Evropski parlamentChoisissez la langue de votre document :
- bg - български
- es - español
- cs - čeština
- da - dansk
- de - Deutsch
- et - eesti keel
- el - ελληνικά
- en - English
- fr - français
- it - italiano
- lv - latviešu valoda
- lt - lietuvių kalba
- hu - magyar
- mt - Malti
- nl - Nederlands
- pl - polski
- pt - português
- ro - română
- sk - slovenčina
- sl - slovenščina (izbrano)
- fi - suomi
- sv - svenska
| Postopek : 2009/0172(NLE) |
|
Potek postopka na zasedanju
| Potek postopka za dokument : A7-0142/2010 | ||||||
Predložena besedila : A7-0142/2010 |  | Razprave : PV 19/05/2010 - 12CRE 19/05/2010 - 12 |  | Glasovanja : PV 20/05/2010 - 7.3Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja |  | Sprejeta besedila : P7_TA(2010)0188 |
| POROČILO * |
| |||||||||||||||
| 5. maj 2010 |
| |||||||||||||||
|
o predlogu uredbe Sveta o finančni pomoči Skupnosti v zvezi z razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji „Program Kozloduj” (KOM(2009)0581 – C7-0289/2009 – 2009/0172(NLE)) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
 OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
o predlogu uredbe Sveta o finančni pomoči Skupnosti v zvezi z razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji „Program Kozloduj” (KOM(2009)0581 – C7-0289/2009 – 2009/0172(NLE)) (Postopek posvetovanja) Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0581), – ob upoštevanju člena 30 Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, kar zadeva reaktorje 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji, – ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Jedrska varnost v Evropski uniji“ (KOM(2002)0605), – ob upoštevanju člena 203 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0289/2009), – ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0142/2010), 1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2. meni, da je predlog uredbe Sveta v skladu z zgornjo mejo podrazdelka 1a večletnega finančnega okvira 2007–2013, da pa je rezerva v podrazdelku 1a za obdobje 2011–2013 zelo omejena; poudarja, da financiranje novih dejavnosti ne sme ogroziti obstoječih programov in pobud v podrazdelku 1a; 3. glede na to ponovno poziva, da je treba predložiti večletno strategijo za program razgradnje Kozloduja in za preostale politične prednostne naloge, opredeljene v podrazdelku 1a, v povezavi z vmesnim pregledom sedanjega večletnega finančnega okvira, skupaj s konkretnimi predlogi za prilagoditve in spremembe tega okvira še pred koncem prvega semestra 2010 z uporabo vseh razpoložljivih mehanizmov, ki jih omogoča Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, zlasti točke od 21 do 23 tega sporazuma; 4. poudarja, da se letni znesek za program razgradnje Kozloduja določi v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; 5. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 106a Pogodbe Euratom in člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije; 6. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 7. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 8. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| OBRAZLOŽITEV |
| |||||||||||||||||||
|
S pristopom srednje- in vzhodnoevropskih držav sta postala njihova uporaba jedrske energije in ravnanje z radioaktivnimi odpadki pomembna tudi za Evropsko unijo. Objektivno nižji standardi varnosti v državah pristopnicah so bili razlog za ukrepanje in finančno podporo za boljše varstvo ljudi in okolja. V zvezi z razgradnjo jedrskih elektrarn so države pretežno šele po svojem pristopu začele uveljavljati pravne in tehnične predpise za razgradnjo. Zmogljivosti za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri razgradnji, so še vedno omejene. V nekaterih državah pristopnicah še vedno ni bilo odločeno, ali bo izrabljeno gorivo predelano ali neposredno odloženo v geološke formacije(1). V zadevnih država to vsekakor vpliva na pomembnost, pripisano doseganju napredka pri vprašanju odlaganja, zlasti visokoradioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, kar velja zlasti za Bolgarijo. V teh državah prav tako ni nobenih obvezujočih načrtov za ravnanje z bolj dolgoživimi nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Izrabljeno gorivo, ki nastaja v Republiki Bolgariji(2), se po trenutno veljavni strategiji pretežno predeluje v Rusiji. S tem se glavna obremenitev ljudi in okolja, ki izhaja iz ravnanja z najnevarnejšim proizvodom uporabe jedrske energije, prenese v državo, ki ni članica EU. Predelava na eni strani pomeni veliko verjetnost nevarnosti (zelo visoke radioaktivne emisije ob normalni uporabi in možnost resnih nesreč), na drugi strani pa se skriva velika nevarnost širjenja in s tem uporabe jedrske energije za vojne namene. Predelava kot način odstranitve izrabljenega goriva ni sprejemljiva. Zgoraj opisane pomanjkljivosti zadevajo tudi varnostne interese Evropske unije. Zato je v srednje- in vzhodnoevropskih državah zelo zaželen hiter napredek pri odlaganju izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov. V sporočilu KOM(2009)0581 Komisija predlaga uredbo o zagotovitvi finančne pomoči za razgradnjo enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji ter ravnanju z radioaktivnimi snovmi, ki nastanejo pri razgradnji. Komisija svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da v Republiki Bolgariji zaradi zgodovinskih razlogov niso zagotovili dovolj sredstev za pokritje stroškov razgradnje reaktorjev, pa tudi z obveznostmi v pristopnem aktu glede predčasnega zaprtja reaktorjev 1–4 v Kozloduju. Poročevalka pritrjuje tej utemeljitvi in poudarja, da se morata obe strani držati določb pristopnega akta glede razgradnje reaktorjev 1–4 v Kozloduju. Brez finančne podpore EU bi po mnenju Komisije lahko prišlo do manjše varnosti na lokaciji in ponovnega začetka obratovanja enot 3 in 4, kar je treba preprečiti. Odločitev za razgradnjo enot 1–4 v Kozloduju temelji na mednarodno priznanem dejstvu, da kaže zasnova reaktorjev vrste WWER 440/230 resne varnostne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti učinkovito in z zmernimi stroški. Komisija je opazila, da reaktorske enote 1–4 v Kozloduju „v realističnih pogojih niso sposobne doseči visoke ravni varnosti“, in leta 2002(3) odločila, da je potrebna razgradnja, kar je leta 2009 znova potrdila(4). Poročevalka podpira to razlago, vendar poleg tega ugotavlja, da je raven varnosti te vrste reaktorjev res posebno nezadovoljiva, vendar je omejena tudi pri vseh drugih vrstah reaktorjev, resne nesreče pa so mogoče pri vseh vrstah reaktorjev in v vseh državah. V Kozloduju so z namenom razgradnje zaprli enoti 1 in 2 konec leta 2002, enoti 3 in 4 pa konec leta 2006. V obeh enotah, ki sta bili zaprti leta 2002, se lahko razgradnja nadaljuje takoj, brez prekinitve. V enotah 3 in 4 so mogoči le omejeni ukrepi za razgradnjo, saj je v njunih skladiščih še vedno izrabljeno gorivo. Za večjo varnost objekta in preprečitev morebitnega ponovnega začetka obratovanja obeh enot je treba gorilne elemente čim prej premestiti v zunanje skladišče in takoj začeti z razgradnjo. Financiranje, potrebno za razgradnjo enot 1–4 Kozloduja, vključno z odlaganjem odpadkov in začasnim skladiščenjem gorivnih elementov, naj bi znašalo 1800 milijonov EUR(5). Ocenjeni stroški so npr. primerljivi s stroški dveh objektov z dvema enotama in istim reaktorjem v Greifswaldu v Zvezni republiki Nemčiji. Iz primerjave stroškov, navedenih za Greifswald, lahko za štiri reaktorje, ob upoštevanju deloma drugačnih pogojev, dobimo znesek 1780 milijonov EUR(6). Vlada Republike Bolgarije je za naslednjo fazo razgradnje štirih reaktorjev na začetku zahtevala 202 milijona EUR. Financiranje, ki ga predlaga Komisija za razgradnjo v obdobju 2010–2013, znaša 180 milijonov EUR. Mednarodna skupnost (predvsem EU) je do leta 2006 zagotovila 340 milijonov EUR (PHARE), v letih 2007 in 2008 253 milijonov EUR (EBOR) in za leto 2009 89,5 milijona EUR. Skupaj bo finančna podpora razgradnji, zagotovljena do leta 2013, znašala okoli 860 milijonov EUR Tudi če delež sredstev do leta 2006 in za leto 2009 trenutno ni natančno znan, lahko izhajamo iz dejstva, da so stroški za razgradnjo in za upravljanje z radioaktivnimi odpadki do leta 2013, kot tudi za do sedaj predvideno skladiščenje izrabljenega goriva, večinoma pokriti. Če upoštevamo delež, ki ga bo prispevala Bolgarija, lahko znesek 180 milijonov EUR, ki ga je za nadaljnjo razgradnjo predlagala Komisija, štejemo kot primernega. Zgoraj omenjena zahteva po financiranju v višini 1800 milijonov EUR ne vključuje stroškov projekta odlaganja gorivnih elementov, kakor tudi ne finančna pomoč 300 milijonov EUR, ki jo je predlagala Komisija. Sedanja strategija Bolgarije, se pravi predelava zunaj Evropske unije, kot je omenjeno že zgoraj, ni sprejemljiva zaradi pomanjkljive varnosti in zaščite. V tretjem poročilu Skupne konvencije sta kot razloga za odločitev za predelavo namesto direktnega odlaganja navedena nezadostna finančna sredstva in preprečevanje nevzdržne obremenitve bodočih generacij. Argument o obremenitvi bodočih generacij ne prepriča. Pri predelavi se ne uniči nobena od snovi, ki nastanejo pri uporabi jedrske energije, torej se ohranja tudi za bodoče generacije. EU bi morala zagotoviti manjkajoča sredstva, da bi se predelava kar najhitreje končala. Ne bi smeli sklepati novih pogodb o predelavi, preveriti pa bi morali tudi možnost preklica obstoječih pogodb. Po podatkih Komisije(7) so bila že zagotovljena finančna sredstva uporabljena za izgradnjo skladišča in nabavo vsebnikov CONSTOR za vse izrabljeno gorivo iz enot 1–4. Iz proračuna 120 milijonov EUR, ki je na voljo do leta 2013 za upravljanje z izrabljenim gorivom, se bodo financirali ukrepi za pospeševanje razpoložljivosti vseh zmogljivosti skladiščenja in hitro izvedbo postopka za izbiro lokacije za odlagališče, kot tudi ukrepi za preučitev geološke ustreznosti. Predlog Komisije za uredbo o finančni pomoči v okviru Programa Kozloduj vključuje tudi podporo energetskim projektom, kar poročevalka zavrača. Republika Bolgarija je za energetske projekte že do leta 2009 prejela podporna sredstva EBOR v višini več kot 259 milijonov EUR. Po podatkih Komisije gre predvsem za podpiranje večje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije.(8) To je Bolgariji omogočilo, da je zmanjšala emisije CO2 pri proizvodnji električne energije, ki je bila na splošno bolj prijazna okolju. Bolgarija pa se je na drugi strani odločila, da bo svoje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije širila s pomočjo jedrske energije. To bi lahko sicer ob hkratnem prenehanju uporabe premoga v omejenem obsegu zmanjšalo emisije CO2, vendar bi pomenilo večjo obremenitev ljudi in okolja z radioaktivnostjo kot tudi večje tveganje zaradi možnosti motenj. Ker pa vsak euro, vložen v energetsko učinkovitost, precej hitreje in večkratno zmanjša emisije toplogrednih plinov, kot pa euro, vložen v izgradnjo jedrske energije, vztrajanje pri jedrski energiji dejansko vodi k višjim emisijam kot druge strategije. Enoti 1 in 2 sta bili zaprti pred osmimi leti, enoti 3 in 4 pred več kot tremi leti, zgolj 5 let pred predvidenim koncem obratovanja. Za načrtovanje in izgradnjo nadomestnih zmogljivosti je bilo torej dovolj časa, zaradi finančne podpore EBOR pa tudi dovolj možnosti. Nadaljnja podpora bi bila izkrivljanje konkurence v škodo drugih držav oziroma proizvajalcev, kar po pravu EU ni dopustno. V Bolgariji po letu 2007 (po zaprtju enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj) ni bilo težav s preskrbo z električno energijo.(9) Nadomestitev proizvodnih zmogljivosti za ohranjanje zanesljivosti preskrbe z energijo v Bolgariji torej ni potrebna. Če naj se termin „regija“ v predlogu Komisije nanaša tudi na območja zunaj Bolgarije, bi bilo treba najprej preučiti preskrbo teh držav z energijo. Ker sosednje države z izjemo Romunije in Grčije niso članice EU, bi bilo treba tudi preveriti, koliko se sme na ta način podpirati njihovo preskrbo s sredstvi EU. Poleg tega prejemajo bolgarski upravljavci obratov za preskrbo z električno energijo prihodke iz izvoza. Ta izvoz se ne sme financirati s sredstvi EU. Ob upoštevanju zagotovitve 120 milijonov EUR za nadaljnje upravljanje z izrabljenim gorivom se zdi predlog Komisije v zvezi z razgradnjo ustrezen. Nadaljevanje podpore iz proračuna EU ustreza interesom EU glede varnosti uporabe jedrske energije. Dodelitev podpornih sredstev prek EBOR je ustrezna. Brez te podpore ni mogoče izključiti ponovnega začetka obratovanja reaktorjev 3 in 4 v Kozloduju, kar bi pomenilo veliko nevarnost motenj. Težje motnje ne bi prizadele le Republike Bolgarije. Republika Bolgarija do sedaj ni zagotovila zadostnih sredstev za razgradnjo. Brez sredstev EU najbrž ni nobenega zagotovila, da se bodo ukrepi razgradnje za varstvo ljudi in okolja nadaljevali v potrebnem obsegu. Ker zaenkrat ni dovolj finančnih sredstev, sredstva EU prispevajo k temu, da se pri ukrepih za razgradnjo dosega visoka raven varnosti za varstvo ljudi in okolja. Uporabo sredstev EU je treba omejiti na razgradnjo reaktorjev 1–4 v Kozloduju in pri tem na točno določene projekte, kot tudi na hitro izgradnjo suhega skladišča in odlagališča gorilnih elementov. Spremembe in prilagoditve uvodnih izjav in členov natančneje določajo uporabo zagotovljenih sredstev in jih vežejo na prednostne cilje EU, ki so ohranitev visokih standardov varnosti pri razgradnji in uvedbi liberaliziranega trga z energijo prek preprečevanja dolgoročnejših izkrivljanj konkurence. Člen 6 uredbe naj bi omogočil učinkovit nadzor nad uporabo sredstev EU in nad časovno primernostjo te uporabe. Tu pride prav obveščenost o aktualnem stanju postopka za izdajo dovoljenj. Poleg tega je treba redno preverjati, ali uporaba sredstev EU povzroča izkrivljanje konkurence.
| ||||||||||||||||||||
| MNENJE Odbora za proračun (26. 4. 2010) |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
KRATKA OBRAZLOŽITEV Litva, Slovaška in Bolgarija prejemajo finančno pomoč Skupnosti, ki pomeni podporo prizadevanjem teh držav pri uveljavljanju njihove zaveze za zaprtje prve generacije jedrskih reaktorjev. Pomoč Bolgariji ureja pristopna pogodba in naj bi se končala leta 2009, pomoč Litvi in Slovaški pa se bo nadaljevala do leta 2013. V času pogajanj o večletnem finančnem okviru Bolgarija še ni bila članica EU in je poleg tega sprejela sklep o razgradnji dokaj pozno, zato v večletni finančni okvir 2007–2013 ni bila vključena nobena določba za financiranje po letu 2009. Finančna pomoč, dodeljena do leta 2009, je bila namenjena predvsem pripravam na razgradnjo. Predlaga se podaljšanje podpore Bolgariji za spremljanje in zagotavljanje varnega vzdrževanja in razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj v skladu s sprejetim načrtom. Predlog tudi vsebuje nadaljnje blažilne ukrepe na energetskem področju. Potreben finančni prispevek Skupnosti bo skupaj 300 milijonov EUR v letih 2010–2013. Pomoč bo na razpolago kot prispevek Skupnosti Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj. Komisija je svoj predlog za nadaljevanje pomoči za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj predstavila oktobra 2009, v času proračunskega postopka za leto 2010. Proračunski predlog za leto 2010 je bil vključen v pisni predlog spremembe predhodnega proračuna 2. Ker je predlog prispel zelo pozno, je proračunski organ postavil pred velik izziv, saj bi morale proračunske zahteve za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj spadati v razdelek 1a, tako kot evropski načrt za oživitev gospodarstva, za katerega sta bili leta 2010 potrebni skoraj 2 milijardi EUR. Ob upoštevanju politične zaveze iz pristopnih pogajanj in nesporne potrebe po zagotovitvi varne razgradnje starih jedrskih tehnologij je bilo sklenjeno, da je treba najti sredstva za Kozloduj. Končno je bilo 75 milijonov EUR proračunskih sredstev, potrebnih za leto 2010, zagotovljenih z mobilizacijo instrumenta prilagodljivosti. Naknadno financiranje v višini 225 milijonov EUR v obdobju 2011–2013 bi moralo biti načeloma v razdelku 1a. Komisija je v finančno načrtovanje za to obdobje vključila potrebne vsote. Skupaj z drugimi predvidenimi spremembami se rezerva v razdelku 1a hitro zmanjšuje in se približuje 34 milijonom v letu 2012. Rezerva naj bi bila rahlo višja v letih 2011 in 2013. V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu, Komisija priznava, da bi predlog lahko zahteval uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma. Ker se za program ne uporablja postopek soodločanja, v skladu s točko 38 Medinstitucionalnega sporazuma finančni referenčni okvir, ki bi ga morda želel vključiti Svet, ne bo vplival na pristojnosti proračunskega organa. O zneskih se bo zato odločalo v okviru letnega proračunskega postopka. Financiranje tega programa ne sme ogroziti obstoječih programov in prednostnih nalog iz razdelka 1a. Zato se lahko za večletno financiranje doseže trajnostna in učinkovita rešitev v okviru vmesnega pregleda tekočega večletnega finančnega okvira, za katerega se morata pred koncem prvega semestra 2010 predložiti sprememba in pregled. PREDLOGI SPREMEMB Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (8. 4. 2010) |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
KRATKA OBRAZLOŽITEV V skladu s členom 30 Protokola k pristopni pogodbi za Bolgarijo in Romunijo, je Bolgarija izpolnila svojo obvezo in zaprla prvi, drugi, tretji in četrti reaktor jedrske elektrarne Kozloduj. Zdaj nadaljuje z razgradnjo teh štirih enot. Bolgarska vlada je zaradi varnosti in ekonomskih razlogov leta 2006 predlagala, naj se v skladu z mednarodno najboljšo prakso namesto strategije odloženega razstavljanja uporabi strategija takojšnjega razstavljanja, pri čemer je treba poskrbeti za pravočasna dodatna sredstva, da bi se zagotovil varen postopek razgradnje. Sprememba pri strategiji za razstavljanje in razgradnjo ter posledice za obvezno financiranje in izpolnjevanje obvez glede jedrske elektrarne Kozloduj so zadosten razlog za finančno pomoč Skupnosti, ki bi zagotovila najvišjo raven varnosti in spoštovanja okoljskih standardov med razstavljanjem in razgradnjo enot 1 do 4. Poleg tega so druge države članice, kot sta Slovaška in Litva, koristnice podobnega podpornega programa za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki bo trajal do leta 2013, medtem ko se je podpora Bolgariji končala leta 2009. Izvajanje načel Skupnosti o solidarnosti in enakem ravnanju med državami članicami je dodatni razlog za podaljšanje finančne pomoči Skupnosti. Podporo Skupnosti pri razgradnji enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj je treba nameniti enemu samemu cilju: zagotovitvi varnega in pravočasnega postopka razgradnje, ob tem pa zagotoviti najvišjo raven preglednosti in varstva okolja. Zato je zlasti treba poudariti varnost in spoštovanje okoljskih standardov v vsakem koraku postopka razgradnje, kar je v skladu z obstoječo zakonodajo, kot je Direktiva Sveta 96/29/EURATOM o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi varstvu zdravja delavcev pri dejavnostih razgradnje tako, da se dolgoročno spremlja njihovo zdravstveno stanje. Preglednost je bistven element za zagotavljanje splošnega razumevanja in vključevanja javnosti v odločanje glede postopka razgradnje kot tudi glede prihodnjih vprašanj, povezanih s to razgradnjo, kot je na primer dokončno odlaganje radioaktivnih odpadkov. Zato je izpolnitev obveznosti mednarodnih konvencij, ki že vsebujejo nacionalne, mednarodne in čezmejne zahteve, kot je Aarhuška konvencija z dne 25. junija 1998, ključnega pomena za zagotovitev dostopa do informacij, udeležbe javnosti in preglednosti. Ob pregledu določb predložene uredbe, ki navaja ukrepe v energetskem sektorju, ki bi omilili posledice zaprtja enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj, se zdi bistveno upoštevati, da bo breme za sektor energetike in električne energije ter okolje bistveno večje, kot je bilo sprva pričakovano. Ocenjuje se na primer, da bo izguba proizvodnih zmogljivosti zaradi zgodnjega zaprtja štirih reaktorjev povzročila občutno povečanje izpustov toplogrednih plinov, 15 TWh za obdobje od 2011 do 2013 z izpusti CO2, ki bodo znašali 1,2 Gg/GWh, kar pomeni približno 18 000 Gg ali 18 000 kt dodatnega učinka CO2 za Bolgarijo, zaradi česar bi bilo treba dodatno znižati izpuste CO2. Zgodnje zaprtje štirih reaktorjev je imelo za skupno dolgoročno posledico kršitev glavnih načel današnje evropske energetske strategije: trajnost in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, varnost oskrbe z energijo in konkurenčnost v energetskem sektorju. Izpad zaradi prenehanja delovanja enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj je bilo treba pokriti z obsežnim primarnim uvozom energije in z uvoženimi ter domačimi viri iz fosilnih goriv. Podaljšanje finančne pomoči Skupnosti bolgarskemu energetskemu sektorju je zato bistveno, da bi se zagotovilo ustrezno ukrepanje glede dolgoročnih posledic zgodnjega zaprtja štirih reaktorjev na okolje, gospodarstvo in varno oskrbo z energijo v regiji. Ob zagotavljanju, da finančna pomoč Skupnosti ne vodi v izkrivljanje konkurence, je treba obnovljeno strategijo za blažitvene ukrepe v energetskem sektorju osredotočiti na varnost in zanesljivost oskrbe z energijo, diverzifikacijo porabe energije, spodbujanje energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in energetsko učinkovitost. Komisija naj tudi zagotovi, da bo pomoč Skupnosti skladna s finančno uredbo in ustreznimi pravili za izvajanje za ta način upravljanja proračuna tako, da opravi tako imenovano oceno četrtega stebra ali oceno o skladnosti z mednarodno sprejetimi standardi oziroma vsaj glede računovodstva, revizij, notranjega nadzora in postopkov javnih naročil EBOR. Treba je zagotoviti natančnost in skladnost s strategijami Evropske unije o okolju in energiji, da bi finančna pomoč Skupnosti omogočila učinkovito in optimalno razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozlodij. PREDLOGI SPREMEMB Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zadnja posodobitev: 10. maj 2010 | Pravno obvestilo |