zdravju, se kot pravna podlaga za ta predlog doda tudi člen 141 Pogodbe ES.

Predlog izhaja iz potrebe po vzpostavitvi trdnih ukrepov za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, katerih končni cilj je na trgu dela zagotoviti večji delež žensk in manjšo segregacijo ter odpraviti razlike v plači med ženskami in moškimi, in sicer s povečanjem priložnosti glede porodniškega dopusta. Evropska unija potrebuje več žensk na trgu dela, ne le zaradi reševanja težav v zvezi s staranjem prebivalstva, ampak tudi za povečanje konkurenčnosti na globalni ravni.

Zaenkrat rojstvo otroka izrazito vpliva na udeležbo žensk na trgu dela, saj je bila leta 2007 med ženskami, ki so rodile, in moškimi zabeležena 26-odstotna razlika. Razlogi za to so različni, vendar jih je mogoče odpraviti s prenovo pravil o porodniškem dopustu, njegovem trajanju, nadomestilu ter pravicah in dolžnostih žensk, ki nastopijo porodniški dopust ali se z njega vrnejo na delovno mesto, kar je tesno povezano z izvajanjem načela enakih možnosti za ženske in moške, ki ga določa člen 141(3) Pogodbe ES.

Delitev obveznosti

Delitev obveznosti med staršema od rojstva naprej dodatno pripomore k dobremu fizičnemu in psihičnemu počutju otroka. Zato je potrebna posebna direktiva, saj sedanja ne vključuje določb o starševskem dopustu, ampak je njen poudarek na zdravju in varstvu žensk, ki so noseče ali dojijo.

Pravice nosečih delavk iz delovnega razmerja

V odboru za zaposlovanje in socialne zadeve smo prepričani, da bo predlagana sprememba direktive 92/85/EGS okrepila pravice nosečih delavk iz delovnega razmerja.

Menimo pa tudi, da spremenjeno besedilo, ki ne bo vsebovalo spodaj navedenih predlogov sprememb našega odbora ter dopolnilnih ukrepov, ki so jih sprejeli socialni partnerji na evropski ravni, ne bo v celoti prispevalo k boljšemu usklajevanju poklicnega, zasebnega in družinskega življenja ter ponovnemu vključevanju žensk na trg dela.

Podaljšanje minimalnega trajanja porodniškega dopusta in možnost dela s krajšim delovnim časom

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve meni, da sta podaljšanje trajanja porodniškega dopusta s 14 na 20 tednov ter določitev spodbud jasno sredstvo za okrepitev možnosti žensk, da ostanejo na trgu dela tudi ob nosečnosti. Podaljšanje bo materam omogočilo ustrezno dolgo obdobje za vrnitev na delo po nosečnosti in za utrditev vezi z otrokom.

Poleg tega so pomisleki nekaterih držav članic o stroških financiranja tega podaljšanja neutemeljeni, saj je raziskava družbe ECORYS pokazala, da bi podaljšanje na 18 tednov ali več neznatno vplivalo na gospodarstvo, nosečim delavkam pa bi zagotovilo boljše zdravstvene pogoje.

Delodajalci morajo upoštevati prošnje delavk za prehod s polnega na krajši delovni čas v prvih 12 mesecih po porodu. Ta določba bi bila v skladu s priporočili iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije št. A55/15.

Zaščita poklicnih možnosti

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve podpira spremembe direktive 92/85/EGS iz člena 1(3)(b), v skladu s katerim imajo delavke, ki so rodile, pravico, da se vrnejo na svoje delovno mesto ali enakovredno delovno mesto, kjer pogoji niso slabši, in pravico do izboljšanja delovnih pogojev, do katerih bi bile upravičene med svojo odsotnostjo.

Ta določba je tesno povezana z varnostjo zaposlitve in je pomemben korak k odpravi diskriminacije zaradi nosečnosti.

Pravice samozaposlenih delavk

Čeprav predlog direktive varuje samo zaposlene delavke, bodo morale države članice pravice, določene v direktivi, za preprečevanje diskriminacije in uresničevanje enakih možnosti zagotoviti tudi samozaposlenim delavkam. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je v ta namen primerno spremenil predlog Komisije.

Vloga socialnih partnerjev

Socialni partnerji na evropski ravni (BusinessEurope (UNICE), CEEP in ETUC) so 14. decembra 1995 sklenili sporazum o starševskem dopustu, ki se izvaja z direktivo Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996. Ta direktiva določa minimalne pogoje za starševski dopust kot pomemben dejavnik pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter spodbujanju enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Direktiva Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC¹ določa minimalne zahteve za lažje usklajevanje poklicnih in starševskih obveznosti delavcev. Medtem so socialni partnerji 18. junija 2009 dosegli dogovor in trenutno je v obravnavi predlog direktive.

 

1 UL L 145, 19.6.1996, str. 4.

Obrazložitev

Direktiva Sveta 96/34/ES je okvirni sporazum med organizacijami BusinessEurope (UNICE), CEEP in ETUC o starševskem dopustu in je pomemben dodatek k predlogu za spremembo direktive 92/85/EGS, saj določa minimalne zahteve za lažje usklajevanje poklicnih in starševskih obveznosti zaposlenih staršev. Vendar je treba poudariti, da so socialni partnerji 18. junija 2009 dosegli dogovor in da je trenutno v obravnavi predlog direktive, s katero bi se posodobil zgoraj omenjeni sporazum.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) Sporazum, ki je bil sklenjen med državami članicami na vrhunskem srečanju v Barceloni leta 2002 in je namenjen doseganju enakosti med ženskami in moškimi (enako plačilo, očetovski dopust, dostopnost delovnih mest, kjer imajo enake pravice), je podlaga za doseganju boljših pogojev pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter bo zagotovil ekonomsko neodvisnost moških in žensk.

Obrazložitev

Barcelonski cilji so del strategije EU za rast in ustvarjanje delovnih mest in naj bi pomagali mladim staršem – zlasti ženskam – pri vključevanju na trg dela in uspešnem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Dostopnost boljšega otroškega varstva (pogoji, cena in – kar je zelo pomembno – primeren delovni čas za starše) je bistvena za vključevanje žensk na trg dela.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c) Sporočilo Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ z dne 4. julija 2006 opredeljuje pravice otrok kot prednostno nalogo EU, države članice pa poziva, da spoštujejo konvencijo Združenih narodov o pravicah otrok in dodatne protokole, pa tudi razvojne cilje tisočletja.

Obrazložitev

To sporočilo opredeljuje pravice otrok kot prednostno nalogo EU, države članice pa poziva, da spoštujejo Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene dodatne protokole, pa tudi razvojne cilje tisočletja. Ob upoštevanju te direktive to pomeni, da je treba vsem otrokom omogočiti dojenje pri materi ter dostop do ustreznega in kakovostnega varstva v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) Skrb za invalidne otroke je za zaposlene matere poseben izziv, ki bi ga morala družba priznavati. Večja ranljivost zaposlenih mater invalidnih otrok terja, da se jim odobri dodaten porodniški dopust, katerega minimalno trajanje je treba določiti v direktivi.

Obrazložitev

Skrb za invalidnega otroka pomeni dodatni fizični, mentalni in moralni izziv za zaposlene matere. Družba bi morala priznavati njihove napore za soočanje s takšnim izzivom. Nosečnice, ki pričakujejo invalidnega otroka, imajo med nosečnostjo veliko priprav, s katerimi zagotovijo dobro počutje otroka. V takih primerih je nujno, da se določi dodatni minimalni dopust, da se nosečim delavkam, ki pričakujejo invalidnega otroka omogoči, da se soočijo s tem izzivom in se ustrezno pripravijo.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) „Enakovredno“ delovno mesto iz člena 11(2)(c) se opredeli tako, da bo enako prejšnjemu delovnemu mestu, tako glede prejete plače kot predvidenih nalog.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Zato morajo biti ženske zavarovane pred diskriminacijo zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta in jim mora biti omogočeno ustrezno pravno varstvo.

(13) Zato morajo biti ženske zavarovane pred diskriminacijo zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta in jim mora biti omogočeno ustrezno pravno varstvo, da bi zaščitili njihovo pravico do dostojnih delovnih razmer ter boljše ravnotežje med družinskim in poklicnim življenjem.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Za resnično enakost med spoloma je bistvenega pomena, imajo moški zakonito pravico do očetovskega dopusta, ki bo enak porodniškemu dopustu, razen kar zadeva trajanje, da bi se postopoma ustvarili pogoji za uravnoteženo udeležbo moških in žensk v poklicnem in družinskem življenju.

Obrazložitev

Očetovski dopust mora biti zavezujoč, da se nad moškimi ne bi izvajal družbeni pritisk, da se mu odpovejo. Trgu delovne sile je treba pokazati, da morajo biti tudi moški odsotni z delovnega mesta in službe, ko dobijo otroka. Zato je treba gospodarsko dejavnost organizirati ob upoštevanju človeške reprodukcije, ki je pravica in dolžnost moških in žensk v enaki meri, poleg tega pa ima pomembno družbeno vrednost.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) Zelena knjigi Komisije z naslovom „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ se sklicuje na to, da imajo države članice nizko stopnjo rodnosti, ki ne zadostuje za obnavljanje prebivalstva. Potrebni so torej ukrepi v zvezi z razmerami na delovnem mestu za delavke pred nosečnostjo, med njo in po njej. Priporočljivo je sledenje najboljšim praksam držav članic z visoko stopnjo rodnosti in ki zagotavljajo stalno sodelovanje žensk na trgu delovne sile.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Države članice bi morale v svoje nacionalne pravne sisteme uvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev dejanskega in učinkovitega nadomestila oziroma povračila škode delavki v primeru kršitve obveznosti iz te direktive v skladu z nacionalnimi pravnimi predpisi, in sicer na odvračilen način in sorazmerno z utrpljeno škodo.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Za žrtve diskriminacije mora obstajati ustrezno pravno varstvo. Države članice v skladu s posebnostmi svojih pravnih sistemov zagotovijo, da se omogoči učinkovito uveljavljanje pravic nosečnic. Da bi bila zagotovljena učinkovitejša raven varstva, bi morala imeti združenja, organizacije in druge pravne osebe tudi pravico sodelovati v postopkih, bodisi v imenu žrtve bodisi v njeno podporo, brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila glede zastopanja in obrambe na sodiščih.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19b) Države članice bodo morale spodbujati in promovirati dejavno udeležbo socialnih partnerjev, da bi ljudem, ki jih to zadeva, zagotovili boljšo informiranost in boljšo ureditev. Države članice bi lahko s spodbujanjem dialoga z omenjenimi subjekti pridobile več povratnih informacij in večji vpogled v izvajanje direktive v praksi in morebitne težave, ki bi se lahko pojavile, vse to pa bi prispevalo k prizadevanjem za izkoreninjenje diskriminacije.

Obrazložitev

Sodelovanje socialnih partnerjev je izjemno pomembno v prizadevanjih za izkoreninjenje diskriminacije. Njihove podatkovne mreže bi lahko delavkam služile kot dodatni informacijski kanali v zvezi z njihovimi pravicami, državam članicam pa kot vir povratnih informacij, saj imajo več izkušenj v zvezi z različnimi težavami, ki se lahko pojavijo. Zato menimo, da je primerno zagotoviti njihovo dejavno udeležbo in vzpostaviti odprt dialog.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Države članice bi morale spodbujati dialog med socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, da bi se zavedali različnih oblik diskriminacije in se borili proti njim.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 1 – točka 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. V členu 1 se doda naslednja točka:

 

"3a. „3(a) Namen te direktive je tudi, da omogoči delavkam, da lahko izvajajo svojo osnovno družinsko funkcijo ter da materi in otroku zagotovi ustrezno varstvo.“

Obrazložitev

Nov odstavek želi poudariti temeljno željo zaposlene ženske, da izpolnjuje svojo osnovno funkcijo matere.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1a. V členu 2 se točka a nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„(a) noseča delavka pomeni nosečo delavko, vključno z gospodinjsko pomočnico, ki svojega delodajalca obvesti o svojem stanju v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso;“"

Obrazložitev

Okvirna direktiva o zdravju in varnosti izključuje gospodinjske pomočnice. Treba jih je izrecno vključiti v varstvo materinstva.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 b (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1b. V členu 2 se točka b nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„(b) delavka, ki je pred kratkim rodila, pomeni delavko, vključno z gospodinjsko pomočnico, ki je pred kratkim rodila, v smislu nacionalne zakonodaje in/ali prakse in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju;“"

Obrazložitev

Okvirna direktiva o zdravju in varnosti izključuje gospodinjske pomočnice. Treba jih je izrecno vključiti v varstvo materinstva.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 c (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 2 – točka (c)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1c. V členu 2 se točka (c) nadomesti z besedilom:

 

„(c) delavka, ki doji, pomeni delavko, tudi gospodinjsko pomočnico, ki jo za tako šteje nacionalna zakonodaja in/ali nacionalna praksa in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju.“

Obrazložitev

Okvirna direktiva o zdravju in varnosti izključuje gospodinjske pomočnice. Treba jih je izrecno vključiti v varstvo materinstva.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 d (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1d. V členu 3(1) se doda naslednji pododstavek:

 

„2a. Smernice iz prvega pododstavka se redno ocenjujejo, od leta 2012 dalje pa se vsakih pet let opravi revizija.“

Obrazložitev

Razlaga: smernice je treba usklajevati z razvojem in znanjem.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 e (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 4 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1e. V členu 4 se naslov nadomesti z naslednjim:

 

„Ocena, obveščanje in posvetovanje“

Obrazložitev

It is essential to promote a preventive approach providing for proper risk assessment at any workplace at which the employees are women and men of fertile age. Men and women alike may be exposed, before fertilisation, to the trigger factors involved in the genetic mutations and abnormalities that lead to infertility and chromosomal malformations and aberrations; the most severe effects, however, occur in the embryo. Paragraphs 4 and 5 are added, since in all other health and safety directives there are proper articles on information and consultation of workers and their representatives.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 f (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 4 – odstavek -1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1f. V člen 4 se vstavi naslednji odstavek:

 

„-1. Delodajalec v oceno tveganja iz Direktive 89/391/EGS vključi oceno reproduktivnega tveganja za delavce moškega in ženskega spola.

Obrazložitev

It is essential to promote a preventive approach providing for proper risk assessment at any workplace at which the employees are women and men of fertile age. Men and women alike may be exposed, before fertilisation, to the trigger factors involved in the genetic mutations and abnormalities that lead to infertility and chromosomal malformations and aberrations; the most severe effects, however, occur in the embryo. Paragraphs 4 and 5 are added, since in all other health and safety directives there are proper articles on information and consultation of workers and their representatives.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 g (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1g. Člen 4(2) se nadomesti z naslednjim:

 

2. Brez poseganja v člen 10 Direktive 89/391/EGS se delavke v skladu s členom 2 in delavke, ki bi v zadevnem podjetju in/ali ustanovi lahko bile v enem od položajev, navedenih v členu 2, in/ali njihove predstavnike ter ustrezne socialne partnerje obvesti o rezultatih ocene, omenjene v odstavku 1, in o vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu.“

Obrazložitev

It is essential to promote a preventive approach providing for proper risk assessment at any workplace at which the employees are women and men of fertile age. Men and women alike may be exposed, before fertilisation, to the trigger factors involved in the genetic mutations and abnormalities that lead to infertility and chromosomal malformations and aberrations; the most severe effects, however, occur in the embryo. Paragraphs 4 and 5 are added, since in all other health and safety directives there are proper articles on information and consultation of workers and their representatives.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 h (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1h. V člen 4u se doda naslednji odstavek:

 

„2a. S sprejetjem ustreznih ukrepov se zagotovi, da delavci in/ali njihovi predstavniki lahko spremljajo uporabo te direktive ali so vključeni v njeno uporabo, predvsem kar zadeva ukrepe iz odstavka 2, ki jih določi delodajalec, brez poseganja v pristojnost delodajalca za določanje teh ukrepov.“

Obrazložitev

It is essential to promote a preventive approach providing for proper risk assessment at any workplace at which the employees are women and men of fertile age. Men and women alike may be exposed, before fertilisation, to the trigger factors involved in the genetic mutations and abnormalities that lead to infertility and chromosomal malformations and aberrations; the most severe effects, however, occur in the embryo. Paragraphs 4 and 5 are added, since in all other health and safety directives there are proper articles on information and consultation of workers and their representatives.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 i (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 4 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1i. V členu 4 se doda naslednji odstavek:

 

„2b. Posvetovanje z delavci in sodelovanje z njimi in/ali njihovih predstavnikov v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta direktiva, poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.“

Obrazložitev

It is essential to promote a preventive approach providing for proper risk assessment at any workplace at which the employees are women and men of fertile age. Men and women alike may be exposed, before fertilisation, to the trigger factors involved in the genetic mutations and abnormalities that lead to infertility and chromosomal malformations and aberrations; the most severe effects, however, occur in the embryo. Paragraphs 4 and 5 are added, since in all other health and safety directives there are proper articles on information and

consultation of workers and their representatives.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 j (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1j. V členu 6 se doda naslednja točka:

 

„2a. Od nosečih delavk se prav tako ne zahteva izvajanje del, kot so nošenje, dvigovanje bremen ter opravljanje nevarnih, utrudljivih in zdravju nevarnih del.“

Obrazložitev

Noseče delavke ne smejo opravljati dejavnosti, ki so opredeljene kot neprimerne zanje, in del, ki bi zahtevala velike fizične napore ali ki bi bila škodljiva zdravju.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 k (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- 1k. V členu 7(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

 

(a) premestitev na ustrezno delovno mesto podnevi; ali“

Predlog spremembe  25

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 l (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1l. V členu 7 se doda naslednja točka:

 

„2a. Delavke, ki ne želijo opravljati nočnega dela, morajo o tem obvestiti svojega delodajalca v skladu s pravili, ki so jih določile države članice, ter mu v primeru iz točke (b) odstavka 2 predložiti zdravniško potrdilo.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 m (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 7 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1m. V členu 7 se doda naslednji odstavek:

 

„2b. Za starše samohranilce in starše otrok s hudo telesno ali duševno prizadetostjo se lahko obdobja iz odstavka 1 podaljšajo v skladu s postopki, ki jih določijo države članice.“

Predlog spremembe 27

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka -1 n (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1n. Doda se naslednji člen:

 

„Člen 7a

 

Nadurno delo

 

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, med nosečnostjo in šest mesecev po porodu niso dolžne opravljati nadur ali delati ob nedeljah in praznikih.“

Predlog spremembe  28

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 18 tednov in je razporejen pred in/ali po porodu.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja18 tednov.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Porodniški dopust iz odstavka 1 vključuje vsaj šest tednov obveznega dopusta po porodu. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da je delavkam iz člena 2 zagotovljeno, da lahko svobodno izberejo, kdaj vzamejo neobvezni del porodniškega dopusta, pred ali po porodu.

2. Porodniški dopust iz odstavka 1 vključuje vsaj šest tednov obveznega dopusta po porodu. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da je delavkam iz člena 2 zagotovljeno, da lahko svobodno izberejo, kdaj vzamejo neobvezni del porodniškega dopusta, pred ali po porodu. Obdobje šestih tednov obveznega porodniškega dopusta po rojstvu otroka velja za vse zaposlene ženske, ne glede na število delovnih dni pred porodom.

Države članice lahko obvezni del porodniškega dopusta podaljšajo za največ štiri tedne pred porodom in za najmanj osem tednov po porodu invalidnega otroka.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Delavka mora izbrani čas porodniškega dopusta sporočiti vsaj tri mesece pred nastopom tega dopusta.

Obrazložitev

Predlog spremembe 25, ki ga vlaga poročevalka, določa, da noseče delavke ne bi smele biti prisiljene delati nadure v obdobju treh mesecev pred porodom. Če delavka sporoči izbrani čas porodniškega dopusta pravočasno, delodajalec lažje uredi vse potrebno za nadomeščanje.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. V primeru rojstva več otrok hkrati se obdobje porodniškega dopusta iz člena 8(1) podaljša za štiri tedne za vsakega dodatnega otroka.

Obrazložitev

Skupna obdobja običajnega dopusta so prav tako izražena v tednih.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odobri dodatni dopust v primeru prezgodnjega rojstva otroka, hospitalizacije otroka ob rojstvu, rojstva prizadetega otroka ali rojstva več otrok hkrati. Dolžina dodatnega dopusta mora biti sorazmerna in zagotoviti izpolnitev posebnih potreb matere in otroka oziroma otrok.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odobri dodatni dopust v višini polne plače v primeru prezgodnjega rojstva otroka, hospitalizacije otroka ob rojstvu, rojstva prizadetega otroka, invalidnosti matere ali rojstva več otrok hkrati. Dolžina dodatnega dopusta mora biti sorazmerna in zagotoviti izpolnitev posebnih potreb matere in otroka oziroma otrok. Skupna dolžina porodniškega dopusta se podaljša za najmanj osem tednov po porodu v primeru rojstva invalidnega otroka, države članice pa zagotovijo tudi dodatno obdobje dopusta v trajanju šestih tednov v primeru rojstva mrtvega otroka.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Direktiva ne velja za samozaposlene.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 92/85/EGS

Člen 8 – odstavek 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5b. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se poporodna depresija prizna kot bolezen, ki vpliva na delovno zmožnost, podpirajo kampanje ozaveščanja, da bi razširile točne informacije o tej bolezni, ter se borijo proti predsodkom in stigmatiziranju, ki so še vedno povezani z njo.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je, da bi države članice uradno priznale poporodno depresijo kot bolezen, ki prizadene od deset do petnajst odstotkov žensk in ima precejšnje posledice za poklicno in družinsko življenje.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja nosečih delavk, kar zadeva ergonomske pogoje, delovni čas (vključno z nočnim delom in spremembo delovnega mesta), intenzivnost dela ter povečano zaščito pred povzročitelji infekcij in ionizirajočim sevanjem.

Obrazložitev

Ohranjanje zdravja in varnosti nosečih delavk mora biti ena od prednostnih nalog te direktive.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če je delavka iz člena 2 odpuščena v obdobju iz točke 1, mora delodajalec pisno navesti pravilno utemeljene razloge za njen odpust. V primeru odpusta v obdobju šestih mesecev po koncu porodniškega dopusta iz člena 8(1), mora delodajalec na zahtevo zadevne delavke pisno navesti pravilno utemeljene razloge za njen odpust.

2. Če je delavka iz člena 2 odpuščena v obdobju iz točke 1 ali v obdobju šestih mesecev po koncu porodniškega dopusta iz člena 8(1), mora delodajalec pisno navesti pravilno utemeljene razloge za njen odpust. To ne posega v materialne določbe o odpustu po nacionalnem pravu.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2

Direktiva 92/85/EGS

Člen 10 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. v primerih iz členov 5, 6 in 7 se pravice iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, vključno z ohranjanjem plačila in/ali pravice do enakovrednega nadomestila za delavke iz člena 2, zagotovijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;

Obrazložitev

Ženske bi morale prejemati nadomestilo v višini polne plače, da ne bi bile zaradi materinstva finančno prikrajšane.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka a

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – odstavek 1a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Delavke iz člena 2, ki jim delodajalec ne dovoljuje, da bi opravljale svoje delo, ker meni, da ga ne morejo opravljati, ne da bi predložile zdravniško potrdilo, morajo do začetka porodniškega dopusta v smislu člena 8(2) dobivati plačilo v višini njihove polne plače.

1a. Delavke iz člena 2, ki jim delodajalec ne dovoljuje, da bi opravljale svoje delo, ker meni, da ga ne morejo opravljati, ne da bi predložile zdravniško potrdilo, morajo na lastno pobudo obiskati zdravnika. Če zdravnik tem ženskam potrdi, da delovno sposobne, jih mora delodajalec spet normalno zaposliti, ali pa morajo do začetka porodniškega dopusta v smislu člena 8(2) dobivati plačilo v višini njihove polne plače.

Obrazložitev

Če ženska obišče zdravnika po lastni izbiri, postane jasno, ali je dejansko bolna ali ne. Šele na podlagi jasnega izvida na bi se sprejemali nadaljnji ukrepi.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka a a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 1 aa (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) V členu 11 se vstavi točka 1 aa:

 

„1aa. Države članice lahko sprejmejo preventivne in nadzorne ukrepe za varstvo in varnost nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile, na delovnem mestu.“

Obrazložitev

Stres na delovnem mestu lahko vpliva na duševno zdravje nosečnic oziroma žensk, ki so pred kratkim rodile, in ima lahko posledice tudi za zarodek oziroma novorojenčka. Nadzorni ukrepi so potrebni z vidika prožne varnosti.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka b

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) pravica, da se delavke iz člena 2 vrnejo na svoja delovna mesta ali enakovredna delovna mesta, kjer pogoji niso slabši, in pravica do izboljšanj delovnih pogojev, do katerih bi bile upravičene med svojo odsotnostjo;

(c) pravica, da se delavke iz člena 2 vrnejo na svoja delovna mesta ali enakovredna delovna mesta, kjer pogoji niso slabši, in pravica do izboljšanj delovnih pogojev, do katerih bi bile upravičene med svojo odsotnostjo; v izjemnih primerih, na primer pri prestrukturiranju ali temeljiti prenovi proizvodnega procesa, je treba z ukrepi zagotoviti, da se imajo delavke vedno možnost pogovoriti z delodajalcem o vplivu teh sprememb na njihov poklicni položaj, organu, ki zastopa interese delavcev, pa mora vedno biti dana možnost, da skupaj z delodajalcem delavke obvešča o učinkih takih sprememb;

Predlog spremembe  41

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka b

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – odstavek 2 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

„(ca) varovanje priložnosti delavk iz člena 2 za poklicni razvoj prek izobraževanja ter trajnega poklicnega in dodatnega usposabljanja, da bi utrdile svoje poklicne možnosti;“

Obrazložitev

S tem bi zagotovili, da materinstvo ne bi negativno vplivalo na poklicne možnosti žensk. Delodajalci bi morali po posvetovanju z zadevnimi delavkami sprejeti ustrezne ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, zato da bi se njihove poklicne možnosti ohranile.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka b

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – odstavek 2 – točka c b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) koriščenje porodniškega dopusta ne sme posegati v pokojninske pravice delavk; obdobje porodniškega dopusta mora za namene pokojnine šteti kot obdobje zaposlenosti, delavkam pa se zaradi koriščenja porodniškega dopusta ne smejo zmanjšati pokojninske pravice.

Obrazložitev

Porodniško nadomestilo ne sme povzročiti zmanjšanja pokojninskih pravic delavk. Države članice morajo to preprečiti in delavkam v nasprotnem primeru izplačati odškodnino za izgubljene pokojninske pravice.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka c

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. nadomestilo iz člena 2(b) je ustrezno, če zagotavlja dohodek, enak znesku zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače, za katerega pa lahko nacionalna zakonodaja določi zgornjo mejo. Ta zgornja meja ne sme biti nižja od nadomestila, ki ga dobijo delavke iz člena 2 v primeru prekinitve dejavnosti iz razlogov, ki so povezani z njihovim zdravjem. Države članice lahko določijo obdobje, ki se upošteva pri izračunu povprečne mesečne plače.

3. nadomestilo iz člena 2(b) je ustrezno, če zagotavlja dohodek, enak znesku zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače. Delavke na porodniškem dopustu prejemajo celotno plačo, nadomestilo dopusta pa mora znašati 100 % zadnje mesečne plače ali povprečne mesečne plače. Države članice lahko določijo obdobje, ki se upošteva pri izračunu povprečne mesečne plače.“

Obrazložitev

Izplačilo polne plače ženskam zagotavlja, da zaradi odločitve za otroke niso finančno prikrajšane. V številnih državah članicah je za čas porodniškega dopusta že določena plača v višini od 80 % do 100 % povprečne plače. Poleg tega noseče delavke ne bi smele biti v slabšem finančnem položaju zato, ker so se odločile imeti otroka.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka c a (novo)

Direktiva 92/85/EGS

Člen 11 – točka 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) Doda se naslednja točka 3a:.

 

„3a. države članice zagotovijo, da imajo delavke v času porodniškega dopusta avtomatično pravico do zvišanja plače, kjer je to primerno, ne da bi morale začasno prekiniti porodniški dopust, da bi bile upravičene do tega zvišanja.“

Obrazložitev

Če se v času porodniškega dopusta plača delavk za njihovo delovno mesto zviša, se mora avtomatično zvišati tudi njihova plača, ne da bi morale prekiniti porodniški dopust zgolj zato, da bi prejele višjo plačo in se nato vrnile na porodniški dopust. Zanje delodajalec tudi skrajša in poenostavi administrativni postopek v zvezi s tem.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vstavi se naslednji člen 12a:

črtano

Člen 12a

 

Dokazno breme

 

1. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so glede na njihove nacionalne sodne sisteme potrebni za zagotovitev, da mora, kadar osebe, ki menijo, da so jim bile kršene pravice iz te direktive, in sodišču ali drugemu pristojnemu organu predložijo dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je prišlo do takšne kršitve, tožena stranka dokazati, da Direktiva ni bila kršena.

 

Odstavek 1 ne preprečuje državam članicam, da uvedejo pravila o dokazovanju, ki so ugodnejša za tožnike.

 

Odstavek 1 se ne uporablja v kazenskih postopkih.

 

Državam članicam ni treba uporabljati odstavka 1 pri postopkih, v katerih sodišče ali drugo pristojno telo razišče dejstva v zvezi s primerom.

 

Odstavki 1 do 4 se uporabljajo tudi v vseh pravnih postopkih, začetih v skladu s členom 12.

 

Obrazložitev

Predlagana določba krši načelo domneve o nedolžnosti in bi porušila ravnotežje med delojemalci in delodajalci. Kdor izreče trditev, jo mora dokazati. Kadar druga stran izjavi, da „se ni nič zgodilo“, je nemogoče od nje zahtevati, naj dokaže, da se ni nič zgodilo.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12a – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Države članice zagotovijo, da združenja, organizacije ali druge pravne osebe, ki imajo v skladu z merili, določenimi z nacionalno zakonodajo, pravno utemeljen interes za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive, lahko, če se pritožnik s tem strinja, sodelujejo v imenu pritožnika ali njemu v podporo v katerem koli sodnem in/ali upravnem postopku, predvidenem za zagotavljanje izvrševanja obveznosti v skladu s to direktivo.

Obrazložitev

Če bo predlog spremembe sprejet, se odstavek 5 ustrezno spremeni: „Odstavki od 1 do 4a se uporabljajo tudi v vseh pravnih postopkih, začetih v skladu s členom 12.“

Predlog spremembe  47

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice v svoje nacionalne pravne sisteme vključijo ukrepe, ki so potrebni za zaščito posameznikov pred kakršnim koli neugodnim obravnavanjem ali neugodnimi posledicami pritožbe, ki so jo vložili, ali postopkov, ki so jih začeli, da bi uveljavili spoštovanje pravic, zagotovljenih v skladu s to direktivo.“

Države članice v svoje nacionalne pravne sisteme vključijo ukrepe, ki so potrebni za zaščito posameznikov, vključno s pričami, pred kakršnim koli neugodnim obravnavanjem ali neugodnimi posledicami pritožbe, ki so jo vložili, ali postopkov, ki so jih začeli, da bi uveljavili spoštovanje pravic, zagotovljenih v skladu s to direktivo.

Obrazložitev

S širitvijo varstva pred povračilnimi ukrepi na priče se zagotovi, da bodo lahko v postopkih v zvezi s pritožbami pričale po resnici, ne da bi se zaradi tega bale kakršne koli diskriminacije.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 6

Direktiva 92/85/EGS

Člen 12 c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni lahko obsegajo plačilo odškodnine, ki ne sme biti omejena z določitvijo vnaprejšnje zgornje meje, in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni lahko obsegajo plačilo odškodnine in morajo biti učinkovite ter sorazmerne.

Obrazložitev

S prepovedjo omejitve odškodninskih zahtevkov EU se nesorazmerno omejuje svoboda držav članic pri oblikovanju lastnih predpisov in jih sili v prevzemanje podrobnih določb, ki niso v skladu z njihovim procesnim pravom.

POSTOPEK

Naslov

Izboljšave na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0637 – C6-0340/2008 – 2008/0193(COD)

Pristojni odbor

FEMM

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

19.10.2009

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Rovana Plumb

16.9.2009

 

 

Obravnava v odboru

5.11.2009

1.12.2009

26.1.2010

 

Datum sprejetja

27.1.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

11

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Karima Delli, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Vincenzo Iovine, Liisa Jaakonsaari, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Poupakis, Sylvana Rapti, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Vilija Blinkevičiūtė, Silvia Costa, Kinga Göncz, Richard Howitt, Dieter-Lebrecht Koch, Franz Obermayr, Ria Oomen-Ruijten, Emilie Turunen


POSTOPEK

Naslov

Izboljšave na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0637 – C6-0340/2008 – 2008/0193(COD)

Datum predložitve EP

3.10.2008

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

19.10.2009

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

19.10.2009

ITRE

19.10.2009

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

2.9.2009

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Edite Estrela

16.7.2009

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

28.1.2010

 

 

 

Obravnava v odboru

1.9.2009

1.12.2009

25.1.2010

 

Datum sprejetja

23.2.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

13

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Tadeusz Cymański, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Zita Gurmai, Jolanta Emilia Hibner, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Caroline Lucas, Astrid Lulling, Barbara Matera, Angelika Niebler, Siiri Oviir, Raül Romeva i Rueda, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lena Ek, Sylvie Guillaume, Elisabeth Morin-Chartier, Norica Nicolai

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marian Harkin, Ria Oomen-Ruijten

Datum predložitve

5.3.2010

Zadnja posodobitev: 17. marec 2010Pravno obvestilo