POROČILO o predlaganju Szabolcsa Fazakasa za člana Računskega sodišča

17.3.2010 - (C7‑0019/2010 – 2010/0807(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender
PR_NLE_art108

Postopek : 2010/0807(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0038/2010
Predložena besedila :
A7-0038/2010
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlaganju Szabolcsa Fazakasa za člana Računskega sodišča

(C7‑0019/2010 – 2010/0807(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0019/2010),

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 15. marca 2010 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju člena 108 poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7‑0038/2010),

A. ker Szabolcs Fazakas izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) PDEU,

1. odobri predlog Sveta, da se Szabolcsa Fazakasa imenuje za člana Računskega sodišča;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1 ŽIVLJENJEPIS SZABOLCSA FAZAKASA

Dr. Szabolcs FAZAKAS

Rojen: 26. oktobra 1947, Budimpešta, Madžarska

· 1971               diploma iz ekonomije, Univerza za ekonomske vede, Budimpešta

· 1973              doktorat, Univerza za ekonomske vede, Budimpešta

· 1973–1989     ministrstvo za zunanjo trgovino  

· 1989–1990     namestnik ministra, vodja sekretariata za notranje gospodarske zadeve

· 1990–1995     glavni predstavnik za Madžarsko, Avstrijska državna podjetja

· 1995–1996     državni podsekretar, ministrstvo za industrijo in trgovino

· 1996              madžarski veleposlanik v Bonnu

· 1996–98         minister za industrijo, energijo, trgovino in turizem

· 1998–2002     predstavnik skupine za Madžarsko, DaimlerCrysler Corp.

· 2002–2004     poslanec madžarskega parlamenta, predsednik IPU

· 2004–2009     poslanec Evropskega parlamenta,

o predsednik Odbora za proračunski nadzor – COCOBU (2004–2006)

o kvestor, član predsedstva EP (2006–2009)

o član Odbora za proračun – COBU, Odbora za proračunski nadzor – COCOBU, delegacije v skupni parlamentarni odbor EU–Hrvaška

o prvi podpredsednik Evropskega energetskega foruma

Predsednik, član sveta številnih civilnih organizacij (Madžarska v Evropi, Ekonomija, Evropski dialog, Madžarski svet evropskega gibanja, Združenje madžarskih uvoznikov avtomobilov)

Hobiji:             šport (tenis, nogomet), zgodovina in kultura

Družina:                      poročen, ima dva otroka

Odlikovanja:                1998   Križec poveljnika z zvezdo reda za zasluge Madžarske

                                2000   Križec za zasluge na traku Avstrije

                                2004   Veliki križec za zasluge Nemčije

PRILOGA 2 ODGOVORI SZABOLCSA FAZAKASA NA VPRAŠALNIK

Vprašalnik za kandidate za člane Računskega sodišča

Strokovne izkušnje

1. Navedite vaše poglavitne strokovne izkušnje na področju javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Na svoji dosedanji poklicni poti sem kot javni uslužbenec spoznal in opravljal naloge v zvezi z upravljanjem, vodenjem in nadziranjem javnih financ. Kot državni podsekretar sem bil odgovoren za nadziranje upravljanja Ministrstva za gospodarstvo, torej za pripravo, izvajanje in nadzor proračuna za samo ministrstvo in za njegove podrejene institucije. Spremljanje mojega dela na tem položaju je bilo v pristojnosti računskega sodišča Republike Madžarske. V zvezi z upravljanjem portfelja, za katerega sem bil odgovoren, ni bil podan nikakršen ugovor ali pridržek.

Pozneje, kot minister, nisem nadziral samo proračuna Ministrstva za gospodarstvo, ki sem ga vodil, temveč sem imel vpliv na celotni državni proračun. V tem obdobju smo oblikovali in dosledno izvajali stabilizacijski program – glede strogosti edinstven do tedaj v zgodovini Republike Madžarske ki je našo državo iz pasti dvojnega primanjkljaja pripeljal nazaj na pot trajnostne gospodarske rasti, s čimer smo ponovno pridobili zaupanje mednarodne gospodarske skupnosti. Ta program je ­– tako na strani odhodkov kot tudi na strani prihodkov proračuna – vključeval izredno ostre ukrepe. Pravilno izvajanje teh ukrepov in njihovo nadziranje, vendar ne brez racionalnosti, sta bili zame pomembni nalogi.

Leta 2004, ko se je Madžarska pridružila Evropski uniji, sem bil izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta, kjer sem se glede na svojo usposobljenost in prejšnje izkušnje v prvi vrsti se ukvarjal s proračunskimi zadevami. Kot vodilni član Odbora za proračun in ad hoc odbora za pripravo finančne perspektive 2007-2014 sem imel priložnost spoznati in aktivno sodelovati pri pripravi proračuna EU. Kot predsednik Odbora za proračunski nadzor (COCOBU) in nato kot njegov vodilni član sem igral aktivno vlogo pri nadzoru izvajanja proračuna. Pri tem se je razvilo tesno sodelovanje z Računskim sodiščem Evropske unije. Kot poslanec sem se seznanil z metodologijo, na kateri temelji poročilo Računskega sodišča, ki Evropskemu parlamentu služi kot podlaga za postopek podelitve razrešnice, ter sodeloval pri poglabljanju delovnih odnosov med Parlamentom in Računskim sodiščem in pri izboljšanju odnosov med Računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi institucijami.

2. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Med svojo poklicno potjo sem sodeloval pri pripravi, sprejemanju in izvajanju številnih odločitev, tako kot sodelavec kot tudi kot oblikovalec odločitve. Če naj izmed teh izpostavim samo tri, se mi zdi najbolj vredno omeniti naslednje:

A. Ob koncu osemdesetih sem kot namestnik ministra, pristojnega za mednarodne gospodarske odnose, aktivno sodeloval pri poglabljanju gospodarskih odnosov med Madžarsko in zahodno Evropo ter sodeloval pri ustvarjanju kooperacij, mešanih podjetij in „greenfield“ naložb. Projekti, ki so nastali z mojim sodelovanjem, so v madžarsko gospodarstvo vpeljali novo, mednarodno konkurenčno industrijsko strukturo in so bili zgled za druge podobne naložbe. Ti so še vedno odločilnega pomena za naše gospodarstvo in znotraj slednjega za razvoj industrijske proizvodnje, zaposlovanja in izvoza.

B. Kot minister sem prevzel ministrstvo, katerega struktura in način razmišljanja sta bila zelo staromodna. Moj cilj in naloga je bila, da institucijo, ki jo vodim, spremenim v sodobno ministrstvo za gospodarstvo zahodnoevropskega tipa. Pristojnosti Ministrstva za industrijo in trgovino smo razširili na energetiko in turizem, ter preoblikovali strukturo ministrstva in postopke odločanja. Rezultat tega je sodobno, učinkovito in pregledno ministrstvo, ki je pod mojim vodstvom uspešno upravljalo madžarsko gospodarstvo.

C. Kot nov član Evropskega parlamenta sem imel čast biti izvoljen za predsednika Odbora za proračunski nadzor. V tej vlogi – v kateri sem svetoval in bil deležen aktivne pomoči kolegov-članov z izjemnimi izkušnjami na tem področju – sem prispeval k začetku izvajanja reforme postopka razrešnice, ki je najpomembnejša naloga odbora, v okviru katere smo oblikovali novo podlago za odnose z Računskim sodiščem in za sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi nadzornimi institucijami in Evropskim parlamentom. Ta proces, ki se je začel leta 2004, se danes uspešno nadaljuje in je bil deležen soglasja, poleg Parlamenta tudi Komisije, Računskega sodišča in drugih zadevnih strani.

Neodvisnost

3. V skladu s Pogodbo so člani Računskega sodišča „popolnoma neodvisni“ pri izvajanju svojih nalog. Kako bi to obveznost povezali s svojimi prihodnjimi nalogami?

V skladu s členoma 285 in 286 Pogodbe o delovanju Evropske unije je temeljna dolžnost člana Računskega sodišča, da deluje nepristransko in neodvisno ter v interesu Unije. Ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od katere koli vlade ali organizacije. Ne sme sprejeti nobene druge plačane ali neplačane zaposlitve, saj to ni združljivo z nalogami članov Računskega sodišča.

Posebno pozornost bom posvečal temu, da bom preprečil kakršno koli nezdružljivost pri mojem delu. V zvezi s tem se bom v največji meri prilagodil kodeksu ravnanja, ki velja za vse člane Računskega sodišča.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje svoje nekdanje funkcije, če je tak postopek v uporabi?

Postopek razrešnice na Madžarskem ni povsem združljiv s prakso v Evropski uniji. Za nadzor javnih funkcij, ki sem jih opravljal, je bilo pristojno računsko sodišče Republike Madžarske. V zvezi z mojim delom ali opravljanjem mojih dolžnosti upravljanja ni bila ugotovljena nobena napaka in prav tako ni bil na tem področju izražen noben pridržek.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oz. druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na voljo javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam in tudi v preteklosti nisem imel nobenih poslovnih, finančnih ali kakršnih koli drugih obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami. Nisem in nikoli nisem bil v sodnem postopku.

Predsedniku Računskega sodišča sem pripravljen razkriti svoje finančne interese in druge obveznosti. Nimam nobenih ugovorov zoper njihovo objavo, saj sem že prej - kot član madžarskega parlamenta in nato Evropskega parlamenta – bil pripravljen sprejeti pravila, ki vključujejo tudi določbo o objavi. Tudi v zvezi s tem nameravam spoštovati poslovnik Računskega sodišča in ravnati v skladu s kodeksom ravnanja za člane.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Nimam in nikoli nisem imel politične funkcije.

Funkcijam v drugih nevladnih organizacijah in združenjih sem se odpovedal že pred petimi leti, ko sem bil izvoljen v Evropski parlament, in tudi v prihodnosti ne bom sprejemal zahtev, naj prevzamem take naloge.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Pravni položaj je povsem jasen, kot je nakazano v točki 3. Člani Računskega sodišča so popolnoma neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo v splošnem interesu Unije. Ne smejo zaprositi ali sprejemati navodil od vlad ali od katere koli druge organizacije. To seveda velja tudi za njihove države izvora.

Če bi torej v svoji državi izvora zaznal katero koli nepravilnost, goljufijo in/ali korupcijo, bi ravnal na povsem enak način, kot bi ravnal v primeru katere koli druge države članice: sodil bi jo nepristransko in neodvisno, v skladu s pravili Računskega sodišča.

V skladu z veljavnimi pravili je Računsko sodišče, če izve za kakršnokoli goljufijo, korupcijo ali drugo nezakonito dejavnost ali sumi nanjo, dolžno nemudoma obvestiti Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Menim, da je treba na tem področju v največji možni meri uporabljati načelo nične tolerance, ne glede na državo, iz katere prihajajo zadevne stranke. Goljufije in korupcije ne samo da ogrožajo demokracijo in legitimnost evropskih institucij, ampak so lahko odgovorne tudi za pogosto neustrezno in neučinkovito izvajanje politik, ki smo jih skupaj oblikovali in sprejeli. Pomen tega je treba še posebej poudariti danes, ko si Evropska unija prizadeva najti pot za izhod iz svetovne gospodarske in finančne krize.

Izvajanje dejavnosti

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovanja v javnih službah?

Dobro finančno poslovodenje v javnih službah pomeni gospodarno, uspešno in učinkovito uporabo javnih sredstev ob upoštevanju veljavne zakonodaje (trije E-ji) in okoljskih vidikov (obravnavanih kot četrti E). Le-to pogojuje pregledne javne finance in odgovornost ter cilje in naloge, ki so izraženi jasno in razumljivo ter podvrženi stalnemu nadzoru.

Davkoplačevalce zelo zanima uporaba javnih sredstev. To ne velja le za pravilnost, temveč tudi na smotrnost uporabe denarja. Danes, ko poskušamo najti izhod iz svetovne finančne in gospodarske krize, so vse bolj v ospredju zahteve in pričakovanja javnosti v zvezi s tem, kako se vidiki dobrega finančnega poslovodenja uresničujejo v praksi pri uporabi in nadzoru javnih financ.

Želel bi poudariti naslednje vidike dobrega finančnega poslovodenja:

– pravno-zakonodajno okolje mora zagotoviti potrebne pogoje za gospodarno, učinkovito in uspešno izvajanje in izpolnjevanje okoljskih vidikov (potrebne so, na primer, jasne in ustrezno izdelane smernice; strategije na nacionalni ravni in ravni organizacije; pregledna in celovita pravna pravila in pravila za načrtovanje, izvajanje in nadziranje proračuna; učinkoviti računovodski sistemi, sistemi za vodenje evidenc in sistemi odgovornosti; učinkovita pravila proti goljufijam; cilji in prednostne naloge, ki so določni, merljivi, razumljivi, pomembni in časovno ustrezni; skrbno sestavljeni kazalniki uspešnosti; razpoložljivost in pregledno dodeljevanje ustreznih sredstev);

– notranje regulativno okolje organizacij, ki se financirajo z javnimi sredstvi, mora biti sposobno izpolniti zahteve glede gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (k temu pripomore poslovodstvo, ki je zavezano dobremu finančnemu poslovodenju; uporaba sistemov za upravljanje informacij poslovodstva, ki spodbujajo obveščeno sprejemanje odločitev; primerno notranje regulativno okolje, vključno z ustrezno razdelitvijo nalog in odgovornosti, stalno spremljanje in učinkovito delovanje notranjih kontrol in sistemov notranje revizije);

– odgovornost, neodvisne notranje in zunanje revizije (kar se uresničuje z objavo poročil o uporabi javnih sredstev; učinkovito in uspešno zunanjo revizijo; revidiranci, ki upoštevajo poročila in priporočila neodvisnih zunanjih revizijskih organov; s primernimi ukrepi za odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti; ter stalnim spremljanjem izvajanja priporočil revizorjev).

Organizacija INTOSAI je leta 1977 v deklaraciji iz Lime navedla, da „je pravilna in učinkovita uporabo javnih sredstev eden od bistvenih pogojev za pravilno ravnanje s sredstvi javnih financ in učinkovitost odločitev“. Vsa računska sodišča na svetu imajo pri tem ključno vlogo, saj je cilj njihove revizije „razkriti odstopanja od sprejetih standardov in kršitve načel zakonitosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti finančnega poslovodenja, da bi na ta način v posameznih primerih omogočili sprejetje popravnih ukrepov“. Kot član Računskega sodišča bi z veseljem sodeloval pri izvajanju tega.

9. Računsko sodišče v skladu s Pogodbo pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

V skladu s členom 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Računsko sodišče pomaga Evropskemu parlamentu in Svetu pri izvajanju pristojnosti nadzora nad izvrševanjem proračuna.

Glede na moje izkušnje in presojo lahko rečem, da že sedaj obstaja dialog med Evropskim parlamentom in še zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor ter Računskim sodiščem, ki je sistematičen, konstruktiven, spoštljiv do vlog in neodvisnosti udeležencev ter temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. To zgledno sodelovanje pri prizadevanju za skupni cilj se kaže v naslednjih oblikah:

– Redni dialogi med člani Računskega sodišča in poslanci o vsebini in metodologiji letnega poročila, drugih poročil in mnenj;

– Pri pripravi letnega delovnega načrta Računsko sodišče zaprosi in upošteva mnenje Evropskega parlamenta (Odbora za proračunski nadzor) ter išče rešitve za nakazane težave. To ne zajema samo časovnega okvira poročil in mnenj, temveč sega tudi do vprašanj glede metodologije in celo načina predstavitve;

– Med načrtovanjem letnega delovnega načrta in posameznih revizij potekajo redni sestanki na skupinski in osebni ravni med poslanci in člani Računskega sodišča;

– Poročila in mnenja Računskega sodišča so ne samo podprta z ustreznimi, posodobljenimi, točnimi in statističnimi podatki, temveč vsebujejo tudi jasne sklepe, sporočila in priporočila, ki jih lahko Parlament in zlasti Odbor za proračunski nadzor pri svojem delu zelo uspešno uporabi.

Ponovno bi poudaril, da to tesno sodelovanje, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju, na noben način ne ogroža neodvisnosti udeležencev, temveč je njegov cilj omogočiti Parlamentu, da svojo vlogo zakonodajalca in nadzornika nad izvajanjem proračuna opravlja še učinkoviteje. To je bil tudi namen parlamentarnih predstavitev in konferenc, ki jih je, z aktivno udeležbo Računskega sodišča in s sodelovanjem znanih mednarodnih strokovnjakov, organiziral Odbor za proračunski nadzor. Kot predsednik Odbora za proračunski nadzor sem lahko sodeloval pri pripravi in izvedbi osmih tovrstnih dogodkov, kar je prispevalo h krepitvi odnosov med Parlamentom in Računskim sodiščem.

Kot morebitni član Računskega sodišča bom naredil vse, kar je v moji moči, za nadaljnjo poglobitev tega sodelovanja in dialoga.

10. Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost revizije poslovanja in kako je treba revizijske ugotovitve vključiti v upravljanje?

Za razliko od tradicionalne revizije, ki se nanaša na zakonitost in pravilnost uporabe javnih sredstev, ocenjuje revizija poslovanja tudi uporabo teh sredstev v skladu z merili gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kar v bistvu na uspešnost osredotočeno ocenjevanje, ki se uporablja v zasebnem sektorju, prilagaja vrednotenju uporabe javnih sredstev.

Eden od elementov dodane vrednosti revizije poslovanja je, da vrednoti regulativno okolje za nazaj. Primerna je za odkrivanje in objektivno ocenjevanje pomanjkljivosti v regulativnem sistemu, ki je trenutno v veljavi, oziroma za oblikovanje zanesljivih, objektivnih predlogov rešitev. Ta vrsta revizije v bistvu ni nič drugega kot neodvisno strokovno mnenje za gospodarno, učinkovito in uspešno doseganje zastavljenih ciljev. Razkriva dejavnike, ki ovirajo doseganje vidikov gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ki vplivajo na delovanje organizacije.

Naloga spremljanja uspešnosti ni samo razkrivanje pomanjkljivosti, temveč tudi priprava posebnih priporočil za boljše in bolj učinkovito upravljanje s sredstvi EU. Zato mora vsako poročilo, ki se pripravi na podlagi ocene poslovanja, poleg kritičnih opažanj vsebovati tudi priporočila za izboljšave.

Z izločanjem t.i. „slabega poslovanja“ ter v nadaljevanju s predstavitvijo primerov „najboljše prakse“ in dajanjem priporočil za izboljšave revizija poslovanja podpira oblikovalce odločitev in revidirane institucije pri izboljševanju njihovih dejavnosti. To je še posebej pomembno v tem obdobju krize, ko je javno mnenje osredotočeno na to, da se sredstva EU uporabljajo na način, ki ni samo zakonit in pravilen, ampak tudi uspešen in učinkovit. Zato se mi zdi pomembno, da Parlament redno dobiva informacije ne le o kritičnih ugotovitvah in predlogih za izboljšave iz ocene uspešnosti, temveč tudi mnenja, reakcije in nadaljnje ukrepe Komisije in zadevnih držav članic.

11. Kako bi se lahko izboljšalo sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) glede revizije proračuna EU?

To je zelo zapleteno vprašanje, ki je predmet številnih razprav in je bistvenega pomena ne samo za Parlament (in zlasti za Odbor za proračunski nadzor), temveč tudi za delovanje celotne EU, kot se kaže od znotraj in od zunaj. Temu primerno so v preteklem obdobju – predvsem na pobudo Parlamenta (Odbora za proračunski nadzor) – ta vprašanja obravnavala številna delna zasedanja, predstavitve in delavnice.

Po Pogodbi je za izvajanje proračuna Unije odgovorna Komisija, ki nalogo opravlja v sodelovanju z državami članicami. Spremljanje tega procesa in podelitev razrešnice v zvezi z izvrševanjem proračuna spadata med naloge Parlamenta. Naloga Računskega sodišča je, da podpira Parlament in njegov Odbor za proračunski nadzor pri spremljanju porabe sredstev EU. Zunanje revidiranje, ki je temelj tega, je v izključni pristojnosti Računskega sodišča.

Pomemben del kompleksne naloge Računskega sodišča v zvezi s tem je revizija na kraju samem, ki se v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije „v državah članicah … opravi v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi […] ali s pristojnimi nacionalnimi službami.“ Določa tudi, da „Računsko sodišče in revizijski organi […] držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost“, in ugotavlja, da „ti organi […] ali službe obvestijo Računsko sodišče, ali nameravajo sodelovati pri reviziji“. Že ta opredelitev s številnimi pridržki kaže na to, kako veliko odprtih vprašanj, o katerih se je pogosto razpravljalo, skriva v sebi takšno sodelovanje.

Usklajevanje revizij, ki jih opravljajo Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi v državah članicah, in obojestransko zagotavljanje podatkov o teh so ključnega pomena za učinkovito revidiranje porabe sredstev EU in za zagotavljanje, da ne prihaja do podvajanja revizijskih nalog. Pomen tega je poudaril Parlament v svojem sklepu o razrešnici glede proračuna za leto 2003. Glede na velik pomen tega vprašanja je Parlament (v sodelovanju s finskim nacionalnim parlamentom) 9. in 10. oktobra 2006 organiziral konferenco, namenjeno razjasnitvi vloge nacionalnih revizijskih organov pri reviziji proračuna EU, ki sem jo spremljal z velikim zanimanjem. Tako sem ugotovil, da se pravni položaj in praktično stališče posameznih držav članicah precej razlikuje in da so na tem področju potrebna nadaljnja prizadevanja in sporazumi, ki vključujejo vse zainteresirane strani.

Da bi Računsko sodišče zagotavljalo trdno podporo delu nacionalnih revizijskih organov in njihovemu prispevku k revidiranju uporabe sredstev EU (v skladu s splošno veljavnimi načeli revizije), morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji.

Računsko sodišče je svoje stališče o tej zadevi, razen v številnih publikacijah in drugih mnenjih, podalo v svojem mnenju št. 6/2007. Strinjam se s tukaj navedenimi stališči in rad bi poudaril, da to ni le analiza stanja in problema, ki odraža zapletenost vprašanja, temveč da hkrati določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi zagotovili napredek, vključno z nalogami, ki sodijo v področje pristojnosti Komisije in držav članic.

Pri usklajevanju nalog ima pomembno vlogo kontaktni odbor predsednikov Evropskega računskega sodišča in nacionalnih revizijskih organov ter odbor uradnikov za zvezo, kjer na rednih delovnih sestankih v različnih delovnih skupinah ocenjujejo nadaljnje možnosti za sodelovanje. Posebej je treba omeniti delovno skupino, ki se ukvarja s skupnimi standardi revidiranja in ki je bila leta 2006 ustanovljena z namenom, da pripravi skupne revizijske standarde in primerljiva revizijska merila, ki temeljijo na nacionalnih revizijskih standardih in se uporabljajo v okolju EU. Delovna skupina daje smernice vrhovnim revizijskim institucijam Evropske unije o uporabi mednarodnih revizijskih standardov, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti EU. Skupna metodologija standardov Računskemu sodišču omogoča, da v vseh fazah načrtovanja in izvajanja svojega dela kot podlago uporablja delo nacionalnih revizijskih organov.

Nadaljnje poglabljanje sodelovanja med Evropskim računskim sodiščem in nacionalnimi računskimi sodišči bo v prihodnosti omogočilo vzporedno (t.i. pridruženo ali usklajeno) revidiranje. Pridružene revizije so lahko koristne za vsa sodelujoča računska sodišča, saj omogočajo redno izmenjavo izkušenj in informacij in prispevajo tudi k usklajenemu izražanja priporočil za revidirance.

Aktivno sodelovanje pri delu organizacij INTOSAI (Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij) in EUROSAI (Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij), prav tako omogoča krepitev odnosov z nacionalnimi računskimi sodišči: spodbuja učinkovitejše sodelovanje in boljše usklajevanje z različnimi zunanjimi in notranjimi postopki revizije glede uporabe sredstev Skupnosti, s čimer ustvarja dodano vrednost.

Druga vprašanja

Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Seveda.

Pogodba določa, da Računsko sodišče pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. To sodelovanje je pogojeno z obstojem medsebojnega zaupanja in spoštovanja; z drugimi besedami, podpora Parlamenta je za člane Računskega sodišča nepogrešljiva, da bi lahko svoje naloge opravljali učinkovito. Iz tega razloga bi, v kolikor Parlament ne bi dal pozitivnega mnenja, prosil svojo vlado, naj na podlagi mnenja Parlamenta izvede pregled moje kandidature.

Kljub temu verjamem, da bo na podlagi moje dosedanje poslovne poti, ki odraža mojo zavezanost Evropi, mojih stališč, ki so izražena v odgovorih na vprašalnik, ter moje zaslišanja Parlament dal pozitivno mnenje o moji kandidaturi in podprl moje imenovanje za člana Računskega sodišča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

9

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Jorgo Chatzimarkakis, Andrea Cozzolino, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Cătălin Sorin Ivan, Elisabeth Köstinger, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Olbrycht, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Edit Herczog, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Markus Pieper