o predlaganju Rase Budbergyté za članico Računskega sodišča

(C7-0018/2010 – 2010/0806(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0018/2010),

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 15. Marca 2010 predstavila kandidatka, ki jo Svet predlaga za članico Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0039/2010),

A. ker Rasa Budbergyté izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) PDEU,

1.  odobri predlog Sveta, da se Raso Budbergyté imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Osebni podatki

Osebni podatki

Ime in priimek: Rasa BUDBERGYTĖ

Državljanstvo: litovsko

Datum rojstva: 8. maj 1960

Spol: ženski

Delovne izkušnje

Od februarja 2005:

glavna revizorka

Državnega revizijskega urada Republike Litve

Od junija 2002 do februarja 2005:

podsekretarka, ministrstvo za notranje zadeve

Od julija 2001 do junija 2002:

namestnica podsekretarja, ministrstvo za notranje zadeve

Od septembra 1998 do decembra 2000:

namestnica ministra, ministrstvo za pravosodje

Od januarja 1997 do septembra 1998:

podsekretarka, ministrstvo za pravosodje

Od oktobra 1995 do januarja 1997:

pravna svetovalka, Delniška družba Lelija

Od januarja do aprila 1993:

svetovalka predsednika vlade,

vlada Republike Litve

Od aprila 1992 do januarja 1993:

svetovalka, oddelek za pravne zadeve in sporazume,

ministrstvo za mednarodne gospodarske odnose Republike Litve

Od marca 1985 do marca 1992:

glavna inšpektorica, oddelek za invalidske zadeve, višja svetovalka, oddelek za pripravo zakonodaje, ministrstvo za socialno varstvo Republike Litve

Od avgusta 1983 do februarja 1985:

vodja oddelka za splošne zadeve,

mestni svet Marijampole

Od septembra 1997 do februarja 2005:

asistentka profesorja,

Univerza v Vilni, oddelek za delo pravne fakultete

Izobraževanje in usposabljanje

Od septembra 1978 do junija 1983:

pravnica (summa cum laude), civilno pravo

Univerza v Vilni, pravna fakulteta

Osebne veščine in sposobnosti

Materni jezik: litovski

Angleški jezik

Ruski jezik

Računalniške veščine in sposobnosti

Delo s programom Microsoft Office (Word, Excel, PowerPoint, Access) (spričevalo ECDL)

Delo s programom Internet Explorer

Druge veščine in sposobnosti

Leta 2005 je bila izvoljena za članico EUROSAI (Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij)

Branje, potovanja        

Dodatne informacije

Leta 2009 prejela državno nagrado – križec poveljnice reda litovskega velikega kneza Gediminasa

Strokovne izkušnje

1. Navedite svoje poglavitne strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Svojo poklicno kariero sem v celoti posvetila javnemu sektorju, in sicer področjem javnih financ, upravljanja in revizije. Kot svetovalka sem delala za litvanskega predsednika vlade, na ministrstvih za mednarodne gospodarske odnose, za pravosodje in za notranje zadeve ter na državnem uradu za revizijo. Vodila sem tudi različne medresorske delovne skupine in komisije.

Kot svetovalka predsednika vlade sem podajala zaključke o osnutkih pravnih aktov na področju javnih financ ter o obveznostih, sprejetih v imenu vlade. Na Ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose sem bila odgovorna za načrtovanje mednarodnih sporazumov o državnih posojilih za Republiko Litvo. Bila sem tudi članica vladne delegacije in sem se udeleževala pogajanj o posojilnih sporazumih s Svetovno banko in z Evropsko banko za obnovo in razvoj. Kot podsekretarka na Ministrstvu za pravosodje in namestnica podsekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve sem pridobila izkušnje iz upravljanja odobrenih sredstev državnega proračuna in zagotavljanja pravilnosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti njihove uporabe.

Zadnjih pet let sem vodila državni urad za revizijo in bila odgovorna za zakonito in učinkovito uporabo sredstev državnega proračuna, ki so bila dodeljena uradu, za organizacijo računovodstva ter pripravo in posredovanje finančnih poročil. Kot glavna revizorka sem bila v prvi vrsti odgovorna za organizacijo javnega revidiranja, vključno s finančnimi in poslovnimi revizijami, ter posredovanje mnenj parlamentu o nizu računov, povezanih z izvrševanjem državnega proračuna, o javnem dolgu in o državnem premoženju ter posredovanje zaključkov o osnutku državnega proračuna. Odgovorna sem za organizacijo celotnega revizijskega procesa v državnem uradu za revizijo, vključno z odobritvijo predhodnih študijskih poročil; za načrtovanje revizij in preiskovalne postopke; za sodelovanje v postopku zagotavljanja kakovosti revizije, ki vključuje „vroče“ preglede; za poročanje o rezultatih revizij parlamentu; ter za spremljanje izvajanja priporočil.

Med leti 2005 in 2008 sem bila izvoljena za podpredsednico upravnega odbora Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI), trenutno pa sem članica Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) ter Kontaktnega odbora vrhovnih revizijskih institucij Evropske unije.

2. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

V moji poklicni karieri je bilo kar precej odločitev, pri katerih sta bili pomembni moja vloga in pobuda. Na začetku naj omenim svoj prispevek na nekaterih področjih javne uprave.

Kot namestnica ministra na Ministrstvu za pravosodje sem bila neposredno odgovorna za ustanavljanje upravnih sodišč v Litvi. Ta pobuda je bila pomembna z vidika razvoja ustavne države, demokracije in človekovih pravic. Ta element pravosodnega sistema je posameznikom omogočil, da se zaščitijo pred kršenjem njihovih pravic in zlorabo s strani javnih organov.

Predsedovala sem Komisiji, odgovorni za idejno zasnovo reforme sodnih izvršiteljev in dopolnila pravnih aktov, povezana z izvajanjem te reforme. Reforma sodnih izvršiteljev je bila odločilen korak k zagotavljanju učinkovitega izvrševanja odločitev sodišča.

Reforma sistema državne uprave, za katero sem bila odgovorna med delom na Ministrstvu za notranje zadeve in ki je bila s strani evropskih strokovnjakov priznana kot ena izmed najuspešnejših v EU.

Rada pa bi poudarila tudi določene odločitve, ki sem jih sprejela kot glavna revizorka in ki so prispevale k boljši učinkovitosti javnega revidiranja.

1)  Načrtovanje in izvajanje javne revizijske strategije v obdobju 2006-2010 ob upoštevanju priporočil medsebojnega pregleda, ki so ga v letih 2005-2006 izvedli predstavniki danske, škotske, irske in nemške vrhovne revizijske institucije. Ta dokument je opredelil naše glavne cilje in obseg revizije ter smer našega nadaljnjega razvoja.

2)  Opredelitev in razvoj jasnega in učinkovitega sistema sodelovanja s parlamentom, predvsem z njegovim revizijskim odborom, kar je pomenilo zelo pomemben korak k izboljšanju vpliva javnega revidiranja. Zdaj je uveljavljen postopek iz dveh delov, ki je sestavljen iz obravnav, kjer člani Odbora analizirajo revizijsko poročilo ali mnenje, ter iz zaslišanj, kjer člani parlamenta zaslišijo predstavnike revidiranih enot in ustanovnih institucij ter določijo naloge za izvajanje revizijskih priporočil. Od 1. januarja 2010 državni urad za revizijo izvaja revizijski pregled o izvajanju revizijskih priporočil, parlamentarna revizijska komisija pa zahteva poročilo o izvajanju.

3)  Nedavna uvedba novega sistema za zagotavljanje kakovosti in nadzora, vključno s postopkom „vročega pregleda“. Ta postopek izvaja komisija za vroče preglede, ki jo sestavljajo uradniki, ki v posamezni reviziji niso neposredno udeleženi, in podajajo svoja priporočila glede revizijskega postopka. V komisiji je tudi namestnik glavnega revizorja, sklepe komisije pa prejme in pregleda glavni revizor.

Neodvisnost

3. V skladu s Pogodbo so člani Računskega sodišča „popolnoma neodvisni“ pri izvajanju svojih nalog. Kako bi to obveznost povezali s svojimi prihodnjimi nalogami?

Vsaka revizijska institucija mora biti za objektivno in učinkovito izvajanje nalog in odgovornosti neodvisna od organov, ki jih revidira, in od zunanjih vplivov. V skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi mora imeti delovno, institucionalno, finančno in politično neodvisnost. Ta načela veljajo za Računsko sodišče in vse njegove člane.

Kot članica Računskega sodišča bi se pri izvajanju mandata izogibala vsem okoliščinam, ki bi lahko pripeljale do navzkrižja interesov, in delovala neodvisno v odnosih z drugimi institucijami in organi. To pomeni, da ne bi sprejemala navodil od vlad ali drugih organov. Pri izpolnjevanju svojih dolžnosti bi zavzela nevtralen položaj, ne glede na državo, v kateri se revizija izvaja (vključno s svojo matično državo). Svoje delovanje in revizijska mnenja bi osnovala zgolj na dejstvih in podatkih, na ustreznih, zadostnih in zanesljivih dokazih, na revizijskih standardih ter na svojem strokovnem znanju in izkušnjah. Vzdržala bi se vseh strokovnih dejavnosti, predvsem pa ne bi opravljala političnih funkcij.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje nekdanje funkcije, če je tak postopek v uporabi?

Kot glavna revizorka Republike Litve sem dolžna parlamentu predložiti letna poročila o delovanju državnega urada za revizijo. Parlament ta poročila preuči in poda razrešnico, ki je bila v vseh petih letih mojega službovanja pozitivna.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oz. kakšne druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na voljo javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam poslovnih ali finančnih interesov oziroma drugih obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami. Predsednika Računskega sodišča sem pripravljena seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na voljo javnosti. Trenutno nisem udeležena v nobenem sodnem postopku.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Trenutno ne opravljam izvoljenih funkcij ali funkcij z obveznostmi v politični stranki.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Nepravilnosti in goljufije so največji sovražnik demokracije, učinkovitega gospodarstva in socialne pravičnosti, zato so nedopustne v vseh državah članicah. Ko gre za zakonitost ali regularnost, ne sklepam kompromisov, še manj pa, ko gre za nepravilnosti in goljufije. Nepravilnosti bodo v vseh državah članicah obravnavane enako. To je v skladu z zahtevo člena 285 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zahteva, da člani Računskega sodišča ravnajo „v splošnem interesu Unije“.

Vse primere domnevnih nepravilnosti ali goljufij, ki bodo ugotovljeni med revizijami, za katere bom odgovorna, bom nemudoma poslala ustreznim službam Računskega sodišča, ki so odgovorne za prijavo tovrstnih primerov Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

Kot glavna revizorka sem se že soočila z domnevno dilemo med zakonitostjo v smislu Evropskem unije ter „nacionalnim interesom“. Naš urad za revizijo ima med drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami edinstveno vlogo, saj izvaja certificiranje in revizije likvidacij za proračunsko obdobje 2004-2006 ter opravlja funkcije revizijskega organa za obdobje 2007-2013. Tako na nek način že zadnjih pet let „sedim v čolnu EU“.

Na splošno sem mnenja, da sta upoštevanje zakonov in nedopustnost kakršnih koli prekrškov dolgoročno gledano vedno koristna tako z evropskega kot tudi z nacionalnega vidika.

Opravljanje nalog

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovanja v javnih službah?

Menim, da prevladujoči „tehnokratski“ pristop k problemu kulture dobrega finančnega poslovanja ne pojasnjuje interakcije med „mehkimi“ in „trdimi“ elementi tega kompleksnega pojava. Celo najboljši načini upravljanja ne delujejo brez učinkovitega sistema vrednot in ustreznega odnosa vseh akterjev do svoje vloge, svojega dela in ravnanja.

Najvišja raven „mehke“ razsežnosti je splošna politična in upravna kultura, ki pomeni ne le demokratično zakonodajo in demokratične institucije, temveč tudi demokratično delovanje in mišljenje – pripravljenost političnih in upravnih ustanov za pregledno in predvidljivo delovanje kot tudi jasno razumevanje enotnosti pravic in odgovornosti s strani širše javnosti. V javnem sektorju se ta kultura izraža v upravljanju, zavezanosti socialnim ciljem in splošnemu interesu. Najvišji cilj vsake javne službe je zadovoljstvo stranke (javnosti). Vsi akterji v javnem sektorju so zavezani k poslovnim in etičnim vrednotam. Celoten sistem uresničuje strokovno odličnost, vrednoti posameznike, goji njihove sposobnosti, znanja in spretnosti ter je nenazadnje odprt za izboljšave in od vsepovsod sprejema dobre prakse.

Tehnično povedano, dobro finančno poslovanje pomeni, da se z denarjem davkoplačevalcev ravna gospodarno, učinkovito in uspešno. To pomeni doseganje zastavljenih ciljev in predvidenih rezultatov (učinkovitost) z uporabo virov po najnižjih cenah (gospodarnost) ter zagotavljanje najboljšega razmerja med uporabljenimi viri in dobljenimi rezultati (učinkovitost). Pogoji za izpolnjevanje zgoraj navedenih meril v javnem sektorju morajo vključevati:

· jasno in pregledno opredelitev ciljev, ki so zastavljeni v pravnem mandatu, strategije, politike, programe itd. kot tudi natančne proračunske kazalnike, usmerjene v doseganje rezultatov;

· natančno opredelitev pristojnosti in odgovornosti vseh akterjev glede na njihove vloge, sposobnosti in spretnosti, vključno z natančnim in zavestnim prevzemanjem tveganj, kot tudi pregledne postopke upravljanja in stroga proračunska pravila;

· učinkovit informacijski in komunikacijski sistem, ki nosilcem odločitev zagotavlja ustrezne in pravočasne informacije glede uporabe virov in doseganja rezultatov;

· učinkovit notranji in zunanji nadzor, ki vključuje notranjo in zunanjo revizijo, oceno učinka, vrednotenje, predhodne in naknadne preglede, delitev nalog, odobritev transakcij ter strogo izvajanje postopkov naročil;

· redno nadzorovanje in ocenjevanje izvajanja, osnovano na jasnih in merljivih kazalnikih, in ustrezne popravne ukrepe, če so ti potrebni;

· odgovornost: redno poročanje političnim organom, ki dodelijo sredstva in zahtevajo njihovo predvideno uporabo, ter pregledno komuniciranje z interesnimi skupinami in širšo javnostjo.

9. Računsko sodišče v skladu s Pogodbo pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Člen 248 Pogodbe zelo jasno določa naloge Računskega sodišča. Računsko sodišče mora Evropskemu parlamentu najprej podati izjavo o zanesljivosti in letno poročilo o delovanju ter s pripravo drugih izdelkov, kot so letna poročila o agencijah EU, posebna poročila in podobno, Parlamentu pomagati pri izvajanju pristojnosti nad izvrševanjem proračuna. Poleg formalne priprave poročil je naloga Računskega sodišča, da Evropskemu parlamentu nudi vse potrebne oblike pomoči za razumevanje in obravnavo vprašanj, naslovljenih v teh poročilih, kot tudi za vse ostale zadeve, povezane z vlogo Računskega sodišča pri izvrševanju proračuna. Menim, da mora Računsko sodišče Evropskemu parlamentu priskrbeti konkretna in izvedljiva priporočila, ki vodijo k izboljšanju dejavnosti. To bo tudi povečalo učinek poročil Računskega sodišča.

Mislim, da je zelo pomembno zagotoviti tesno sodelovanje in medsebojno razumevanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor Evropskega parlamenta. Kot glavna revizorka imam pet let izkušenj tesnega sodelovanja z revizijskim odborom v litvanskem parlamentu. Odboru smo predložili vsa revizijska poročila, mu podali vsa potrebna pojasnila in temeljno gradivo, pomagali pri pripravi obravnav in zaslišanj, sodelovali pri pripravi sklepov odbora in parlamenta in podobno. Parlament se z našim uradom posvetuje tudi glede različnih pravnih vprašanj, priprave osnutkov zakonov v zvezi z izvrševanjem proračuna in glede odgovornosti. Pri izbiri prednostnih nalog in načrtovanju našega letnega programa smo zelo pozorni na potrebe in pričakovanja parlamenta, obenem pa pazimo na svojo neodvisnost.

Kar se tiče mojih osebnih prihodnjih nalog, bodo na naslednjih treh ravneh: osebnega članstva, članstva v skupini/senatu in članstva v kolegiju. Na ravni osebnega članstva bom pozdravila in sprejela prispevke odbora ali predloge Parlamenta glede potencialnih revizijskih tveganj in zaskrbljujočih področij.

Poskrbela bom, da bo meni dodeljeno delo izvedeno v skladu z ustreznim standardom, pravočasno ter v okviru proračuna in dodeljenih sredstev; da bodo ugotovitve revizije trdno utemeljene ter da bodo poročila o rezultatih jasna in ustrezna.

Poročila morajo služiti izboljšanju finančnega poslovanja EU, zato morajo temeljiti na zadostnih in ustreznih revizijskih dokazih in biti izražena pošteno in objektivno. Poročila Računskega sodišča bodo jasna, nedvoumna, razumljiva, natančna in dobro organizirana.

Na ravni članstva v skupini/senatu bo moj cilj zagotavljati jasno opredelitev revizijskih nalog, in sicer na način, ki omogoča zadovoljive odgovore na revizijska vprašanja; da bodo rezultati revizije razloženi dosledno in obenem realno, ter da bodo jasno sporočene ugotovitve revizije. To je še posebej pomembno pri upoštevanju dejstva, da bodo senati v prihodnosti odgovorni za izdajo posebnih poročil.

Kot članica kolegija si bom prizadevala za izboljšanje profila Računskega sodišča kot sodobne in vzorne institucije, ki je odprta za sodelovanje z drugimi institucijami, predvsem z Evropskim parlamentom in njegovim Odborom za proračunski nadzor. Sem velika zagovornica kulture sodelovanja. Zato je na primer pri predstavitvi letnega delovnega programa Računskega sodišča pred Parlamentom treba upoštevati zahteve in prizadevanja Parlamenta.

10. Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost revizije poslovanja in kako je treba revizijske ugotovitve vključiti v upravljanje?

Z revizijo poslovanja revizorji vladnemu poslovanju dodajo vrednost s priporočili za izboljšave na področju gospodarstva, učinkovitosti in uspešnosti programov ali poslovanja. Z revizijo poslovanja se analizira, ali so bila „javna sredstva ustrezno uporabljena“, pri čemer se v glavnem pregledajo ukrepi, sprejeti s strani revidiranih organov v zvezi s spoštovanjem načel gospodarstva, učinkovitosti in uspešnosti. V splošnem išče revizija poslovanja odgovore na naslednji dve temeljni vprašanji:

– Ali so bile zadeve pravilno izvedene?

– Ali so bile izvedene prave zadeve?

Revizija poslovanja igra tudi bistveno vlogo pri opredelitvi transverzalnih pomanjkljivosti vlade oziroma poslovodstva. Eno izmed glavnih načel revizije poslovanja je dodajanje vrednosti, kar pomeni izboljšanje poslovanja. Revizija poslovanja nudi revidiranim organom informacije in rešitve, ki vodijo k znižanju stroškov, boljšemu upravljanju ter boljšim rezultatom. Na ta način revizija poslovanja dodaja vrednost z izvajanjem svoje zelo pomembne naloge glede odgovornosti.

Kako lahko revizija poslovanja omogoči boljše delovanje procesa upravljanja? Z revizijskimi ugotovitvami in priporočili. Ugotovitve revizije so osnova za revizijska priporočila, prek katerih dobijo revizorji ali revizijske institucije možnost vpliva na javno upravljanje. Ugotovitev revizije je temeljni element revizije poslovanja in se lahko v upravljanje vključi na dva osnovna načina:

· S podajo revizijskih priporočil revidiranim organom.

· S sporočanjem rezultatov revizije (revizijskih ugotovitev, sklepov in priporočil) parlamentu, vladi, javnosti in vsem, ki jih to zadeva.

Revizija poslovanja ugodno vpliva na ustroj upravljanja in politični proces pri doseganju pomembne odgovornosti. Uspešne revizije dodajo vrednost z izboljšanjem politik – s premikom od slabih k dobrim politikam ter omogočanjem boljšega delovanja ustroja upravljanja: boljšo usmeritev politike, boljši pregled, večjo učinkovitost, uspešnost ali nepristranskost. Revizija poslovanja je napredno orodje upravljanja, ki postaja vedno bolj prefinjeno, z namenom, da zadosti potrebam različnih skupnosti in različnih vladnih ravni, in sicer pri vrsti storitev - od javne varnosti in javnih del do gospodarskega razvoja.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Litvanski državni urad za revizijo, ki sem ga zadnjih pet let vodila, ima pri tej zadevi posebno vlogo, saj izvaja certificiranje in revizije likvidacij za proračunsko obdobje 2004-2006 ter opravlja funkcije revizijskega organa za obdobje 2007-2013. Na ta način je del našega urada neposredno vpleten v revizijo sredstev EU skladno s predpisi EU in je sodeloval s pomembnimi institucijami EU. Vendar pa razumem, zakaj je vprašanje sodelovanja na vrhu dnevnega reda Evropskega parlamenta in evropskega Računskega sodišča.

V skladu s Pogodbo morajo Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi držav članic sodelovati v duhu zaupanja in obenem ohranjati svojo neodvisnost. Računsko sodišče ima izključni mandat za podajo neodvisnega mnenja o računovodskih izkazih EU ter za poročanje o zadevah dobrega finančnega poslovanja ter zakonitosti in pravilnosti transakcij, na podlagi katerih temeljijo poslovne knjige, kot tudi o zanesljivosti poslovnih knjig. Medtem pa delujejo vrhovne revizijske institucije v skladu z njihovimi mandati v okviru nacionalne zakonodaje, odgovarjajo nacionalnim parlamentom in so v celoti neodvisne od institucij EU. To je temeljna predpostavka deklaracije iz Lime – dokumenta, ki ga je sestavila Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) in se ga pogosto opisuje kot magno karto finančnega nadzora. Iz tega sledi zaplet, da čeprav se približno 80 % sredstev EU porabi pod deljenim upravljanjem, pa med Računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami ne obstaja deljena odgovornost za revizijo proračuna EU. Neskladje je še večje zaradi različnosti med vrhovnimi revizijskimi institucijami, med njihovimi revizijskimi pristopi in vlogami v sistemih nacionalnih odgovornosti.

V zadnjem desetletju sta Evropski parlament, zlasti njegov Odbor za proračunski nadzor, in Računsko sodišče aktivno iskala rešitve, ki bi bile sprejemljive tako za institucije EU kot tudi za nacionalne strani. Kontaktni odbor je koristen forum, saj članom Računskega sodišča in vodjem vrhovnih revizijskih institucij omogoča redna srečanja in razprave o vprašanjih skupnega interesa, preučevanje problemov ter celo delovne skupine za doseganje določenih rešitev. Glavni cilj teh prizadevanj je usklajevanje dela med institucijami EU in vrhovnimi revizijskimi institucijami pri reviziji sredstev EU. Prvi korak – usklajevanje revizijskih standardov – več ali manj napreduje. Glede tega bi omenila prispevek delovne skupine za skupne revizijske standarde in primerljiva revizijska merila, ki temeljijo na mednarodno uveljavljenih revizijskih standardih, prilagojenih za območje EU. Vendar pa so nadaljnje pobude, kot sta na primer uvedba enotnega revizijskega pristopa (mnenje Računskega sodišča št. 2/2004) ali nacionalnih izjav (mnenje Računskega sodišča št. 6/2007) še vedno predmet vročih razprav, saj zahtevajo spremembe revizijskega pristopa, dodatna sredstva in ponekod korenite spremembe ustavne in pravne ureditve.

Sama sem mnenja, da je glavni motiv za boljše sodelovanje v boljšem razumevanju s strani nacionalnih parlamentov, vlad in vrhovnih revizijskih institucij, da sta učinkovitejša poraba in nadzor nad sredstvi EU odraz njihovih lastnih prizadevanj in interesov. Poleg tega pa seveda medsebojno razumevanje med institucijami EU glede nacionalnih interesov in prizadevanj. Določeni koraki so bili v tej smeri že narejeni. Letni delovni program Računskega sodišča se na primer posreduje vrhovnim revizijskim institucijam. Revizije Računskega sodišča, predvsem revizijske naloge za države članice, se izvajajo v sodelovanju z lokalnimi revizijskimi institucijami, kar pripomore k njihovemu boljšemu medsebojnemu razumevanju in k izmenjavi znanja in dobrih praks. Vrhovne revizijske institucije so pravzaprav do neke mere udeležene pri reviziji tistih sredstev EU, ki so vključena v nacionalne proračune. Vprašanje je, kako bi lahko institucije EU, namreč Komisija in Računsko sodišče, te revizijske rezultate uporabile. Računsko sodišče je ustanovilo možganski trust za analizo, v kolikšnem obsegu lahko del svojega zagotovila pridobi iz letnih povzetkov, nacionalnih izjav ter nacionalnih revizijskih poročil in certifikatov. Čeprav je za tesnejše povezovanje potrebno znatno napredovanje v tej smeri, lahko Računsko sodišče tudi zdaj uporabi najpomembnejše ugotovitve revizij vrhovnih revizijskih institucij glede načrtovanja, posebnih poročil in določenih vidikov (npr. kakovosti finančnega poslovanja) izjave o zanesljivosti. Poleg tega so pomembne informacije o revizijah, izvedenih v državah članicah, zdaj na voljo na spletnih mestih večine vrhovnih revizijskih institucij.

V zvezi z odnosom med revizorji in parlamenti, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, je zelo pomembno medsebojno upoštevanje zahtev in ciljev. Revizijske institucije podajajo vplivne instrumente za parlamentarne preiskave in tudi obratno; parlamentarni mandat je najučinkovitejša oblika izvrševanja za uveljavljanje revizijskih priporočil. Obetajoča smer k boljšemu sodelovanju je razvijanje odnosa med revizorji in posebnimi parlamentarnimi odbori za revizijske izdelke (npr. CONT, PAC, revizijski odbor itd.). Litvanski državni urad za revizijo smatra sodelovanje s parlamentarnim revizijskim odborom za prednostno nalogo, ta cilj pa je bil priznan s povabilom skupne delegacije iz državnega urada za revizijo in iz revizijskega odbora ter podobne skupne delegacije iz državnega urada za revizijo Velike Britanije in odbora za javne račune na srečanje Odbora za proračunski nadzor novembra 2006. Decembra 2007 je Odbor za proračunski nadzor pripravil zelo koristno srečanje z odbori za proračunski nadzor nacionalnih parlamentov. Smatram, da bi bilo na določeni stopnji koristno tudi srečanje s člani Kontaktnega odbora.

Izvajanje Lizbonske pogodbe, zlasti člena 317 Pogodbe o delovanju EU, ki določa, da države članice sodelujejo s Komisijo pri zagotavljanju, da se sredstva porabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovanja, je še dodatna spodbuda za tesnejše sodelovanje med nacionalnimi vladami in Evropsko komisijo pri izvrševanju proračuna EU.

Druga vprašanja

12. Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Izkušnje zadnjih petih let na položaju glavne revizorke so me v celoti prepričale, da vrhovna javna revizijska institucija svoje javne vloge ne more opravljati brez soglasja in razumevanja s strani parlamenta. To velja tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Ne glede na neodvisnost revizijskega organa, ta brez podpore in sodelovanja parlamenta ne more učinkovito delovati in imeti vpliva na javnost. Zato bi v primeru negativnega mnenja Evropskega parlamenta svojo kandidaturo umaknila.