Postopek : 2009/0099(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0205/2010

Predložena besedila :

A7-0205/2010

Razprave :

PV 06/07/2010 - 13
CRE 06/07/2010 - 13

Glasovanja :

PV 07/07/2010 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0274

POROČILO     ***I
PDF 603kDOC 948k
28. junij 2010
PE 439.301v05-00 A7-0205/2010

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov

(KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Arlene McCarthy

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov

(KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0362),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0096/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 53 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 12. novembra 2009(1),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. januarja 2010(2),

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A7-0000/2010),

1.  sprejme stališče na prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pretirano in nepreudarno tveganje v bančnem sektorju je privedlo do propada posameznih finančnih institucij ter sistemskih težav v državah članicah in v svetu. Razlogi za takšno tveganje so številni in zapleteni, vendar med nadzorniki in regulativnimi organi, vključno z G20 in Odborom evropskih bančnih nadzornikov, obstaja soglasje, da so k temu prispevale tudi neprimerne strukture prejemkov nekaterih finančnih institucij. Politike prejemkov, ki pospešujejo tveganja, ki presegajo splošno raven tveganj, sprejemljivih za institucijo, lahko ogrozijo premišljeno in učinkovito obvladovanje tveganja ter spodbudijo pretirano tvegano ravnanje.

(1) Pretirano in nepreudarno tveganje v bančnem sektorju je privedlo do propada posameznih finančnih institucij ter sistemskih težav v državah članicah in v svetu. Razlogi za takšno tveganje so številni in zapleteni, vendar med nadzorniki in regulativnimi organi, vključno z G20 in Odborom evropskih bančnih nadzornikov, obstaja soglasje, da so k temu prispevale tudi neprimerne strukture prejemkov nekaterih finančnih institucij. Politike prejemkov, ki pospešujejo tveganja, ki presegajo splošno raven tveganj, sprejemljivih za institucijo, lahko ogrozijo premišljeno in učinkovito obvladovanje tveganja ter spodbudijo pretirano tvegano ravnanje. Zato so še posebej pomembna mednarodno dogovorjena in podprta načela odbora za finančno stabilnost glede premišljene prakse nadomestil.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih struktur prejemkov na premišljeno obvladovanje tveganja in nadzor tveganega ravnanja s strani posameznikov je treba zahteve Direktive 2006/48/ES dopolniti z izrecno obveznostjo za kreditne institucije in investicijska podjetja, da za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, vzpostavijo in vzdržujejo politike prejemkov in prakse, ki so skladne z učinkovitim obvladovanjem tveganja.

(3) Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih struktur prejemkov na premišljeno obvladovanje tveganja in nadzor tveganega ravnanja s strani posameznikov je treba zahteve Direktive 2006/48/ES dopolniti z izrecno obveznostjo za kreditne institucije in investicijska podjetja, da za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, vzpostavijo in vzdržujejo politike prejemkov in prakse, ki so skladne z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Te kategorije osebja bi morale zajemati vsaj višje vodstvo, prevzemalce tveganja in nadzorne funkcije, pa tudi vse zaposlene, ki jih skupni prejemki, vključno s pokojninskimi določbami, uvrščajo v isto plačno skupino.

Obrazložitev

Strukture prejemkov bi morale zajemati tudi tiste zaposlene, katerih skupni prejemki so primerljivi s tistimi višjega vodstva, in nadzorne funkcije, saj utegnejo njihove trgovalne dejavnosti za kreditno institucijo pomeniti resno tveganje, kakor se je izkazalo ob propadu banke Barings Bank.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Ker lahko pretirano in nepreudarno tveganje ogrozi finančno trdnost finančnih institucij in destabilizira bančni sistem, je pomembno, da se nova obveznost glede politik prejemkov in praks dosledno izvaja. Zato je primerno opredeliti ključna načela o premišljenih nadomestilih za zagotovitev, da struktura prejemkov ne spodbuja pretiranega tveganja s strani posameznikov in je usklajena s pripravljenostjo za tveganje, vrednotami in dolgoročnimi interesi institucije. Za zagotovitev, da je zasnova politik prejemkov vključena v obvladovanje tveganja finančnih institucij, mora upravni organ (nadzorna funkcija) vsake kreditne institucije ali investicijskega podjetja vzpostaviti splošna načela, politike pa morajo biti predmet najmanj letnega neodvisnega notranjega pregleda.

(4) Ker lahko pretirano in nepreudarno tveganje ogrozi finančno trdnost finančnih institucij in destabilizira bančni sistem, je pomembno, da se nova obveznost glede politik prejemkov in praks dosledno izvaja in zajema vse vidike prejemkov, vključno s plačami in pokojninami. Zato je primerno opredeliti ključna načela o premišljenih nadomestilih za zagotovitev, da struktura prejemkov ne spodbuja pretiranega tveganja s strani posameznikov ali moralnega tveganja in je usklajena s pripravljenostjo za tveganje, vrednotami in dolgoročnimi interesi institucije, pa tudi z legitimnimi pričakovanji družbe za finančni sektor, hkrati pa ustrezno upošteva njeno velikost, notranjo ureditev ter naravo, obseg in zapletenost njenih dejavnosti. Ta ključna načela bi morala zlasti zagotoviti, da načrtovanje politik variabilnega prejemka spodbuja plačila v obliki pogojnega kapitala in uporabo odloga plačila, da se zagotavi, da so spodbude usklajene z dolgoročnimi interesi institucije ter da metode plačevanja krepijo kapitalsko osnovo institucije. Za zagotovitev, da je zasnova politik prejemkov vključena v obvladovanje tveganja finančnih institucij, mora upravni organ (nadzorna funkcija) vsake kreditne institucije ali investicijskega podjetja vzpostaviti splošna načela, politike pa morajo biti predmet najmanj letnega neodvisnega notranjega pregleda.

Obrazložitev

Strukture prejemkov morajo zajemati vse vidike prejemkov, ne le bonusov, saj se bodo sicer pojavile priložnosti za zaobitje ukrepov. Strukture prejemkov bi morale biti tudi sorazmerne s kreditno institucijo.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Direktiva določa ključna načela politike prejemkov. Ta načela bi morale države članice uporabljati dosledno, na ustrezen način in v obsegu, ki je sorazmeren z naravo, obsegom, zapletenostjo in tveganostjo dejavnosti ter velikostjo in notranjo strukturo zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo dodatne ukrepe, sprejete v okviru finančne podpore posameznim bankam.

Obrazložitev

Ob upoštevanju omejitev za mala podjetja predlog Komisije določa preizkus sorazmernosti za ukrepe v zvezi s prejemki. To pa bi bilo treba revidirati, da se prepreči, da bi vodilo k neenakim pogojem na trgu, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za namene regulativne arbitraže. Pomembno je, da zakonodaja ne preprečuje inovacij držav članic pri zakonskem urejanju politik prejemkov, zato je treba izrecno navesti, da lahko presežejo te minimalne zahteve.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Do decembra 2012 Komisija pregleda načela politike prejemkov, še posebej pozorna pa je na učinkovitost, izvajanje in izvrševanje načel, pri čemer upošteva mednarodni razvoj dogodkov, vključno z vsemi dodatnimi predlogi odbora za finančno stabilnost in izvajanjem načel v drugih jurisdikcijah. Evropski bančni organ, kateremu pomagajo nacionalni organi, podrobno preveri tudi fonde bonusov in povezavo med formulami, uporabljenimi za njihovo oblikovanje, in pretiranim tveganjem, ter poroča Komisiji v podporo njenemu pregledu.

Obrazložitev

Razprava o ustrezni politiki prejemkov se naglo razvija, zato je primerno kratko obdobje pregleda, s čimer se zagotovi, da se pravočasno preučijo potrebne prilagoditve na oba načina.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Politika prejemkov mora biti namenjena uskladitvi osebnih ciljev zaposlenih z dolgoročnimi interesi zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Ocene sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, morajo temeljiti na dolgoročni uspešnosti in upoštevati izjemna tveganja, povezana z uspešnostjo. Oceno uspešnosti je treba vključiti v večletni okvir, na primer obdobje med tremi in petimi leti, za zagotovitev, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno po poslovnem ciklu podjetja.

(5) Politika prejemkov mora biti namenjena uskladitvi osebnih ciljev zaposlenih z dolgoročnimi interesi zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Ocene sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, morajo temeljiti na dolgoročni uspešnosti in upoštevati izjemna tveganja, povezana z uspešnostjo. Oceno uspešnosti je treba vključiti v večletni okvir, v obdobju vsaj petih let, za zagotovitev, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno po poslovnem ciklu podjetja. Da bi dodatno uravnali spodbude, je treba diskrecijske prispevke za pokojnine za vse zadevne uslužbence voditi kot pogojni kapital kreditne institucije.

Obrazložitev

Treba je obravnavati vse prejemke in ne le bonuse. V skladu s tem je treba dodeljena sredstva za pokojnine hraniti kot podrejeni dolg, ker bo to uskladilo dolgoročne spodbude z uspešnostjo kreditne institucije in zmanjšalo nepotrebna tveganja, saj se bo v primeru zloma podrejeni dolg uporabil za kritje izgub. Dodatna korist je okrepitev kapitalske osnove, saj se podrejeni dolg obravnava kot kapital, kar vzpostavlja neposredno povezavo med prejemki in kapitalsko močjo.

Pet let je ustrezno minimalno obdobje, ki odraža poslovni cikel.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Da bi kolikor mogoče zmanjšali pobude za pretirano tveganje, morajo biti bonusi manjši delež vseh prejemkov. Zelo pomembno je, da plača uslužbenca predstavlja dovolj visok delež vseh njegovih prejemkov, da omogoča izvajanje politike povsem prilagodljivih bonusov, vključno z možnostjo, da se bonus ne izplača.

Obrazložitev

Načela o prejemkih, določena v tem poročilu, so namenjena boljši uskladitvi tveganja v politiki prejemkov, ki jo izvajajo podjetja. Če bonusi zajemajo večji del vseh prejemkov zaposlenih, ostaja prisotna pobuda za iskanje kratkoročnega dobička in zmanjševanje tveganja, namenjenega trgovanju. Zato je pomembno, da se drugi ukrepi v tej direktivi podprejo z določbo, da skupni del variabilnih prejemkov ne predstavlja večidel vseh prejemkov.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Določbe o prejemkih ne smejo posegati v pravice, kjer je to primerno, socialnih partnerjev v pogajanjih za sklenitev kolektivnih pogodb.

(7) Določbe o prejemkih ne smejo posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s pogodbami, zlasti pravice do tega, da socialni partnerji sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo in tradicijo.

Obrazložitev

V zvezi s tem je pomembno, da se vstavi jasno sklicevanje na temeljne pravice in da se natančneje opredelijo pravice socialnih partnerjev pri pogajanjih za sklenitev kolektivnih pogodb.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Za zagotovitev hitrega in učinkovitega izvajanja morajo imeti pristojni organi po Direktivi 2006/48/ES pooblastilo za naložitev finančnih ali nefinančnih ukrepov ali kazni zaradi kršitve zahteve, vključno z zahtevo po skladnosti politik prejemkov s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganj. Ti ukrepi in kazni bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(8) Za zagotovitev hitrega in učinkovitega izvajanja morajo imeti pristojni organi po Direktivi 2006/48/ES pooblastilo za naložitev finančnih ali nefinančnih ukrepov ali kazni zaradi kršitve zahteve, vključno z zahtevo po skladnosti politik prejemkov s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganj. Ti ukrepi in kazni bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Da bi Komisija zagotovila doslednost ter enake pogoje delovanja, pregleda izvajanje te določbe ob upoštevanju doslednosti med ukrepi in kaznimi v Uniji ter, kjer je to ustrezno, predstavi predloge, tudi tiste v zvezi s potrebo po uvedbi strožjih kazni.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Za zagotovitev učinkovitega nadzora tveganj, ki izhajajo iz neprimernih struktur prejemkov, je treba politike in prakse prejemkov, ki jih sprejmejo kreditne institucije in investicijska podjetja, vključiti v nadzorniški pregled po Direktivi 2006/48/ES. V okviru tega pregleda nadzorniki ocenijo, ali lahko te politike in prakse spodbujajo pretirano tveganje s strani zadevnih zaposlenih.

(9) Za zagotovitev učinkovitega nadzora tveganj, ki izhajajo iz neprimernih struktur prejemkov, je treba politike in prakse prejemkov, ki jih sprejmejo kreditne institucije in investicijska podjetja, vključiti v nadzorniški pregled po Direktivi 2006/48/ES. V okviru tega pregleda nadzorniki ocenijo, ali lahko te politike in prakse spodbujajo pretirano tveganje s strani zadevnih zaposlenih. Poleg tega nadzorniki opravijo temeljite in poglobljene preiskave višjega vodstva, prevzemalcev tveganja in nadzornih funkcij, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja kreditnih institucij, s čimer zagotovijo njihovo ustreznost, preden ti prevzamejo svojo vlogo. Enaki postopki veljajo tudi za zaposlene, ki jih skupni prejemki, vključno s pokojninskimi določbami, uvrščajo v enako plačno skupino kot navedeno osebje. Nadzornike je treba prav tako obvestiti vsakič, ko kreditna institucija sproži malus ali povrnitev sredstev, da se to ustrezno upošteva v pogovoru.

Obrazložitev

Nadzorniki bi morali opraviti izčrpne pogovore z višjim vodstvom in osebjem v enakem dohodkovnem razredu, da se pred prevzemom njihovih funkcij oceni, ali so primerni za opravljanje teh nalog. Pogovori bi morali biti strogi in upoštevati vse postopke malusa ali povrnitve sredstev, ki zadevajo obravnavane posameznike.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Da bi pristojni organi držav članic še bolj izboljšali preglednost v zvezi s prakso prejemkov kreditnih institucij in investicijskih podjetij, morajo zbirati informacije o prejemkih za primerjavo institucij v skladu s kategorijami kvantitativnih podatkov, ki jih morajo te institucije razkriti v skladu s to direktivo. Pristojni organi morajo zagotoviti te informacije Evropskemu bančnemu organu (EBA), da bi mu omogočile izvajanje podobnih primerjav na ravni Unije. Evropski bančni organ in nacionalni nadzorniki morajo spodbujati skupno mednarodno strukturo za razkrivanje števila posameznikov v plačilnih skupinah z 1 milijonom EUR in več, vključno z zadevnim področjem poslovanja in glavnimi sestavnimi deli plače, bonusi, jubilejnimi nagradami in pokojninskimi prispevki. Vsakršno zbiranje in uporabljanje informacij mora biti v skladu z vsemi ustreznimi določbami zakonodaje EU o varstvu podatkov, vključno z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1 in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov2.

 

_____

1 UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

2 UL L L 8, 12.1.2001, str. 1.

Obrazložitev

Da bi nacionalni nadzorniki temeljito razumeli vzorce in trende politik prejemkov, morajo uporabiti podatke o politikah prejemkov in plačil, ki jih zberejo, za primerjavo institucij na nacionalni ravni, in o tem poročati Evropskemu bančnemu organu ter mu omogočiti izvedbo vseevropske primerjave.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Za spodbujanje konvergenc nadzora pri ocenjevanju politik in praks prejemkov mora Odbor evropskih bančnih nadzornikov zagotoviti smernice za premišljene politike prejemkov v bančnem sektorju. Odbor evropskih regulativnih organov mora pomagati pri pripravi takšnih smernic, če te veljajo tudi za politike prejemkov za osebe, udeležene pri zagotavljanju investicijskih storitev in izvajanju investicijskih dejavnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov.

(10) Za spodbujanje konvergenc nadzora pri ocenjevanju politik in praks prejemkov mora Evropski bančni organ izdelati tehnične standarde za poenostavitev zbiranja informacij in dosledno izvajanje načel prejemkov v bančnem sektorju. Za določitev teh standardov mora Komisija imeti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropski organ za vrednostne papirje in trge mora pomagati pri pripravi takšnih tehničnih standardov, če ti veljajo tudi za politike prejemkov za osebe, udeležene pri zagotavljanju investicijskih storitev in izvajanju investicijskih dejavnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov. Evropski bančni organ izvede odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih in analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ker lahko slabo zasnovane politike prejemkov in sistem spodbud do nesprejemljive ravni povečajo tveganja, ki so jim izpostavljene kreditne institucije in investicijska podjetja, je primerno, da pristojni organi zadevnim subjektom naložijo kvalitativne ali kvantitativne ukrepe, ki so namenjeni rešitvi težav, ugotovljenih v zvezi s politikami prejemkov v nadzorniškem pregledu „stebra 2“. Med kvalitativnimi ukrepi, ki jih lahko naložijo pristojni organi, je zahteva za kreditne institucije ali investicijska podjetja, da zmanjšajo tveganje, povezano z njihovimi dejavnostmi, produkti ali sistemi, vključno s strukturami prejemkov, če ti niso skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Kvantitativni ukrepi vključujejo zahtevo po držanju dodatnih lastnih sredstev.

(11) Ker lahko slabo zasnovane politike prejemkov in sistem spodbud do nesprejemljive ravni povečajo tveganja, ki so jim izpostavljene kreditne institucije in investicijska podjetja, je treba hitro poskrbeti za izboljšanje položaja in po potrebi sprejeti ustrezne korektivne ukrepe. Posledično je primerno, da so pristojni organi pooblaščeni, da zadevnim subjektom naložijo kvalitativne ali kvantitativne ukrepe, ki so namenjeni rešitvi težav, ugotovljenih v zvezi s politikami prejemkov v nadzorniškem pregledu „stebra 2“. Med kvalitativnimi ukrepi, ki jih lahko naložijo pristojni organi, je zahteva za kreditne institucije ali investicijska podjetja, da zmanjšajo tveganje, povezano z njihovimi dejavnostmi, produkti ali sistemi, vključno z vpeljavo sprememb v strukture prejemkov ali zamrznitvijo variabilnih delov prejemkov, če ti niso skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Kvantitativni ukrepi vključujejo zahtevo po držanju dodatnih lastnih sredstev. Komisija, države članice in javne institucije lahko odklonijo javna naročila subjektom, za katere je njihov nadzornik ugotovil, da njihove politike prejemkov ne izpolnjujejo zahtev te direktive.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Za zagotovitev ustrezne preglednosti struktur prejemkov in povezanega tveganja morajo kreditne institucije in investicijska podjetja razkriti informacije o politikah in praksah prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja institucije. Vendar pa ta obveznost ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

(12) Dobre strukture upravljanja, preglednost in razkritje so bistveni za premišljene politike prejemkov. Za zagotovitev ustrezne preglednosti struktur prejemkov in povezanega tveganja morajo kreditne institucije in investicijska podjetja razkriti podrobne informacije o politikah in praksah prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja institucije. Te informacije morajo biti na voljo vsem zainteresiranim stranem (delničarjem, zaposlenim in širši javnosti). Vendar pa ta obveznost ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Vlogo evropskih svetov delavcev je treba upoštevati v zvezi s pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja.

Obrazložitev

Preglednost je ključ do tega, da bodo tisti, ki sprejemajo odločitve o politiki prejemkov, ravnali na družbeno odgovoren način. Informacije morajo biti na voljo vsem interesnim skupinam in morajo biti dovolj podrobne, da bodo interesne skupine z ustreznimi institucijami vzpostavile konkreten dialog o posameznih vidikih politike prejemkov.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Obstajati bi morala ločena obravnava kapitala za listinjenja, ki preoblikujejo druga listinjenja in so predmet višjega kreditnega tveganja kot običajna listinjenja ter za kreditne institucije in investicijska podjetja predstavljajo jasen odvračilni dejavnik pri naložbah v listinjenja, ki so še posebej zapletena in tvegana.

(14) Primerno je vpeljati ločeno obravnavo kapitala za listinjenja, ki tranširajo skupine izpostavljenosti z eno ali več pozicijami listinjenja, saj je takšno dodatno listinjenje izpostavljeno večjemu kreditnemu tveganju kot običajno listinjenje.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Banke, ki vlagajo v dodatna listinjenja, morajo po Direktivi 2006/48/ES ravnati s potrebno skrbnostjo tudi v zvezi z osnovnimi listinjenji in izpostavljenostmi iz naslova nelistinjenja, ki so osnova za prve. Glede na zapletenost plasti struktur listinjenja ter zapletenost in raznolikost (ali obojega) izpostavljenosti iz naslova nelistinjenja, ki so osnova za dodatno listinjenje, morda niti ne bo mogoče ravnati s potrebno skrbnostjo ali pa to ne bo gospodarno (ali oboje). To še zlasti velja pri končnih osnovnih izpostavljenostih, kot sta na primer odkup z zadolžitvijo ali dolg iz naslova projektnega financiranja. V teh primerih institucije ne bi smele vlagati v tako zelo zapletena dodatna listinjenja. V pregledu zahtevane potrebne skrbnosti morajo pristojni organi posebno pozornost posvetiti tem zelo zapletenim listinjenjem in zahtevati njihov popolni odbitek od kapitala, razen če je bilo prepričljivo dokazano, da je institucija pri vsakem posameznem primeru izpostavljenosti iz naslova zelo zapletenega dodatnega listinjenja ravnala s potrebno skrbnostjo, kot jo zahteva Direktiva 2006/48/ES, vključno v zvezi s končnimi osnovnimi izpostavljenostmi.

(15) Banke, ki vlagajo v dodatna listinjenja, morajo po Direktivi 2006/48/ES ravnati s potrebno skrbnostjo tudi v zvezi z osnovnimi listinjenji in izpostavljenostmi iz naslova nelistinjenja, ki so osnova za prve. Za boljše razumevanje učinkovitosti teh določb za listinjenje in dodatno listinjenje Komisija upošteva deseti odstavek člena 156 direktive 2006/48/ES, ki predvideva poročilo Komisije o pričakovanem učinku člena 122a, in posreduje poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z ustreznim predlogom, do 31. decembra 2009. V pričakovanju tega poročila ta direktiva ne zajema dodatnih zahtev za zelo zapletena dodatna listinjenja.

Obrazložitev

V pregledu "CRD II" je zahtevana revizija do 31. decembra 2009 za analizo dogovora o členu 122a – količinske in kakovostne zahteve za listinjenje. Ni sprejemljivo, da je Komisija to prezrla in namesto tega predlagala dodatne (in nepopolne) ukrepe za "zelo zapletena" dodatna listinjenja. Pregled se mora opraviti, v okviru teh ukrepov pa je treba iz njega umakniti zahteve za zelo zapletena dodatna listinjenja.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Za spodbujanje konvergence nadzornih praks v zvezi z nadzorom potrebne skrbnosti za zelo zapletena dodatna listinjenja mora Odbor evropskih bančnih nadzornikov oblikovati smernice, ki morajo vključevati opredelitev meril za tiste vrste dodatnih listinjenj, ki jih je v ta namen treba obravnavati kot „zelo zapletena“. To opredelitev ali ta merila je treba prilagoditi razvoju tržnih praks.

(16) Komisija bi morala pregledati uporabo člena 122a Direktive 2006/48/ES potem, ko se bo ta začel izvajati, in ugotoviti, kakšne predloge sprememb je treba predložiti, vključno s tem, ali je primerno zagotoviti potrebno skrbnost za listinjenja, vključno z dodatnimi listinjenji.

Obrazložitev

Pomanjkanje potrebne skrbnosti bank lahko povzroči močno izpostavljenost tveganjem, ki niso bila dobro razumljena, in ima tako bistveno vlogo v krizi. Razlog za zahtevo, da se nadzorniku dokaže potrebna skrbnost, je zato tehten. Vsekakor pa je nujno, da se taka dodatna listinjenja jasno in natančno opredelijo, s čimer se zagotovi regulativna varnost in prepreči, da bi bili nadzorniki preobremenjeni zaradi preširoke uporabe te določbe. Opredelitev bi bilo torej treba potrditi po postopku za delegirane akte.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Komisija ni izpolnila točke (b) tretjega odstavka člena 156 direktive 2006/48/ES, ki zahteva pregled direktive do 31. decembra 2009, da bi se lotili potrebe po boljši analizi odziva na makrobonitetne težave, vključno s preučitvijo načel za izračun kapitalskih zahtev v tej direktivi. Komisija mora nujno poročati o tem pregledu in v luči gospodarskih razmer opraviti oceno skupnega učinka teh ukrepov na realno gospodarstvo.

Obrazložitev

V pregledu "CRD II" je zahtevana revizija do 31. decembra 2009, s katero bi bolje analizirali makrobonitetne težave in ovrednotili načela za kapitalske zahteve. Nesprejemljivo je, da Komisija tega ni storila. Zlasti če pomislimo na sedanje gospodarske okoliščine, bi bilo treba izpolniti to zavezo.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Glede na nedavne slabe rezultate je treba poostriti standarde za notranje modele za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Zlasti je treba zajetje tveganj dopolniti v zvezi s kreditnimi tveganji v trgovalni knjigi. Poleg tega morajo kapitalske zahteve vključevati sestavino, primerno za izjemne pogoje, za poostritev kapitalskih zahtev na podlagi vedno slabših tržnih pogojev in z namenom zmanjšati možnost za procikličnost. Glede na nedavne težave v zvezi z obravnavo pozicij listinjenja s pomočjo pristopov na podlagi notranjih modelov mora biti sposobnost institucij za oblikovanje tveganj listinjenja v trgovalni knjigi omejena, zahtevana pa bi morala biti tudi standardizirana kapitalska zahteva za pozicije listinjenja v trgovalni knjigi.

(26) Glede na nedavne slabe rezultate je treba poostriti standarde za notranje modele za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Zlasti je treba zajetje tveganj dopolniti v zvezi s kreditnimi tveganji v trgovalni knjigi. Poleg tega morajo kapitalske zahteve vključevati sestavino, primerno za izjemne pogoje, za poostritev kapitalskih zahtev na podlagi vedno slabših tržnih pogojev in z namenom zmanjšati možnost za procikličnost. Finančne institucije morajo prav tako izvesti povratne teste izrednih situacij, da preučijo, kakšni scenariji bi utegnili ogroziti sposobnost delovanja bank, razen če lahko dokažejo, da je takšen test pogrešljiv. Glede na nedavne težave v zvezi z obravnavo pozicij listinjenja s pomočjo pristopov na podlagi notranjih modelov mora biti sposobnost institucij za oblikovanje tveganj listinjenja v trgovalni knjigi omejena, zahtevana pa bi morala biti tudi standardizirana kapitalska zahteva za pozicije listinjenja v trgovalni knjigi.

Obrazložitev

Testi izjemnih situacij bi morali obravnavati dogodke, zmožne ustvariti največ škode, bodisi z velikostjo izgube ali z izgubo dobrega imena. povratni testi izjemnih situacij raziskujejo dogodke, ki bi utegnili bistveno vplivati na podjetje.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a) Ta direktiva določa omejene izjeme za dejavnosti trgovanja s korelacijo, pri katerih bankam njihov nadzornik lahko dovoli, da izračunajo kapitalsko zahtevo za celotno tveganje ob upoštevanju strogih minimalnih zahtev. V takih primerih bi bilo primerno določiti najnižjo stopnjo za kapitalsko zahtevo. Komisija mora ob upoštevanju dejstva, da Baselski odbor za bančni nadzor izvaja raziskavo vplivov na kapitalske zahteve za pozicije listinjenja v trgovalni knjigi, vključno s tistimi, ki bi izhajali iz specifične obravnave trgovanja s korelacijo, poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh ukrepih, sprejetih na mednarodni ravni v zvezi z metodologijo in minimalnimi ravnmi, pooblastiti pa bi jo bilo treba tudi za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom  290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za namene določanja te stopnje.

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da trgovanje s korelacijo izvzame iz polne uporabe novih določb. Baselski odbor izvaja presojo vplivov, da bi ugotovil, ali je potrebna najnižja zahteva za trgovanje s korelacijo. Uvedbo take zahteve morata odobriti Parlament in Svet z delegiranim aktom.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26b) Ukrepi v tej direktivi so koraki reformnega postopka v odziv na finančno krizo. Glede na sklepe G 20, odbora za finančno stabilnost in Baselskega odbora za bančni nadzor bodo morda potrebne nadaljnje reforme, vključno s potrebno uvedbo proticikličnih blažilcev, „dinamičnimi rezervacijami“, razlogi za izračunavo kapitalskih zahtev v Direktivi 2006/48/ES in dodatni ukrepi za zahteve, temelječe na tveganju, za kreditne institucije, da bi pomagali omejiti nastanek finančnih vzvodov v bančnem sistemu. Evropski parlament in Svet morata pravočasno in učinkovito sodelovati, da se zagotovi ustrezen demokratični nadzor.

Obrazložitev

V skladu z določbami iz „CRD 2“ (Direktiva 2006/111/ES) mora Komisija poročati Parlamentu o teh obširnejših vprašanjih reforme. Pomembno je zagotoviti, da se Komisija pogaja v imenu EU na Baselskem odboru na podlagi ustreznega demokratičnega mandata, zlasti pred pogajanji o tako temeljnih vprašanjih.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26c) V tem primeru ima Evropski parlament ali Svet na voljo tri mesece od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje lahko podaljša za en mesec na pomembnih področjih. Evropski parlament in Svet lahko obvestita druge institucije, da ne nameravata nasprotovati. Zgodnja odobritev delegiranih aktov je še posebej nujna, ko je treba spoštovati roke, na primer časovni razpored, določen v temeljnem aktu Komisije za sprejemanje delegiranih aktov.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26d) Člen 152 Direktive 2006/48/ES od določenih kreditnih institucij zahteva, da zagotovijo lastna sredstva, ki so vsaj enaka podanim minimalnim zneskom za tri dvanajstmesečna obdobja med 31. decembrom 2006 in 31. decembrom 2009. Glede na sedanje razmere v bančnem sektorju in podaljšanje prehodnih ureditev za minimalni kapital, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor, je primerno obnoviti to zahtevo za omejeno obdobje do 31. decembra 2011.

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da bo podaljšal uporabo sedanje najnižje stopnje Basel I, dokler potekajo razprave o nadaljnjih reformah.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26e) Da zaradi nerazumnih in nesorazmernih stroškov izvajanja kreditnih institucij ne bi odvračali od prehoda na pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen ali napredni pristop za merjenje operativnega tveganja za izračunavo kapitalskih zahtev v prehodnem obdobju, se kreditnim institucijam, ki preidejo na prvi ali drugi pristop po 31. decembru 2009 in ki so zato predhodno izračunale svoje kapitalske zahteve v skladu z manj zapletenimi pristopi po odobritvi nadzornika dovoli, da kot podlago za izračun prehodne stopnje uporabijo manj zapleten pristop. Pristojni organi bi morali tesno spremljati svoje trge in zagotoviti enake konkurenčne pogoje na svojih trgih in segmentih trga ter preprečevati izkrivljanje na notranjem trgu.

Obrazložitev

Določba, ki sledi nadaljevanju minimalne stopnje Basel 1.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26f) Države članice bi morale v skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje zase in v interesu Unije pripraviti svoje lastne tabele, ki čim bolje ponazarjajo korelacijo med to direktivo in ukrepi za njen prenos v nacionalno zakonodajo, ter jih javno objaviti.

 

_____

1 UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

Obrazložitev

Standardna določba v zvezi s korelacijskimi tabelami.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26g) Komisija bi morala pregledati uporabo direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ter zagotoviti, da se določbe uporabljajo na pravičen način, ki ne dovoljuje diskriminacije med kreditnimi institucijami na podlagi njihove pravne strukture ali modela lastništva.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropsko centralno banko.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Člen 4 – točki 40 a in 40 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V člen 4 se vstavita naslednji točki (40a) in (40b):

(1) V člen 4 se vstavita naslednji točki:

(40a) ,dodatno listinjenje‘ pomeni listinjenje, kjer ena ali več osnovnih izpostavljenosti ustreza opredelitvi pozicije listinjenja;

"(36a) ,dodatno listinjenje‘ pomeni listinjenje, kjer je tveganje, povezano z osnovnim paketom izpostavljenosti, tranširano in je vsaj ena od osnovnih izpostavljenosti iz naslova pozicije listinjenja;

(40b) ,pozicija dodatnega listinjenja’ pomeni izpostavljenost dodatnemu listinjenju;“

(36b) ,pozicija dodatnega listinjenja’ pomeni izpostavljenost dodatnemu listinjenju;

Obrazložitev

S tem se bo opredelitev približala opredelitvi Baselskega odbora. S premikom opredelitve iz točke 36 v točko 40 se mesto opredelitve uskladi z opredelitvijo listinjenja.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ob upoštevanju preglednosti je treba od finančnih institucij v vlogi prvorazrednih borznih posrednikov zahtevati, da obvestijo pristojne organe o vseh kreditnih pozicijah, ki so jih izdale skladom hedge in drugim poklicnim vlagateljem.

Obrazložitev

Da bi zagotovili zadostno raven preglednosti, morajo tudi za finančne institucije v vlogi prvorazrednih borznih posrednikov veljati zahteve po razkritju.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka a a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavka 2 a in 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) Vstavita se naslednja odstavka:

 

"2a. Pristojni organi matične države članice zagotovijo temeljite in poglobljene preiskave glede ustreznosti tistih kategorij osebja, vključno z višjim vodstvom, prevzemalci tveganja in nadzornimi funkcijami, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja kreditnih institucij, preden ti zasedejo svoje delovno mesto. Podobno se preveri tudi vse zaposlene, ki jih skupni prejemki, vključno s pokojninskimi določbami, uvrščajo v isto plačno skupino kot zgoraj navedene kategorije osebja. V pogovorih se upošteva tudi postopek malusa ali povrnitve sredstev, ki zajema navedene posameznike."

 

"2b. Pristojni organi matične države članice zbirajo podatke za primerjavo institucij v skladu z merili za razkritje iz točke 15(ea) dela 2 Priloge XII. Pristojni organi zagotovijo Evropskemu bančnemu organu ta podatek (EBA).“

Obrazložitev

Nadzorniki bi morali opraviti izčrpne pogovore z višjim vodstvom in osebjem v enakem dohodkovnem razredu, da se pred prevzemom njihovih funkcij oceni, ali so primerni za opravljanje teh nalog. Pogovori bi morali biti strogi in upoštevati vse postopke malusa ali povrnitve sredstev, ki zadevajo obravnavane posameznike.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odbor evropskih bančnih nadzornikov zagotovi smernice o premišljenih politikah prejemkov, ki so skladne z načeli iz točke 22 Priloge V. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje tesno sodeluje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov pri zagotovitvi smernic o politikah prejemkov za osebje, udeleženo pri zagotavljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov.“

3. EBA lahko izdela tehnične standarde za poenostavitev izvajanja odstavka 2a tega člena in zagotovi doslednost podatkov, ki se zbirajo po tem členu, ter načel o politikah prejemkov, kot je določeno v točkah 22 in 22a Priloge V. Komisija sprejme tehnične standarde prek delegiranih aktov v skladu s členi 151a, 151b in 151c. Evropski organ za vrednostne papirje in trge tesno sodeluje z EBA pri izdelavi teh tehničnih standardov o politikah prejemkov za osebje, udeleženo pri zagotavljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov. Evropski bančni organ izvede odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih in analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.

Obrazložitev

Tehnični standardi v EU ne smejo preobremeniti industrije z regulativnimi zahtevami. To je še posebej pomembno za manjše banke. Skupni pravilnik bi moral načrtovati pristop na podlagi sorazmernosti. Pojasniti je treba, da bo Komisija tehnične standarde sprejela na podlagi svojih pooblastil za sprejemanje delegiranih aktov (člen 290 Lizbonske pogodbe). V postopku sprejemanja tehničnih standardov je potrebna visoka raven preglednosti.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

EBA izvaja in objavlja primerjavo prakse prejemkov na ravni unije na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojni organi v skladu z odstavkom 2a tega člena.

Obrazložitev

Zahteve primerjave kot je navedeno zgoraj.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – b a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) Vstavi se naslednji odstavek 3a:

 

"3a. Pristojni organi matične države članice zbirajo informacije o številu posameznikov na kreditno institucijo v plačilnih razredih z 1 milijonom EUR in več, vključno z zadevnim področjem poslovanja in glavnimi elementi plače, bonusi, dolgoročnimi nagradami in pokojninskimi prispevki. Te informacije posredujejo Evropskemu bančnemu organu in jih razkrijejo z enotno obliko poročanja. EBA lahko izdela tehnične standarde za poenostavitev uporabe zbranih informacij in za zagotovitev njihove doslednosti. Komisija sprejme te tehnične standarde z delegiranimi akti v skladu s členi 151a, 151b in 151c."

Obrazložitev

Za razvoj zamisli o evropski primerjavi morajo nadzorniki strmeti k mednarodni strukturi za skupno razkritje prejemkov.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2006/48/ES

Člen 54

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Države članice zagotovijo, da imajo, za namene prvega odstavka, njihovi pristojni organi pooblastilo za naložitev finančnih in nefinančnih kazni ali ukrepov. Te kazni ali ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.“

Države članice zagotovijo, da imajo, za namene prvega odstavka, njihovi pristojni organi pooblastilo za naložitev finančnih in nefinančnih kazni ali ukrepov, vključno z višjimi kapitalskimi zahtevami in možnostjo, da se od podjetij zahteva uporaba čistih dobičkov za izboljšanje deležev kapitala. Te kazni ali ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 8

Direktiva 2006/48/ES

Člen 101 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naslednja subjekta ne zagotavljata podpore pri listinjenju, ki presega njune pogodbene obveznosti, za zmanjšanje morebitnih ali dejanskih izgub investitorjev:

1. Kreditna institucija v vlogi sponzorja ali kreditna institucija v vlogi originatorja, ki je v povezavi z listinjenjem uporabila člen 95 pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ali ki je prodala instrumente iz svoje trgovalne knjige subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), tako da zanjo ni več obvezno posedovanje lastnih sredstev za tveganja teh instrumentov, ne zagotavljata podpore pri listinjenju, ki presega njune pogodbene obveznosti, za zmanjšanje morebitnih ali dejanskih izgub investitorjev.

(a) kreditna institucija v vlogi originatorja, ki je v zvezi z listinjenjem storila naslednje:

 

(i) uporabila člen 95 pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;

 

(ii) prodala instrumente iz trgovalne knjige subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), tako da nima več kapitala za posebno tveganje teh instrumentov;

 

(b) kreditna institucija v vlogi sponzorja.“

 

Predlog spremembe  36

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9

Direktiva 2006/48/ES

Člen 122 b – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Odstavek 1 velja v zvezi s pozicijami novih dodatnih listinjenj, izdanih po 31. decembru 2010. V zvezi s pozicijami obstoječih dodatnih listinjenj odstavek 1 velja od 31. decembra 2014, kjer se po tem datumu dodajo ali nadomestijo nove osnovne izpostavljenosti.“

2. Odstavek 1, ki zadeva zelo zapletena dodatna listinjenja, ne velja, dokler ne bo sprejeta opredelitev zelo zapletenih dodatnih listinjenj v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 136 – odstavek 1 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) V člen 136(1) se vstavi naslednja točka:

 

"(ea) zahteva, da kreditne institucije omejijo variabilni prejemek kot delež skupnih neto prihodkov, kadar ta ni v skladu z ohranjanjem dobre kapitalske osnove."

Predlog spremembe  38

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 – odstavek 2

Direktiva 2006/48/ES

Člen 136 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

                           

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Za namene določitve ustrezne ravni lastnih sredstev v postopku nadzorniškega pregleda, izvedenega v skladu s členom 124, pristojni organi ocenijo, ali je potrebna naložitev posebne zahteve po lastnih sredstvih, ki presega minimalno raven, za zajetje tveganj, ki jim je kreditna institucija lahko izpostavljena, ob upoštevanju naslednjega:

Za namene določitve ustrezne ravni lastnih sredstev na podlagi pregleda in ovrednotenja, izvedenih v skladu s členom 124, pristojni organi ocenijo, ali je potrebna naložitev posebne zahteve po lastnih sredstvih, ki presega minimalno raven, za zajetje tveganj, ki jim je kreditna institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, ob upoštevanju naslednjega:

Predlog spremembe  39

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 – odstavek 2

Direktiva 2006/48/ES

Člen 136 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izida postopka nadzorniškega pregleda, izvedenega v skladu s členom 124.“

(c) izida pregleda in ovrednotenja, izvedenih v skladu s členom 124.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Naslov VI – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Naslov naslova VI se nadomesti z naslednjim:

 

DELEGIRANI AKTI IN IZVRŠILNA PRISTOJNOST“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 b (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 150 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b) V členu 150(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim besedilom:

 

"1. V zvezi z lastnimi sredstvi, ne glede na predlog, ki naj ga Komisija predloži v skladu s členom 62, morajo biti v skladu s členi 151a, 151b in 151c in z delegiranimi akti sprejete tehnične prilagoditve [...] na naslednjih področjih:“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 c (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 150 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10c) V prvem pododstavku člena 150(2) se uvodni del nadomesti z naslednjim:

 

"Komisija lahko sprejme naslednje [...] ukrepe:"

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 d (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 150 – odstavek 2– pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10d) Drugi pododstavek člena 150(2) se nadomesti z naslednjim:

 

"Navedeni ukrepi [...] se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členi 151a, 151b in 151c."

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 e (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 151 – odstavka 2 in 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10e) Člen 151(2) in (3) se črta.

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 f (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 151 a (novo) ( v naslovu VI)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10f) Po členu 151 se vstavi naslednji člen:

 

"Člen 151a

 

Izvajanje prenesenih pooblastil

 

1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 150 za obdobje štirih let po začetku veljavnosti te direktive. Ta najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 151b.

 

2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

3. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenesejo pod pogoji iz členov 151b in 151c."

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 g (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 151 b (novo) ( v naslovu VI)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10g) Za členom 151a se vstavi naslednji člen:

 

„Člen 151b

 

Preklic prenosa pooblastila

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastil iz člena 150.

 

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se utegnila preklicati.

 

3. Z odločitvijo o preklicu se zaključi prenos pooblastil, navedenih v tej odločitvi. Veljati začne takoj ali na poznejši datum, naveden v tem sklepu. Ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 h (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 151 c (novo) ( v naslovu VI)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10h) Za členom 151b se vstavi naslednji člen:

 

"Člen 151c

 

Ugovori zoper delegirane akte

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko v treh mesecih od datuma uradnega obvestila nasprotuje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece.

 

2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. Delegirani akt je lahko objavljen v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom tega obdobja, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

 

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, ta ne začne veljati."

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 i (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 152 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10i) V člen 152 se vstavi naslednji odstavek:

 

„5a. Kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 84 do 89 do 31. decembru 2011 zagotovijo lastna sredstva, ki so vedno večja ali enaka znesku, navedenemu v odstavku 5c ali 5d, če je to ustrezno“.

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da bo podaljšal uporabo sedanje najnižje stopnje Basel I, dokler potekajo razprave o nadaljnjih reformah.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 j (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 152 – odstavek 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10j) V člen 152 se vstavi naslednji odstavek:

 

"5b. Kreditne institucije, ki za izračun lastnih kapitalskih zahtev za operativna tveganja, kakor je navedeno v členu 105, uporabljajo napredni pristop za merjenje, do 31. decembru 2011 zagotovijo lastna sredstva, ki so vedno večja ali enaka znesku, navedenemu v odstavku 5c ali 5d, če je to ustrezno“.

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da bo podaljšal uporabo sedanje najnižje stopnje Basel I, dokler potekajo razprave o nadaljnjih reformah.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 k (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 152 – odstavek 5 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10k) V člen 152 se vstavi naslednji odstavek:

 

"5c. Znesek iz odstavkov 5a in 5b znaša 80 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi jih kreditna institucija morala imeti po členu 4 Direktive 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES, če je to ustrezno, pred 1. januarjem 2007."

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da bo podaljšal uporabo sedanje najnižje stopnje Basel I, dokler potekajo razprave o nadaljnjih reformah.

Predlog spremembe  51

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 l (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 152 – odstavek 5 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10l) V člen 152 se vstavi naslednji odstavek:

 

"5d. Če pristojni organi to odobrijo, je znesek iz odstavkov 5a in 5b za kreditne institucije iz odstavka 5e lahko 80 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi jih te kreditne institucije morale imeti po členih od 78 do 83, členu 103 ali 104 in Direktivi 2006/49/ES, če je to ustrezno, pred 1. januarjem 2011."

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da bo podaljšal uporabo sedanje najnižje stopnje Basel I, dokler potekajo razprave o nadaljnjih reformah.

Predlog spremembe  52

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 m (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 152 – odstavek 5 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10m) V člen 152 se vstavi naslednji odstavek:

 

"5e. Kreditna institucija lahko odstavek 5d uporabi le, če za izračunavanje svojih kapitalskih zahtev od 1. januarja 2010 ali po tem datumu uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen ali napreden pristop za merjenje operativnega tveganja.“

Obrazložitev

Po objavi predloga Komisije se je Baselski odbor strinjal, da bo podaljšal uporabo sedanje najnižje stopnje Basel I, dokler potekajo razprave o nadaljnjih reformah.

Predlog spremembe  53

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 n (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 156 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10n) V členu 156 se po odstavku 3 vstavi naslednji odstavek:

 

„Do decembra 2012 Komisija pregleda določbe o prejemkih, tudi tiste, določene v prilogah V in XII, ter o njih poroča, s posebnim poudarkom na njihovi učinkovitosti, izvajanju in izvrševanju, pri čemer upošteva mednarodni razvoj dogodkov. S tem pregledom se ugotovijo kakršne koli vrzeli, ki bi nastale kot posledica uporabe načela sorazmernosti za te določbe. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.“

Obrazložitev

Razprava o ustrezni politiki prejemkov se naglo razvija, zato je primerno kratko obdobje pregleda, s čimer se zagotovi, da se pravočasno preučijo potrebne prilagoditve.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 o (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 156 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10o) V členu 156 se za odstavkom 3a vstavi naslednji odstavek:

 

„Da bi Komisija zagotovila doslednost ter enake pogoje delovanja, pregleda izvajanje člena 54 ob upoštevanju doslednosti med ukrepi in kaznimi v Uniji ter po potrebi predstavi predloge.“

Obrazložitev

Uporaba bistveno različnih kazni bi utegnila ogroziti enake pogoje delovanja in privesti do regulativne arbitraže. Komisija mora biti torej dolžna pregledati ukrepe ali kazni, ki so jih sprejele države članice.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 p (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 156 – odstavek 3 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10p) V členu 156 se po odstavku 3b vstavi naslednji odstavek:

 

"Redni pregled uporabe te direktive, ki ga opravi Komisija, mora zagotavljati, da način uporabe direktive ne omogoča diskriminacije med kreditnimi institucijami na osnovi njihove pravne strukture ali modela lastništva."

Predlog spremembe  56

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 q (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 156 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10q) Vstavi se naslednji člen:

 

"Člen 156a

 

Komisija do 31. decembra 2010 pregleda in sporoči potrebne spremembe za prilagoditev Priloge IX te direktive na mednarodno dogovorjeno kalibracijo iz ocene učinka in mednarodno priznano ponovno kalibracijo. To poročilo mora predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z vsemi ustreznimi zakonodajnimi predlogi."

Obrazložitev

Baselski odbor si še vedno prizadeva za popoln sveženj regulativnih reform, ki so vse med seboj povezane. Deli tega okvirja, ki ustrezajo CRD 3, bodo verjetno pripravljeni do konca leta. To je namenjeno zagotovitvi, da bodo vidiki listinjenja CRD še vedno v skladu s svetovno dogovorjenim okvirom.

Predlog spremembe  57

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 a (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Poglavje VIII – oddelek 2 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Naslov oddelka 2 v poglavju VIII se nadomesti z naslednjim:

 

Delegirani akti in izvršilna pristojnost“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  58

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 b (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 41 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) člen 41(2) se nadomesti z naslednjim:

 

"2. Ukrepi iz odstavka 1 [...] se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členi 42a, 42b in 42c.“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  59

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 c (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 42 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3c) Člen 42(2) se črta.

 

 

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 d (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 42 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3d) Za členom 42 se vstavi naslednji člen:

 

"Člen 42a

 

Izvajanje prenesenih pooblastil

 

1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 41 za obdobje štirih let po začetku veljavnosti te direktive. Ta najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 42b.

 

2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

3. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenesejo pod pogoji iz členov 42b in 42c."

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  61

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 e (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 42 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3e) Za členom 42a se vstavi naslednji člen:

 

„Člen 42b

 

Preklic prenosa pooblastila

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastil iz člena 41.

 

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede delegirana pooblastila, ki bi se utegnila preklicati.

 

3. Z odločitvijo o preklicu se zaključi prenos pooblastil, navedenih v tej odločitvi. Veljati začne takoj ali na poznejši datum, naveden v tem sklepu. Ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 f (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 42 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3f) Za členom 42b se vstavi naslednji člen:

 

"Člen 42c

 

Ugovori zoper delegirane akte

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko v treh mesecih od datuma uradnega obvestila nasprotuje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece.

 

2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. Delegirani akt je lahko objavljen v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom tega obdobja, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

 

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, ta ne začne veljati.“

Obrazložitev

Uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  63

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 g (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 47

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3g) Člen 47 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

"Do 30. junija 2011 ali drugega zgodnejšega datuma, ki ga določijo pristojni organi za vsak primer posebej, lahko institucije, ki so v skladu z odstavkom 1 Priloge V prejele priznanje modela za posebno pozicijsko tveganje pred 1. januarjem 2007, na podlagi tega obstoječega priznanja obravnavajo odstavka 4 in 8 Priloge VIII k Direktivi 93/6/EGS, kot sta navedena odstavka veljala pred 1. januarjem 2007."

Obrazložitev

Ker bo direktiva prenesena v nacionalno zakonodajo do 1. januarja 2011, potrebujejo institucije vsaj šest mesecev, da uskladijo svoj model z novimi odločbami in dobijo odobritev nadzornika. Zato bi bilo primerno preložiti datum iz člena 47 še za šest mesecev, da bodo lahko institucije prilagodile veljavne modele za posebno tveganje na nove modele CRD 3 za pritožbe IRC.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 h (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 51 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3h) V členu 51 se za odstavkom 1 doda naslednji odstavek:

 

"Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh ukrepih, dogovorjenih na mednarodni ravni glede metodologije in najnižjih stopenj za kapitalske zahteve, ki so bile rezultat posebne obravnave trgovanja s korelacijo, vključno z določitvijo najnižje stopnje. Če obstaja mednarodni sporazum v zvezi s tako stopnjo, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členi 42a, 42b in 42c."

Obrazložitev

Na podlagi odločitve, da se trgovanje s korelacijo izključi iz ukrepov v tej direktivi, Baselski odbor izvaja študijo vplivov, da bi ugotovil, ali je potrebno določiti zahtevo za najnižjo stopnjo za trgovanje s korelacijo. Uvedbo take zahteve morata odobriti Parlament in Svet z delegiranim aktom.

Predlog spremembe  65

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 2 – točka 3 i (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Člen 51 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3i) V členu 51 se za odstavkom 1a doda naslednji odstavek:

 

"Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o vseh ukrepih, dogovorjenih na mednarodni ravni, glede metodologije za kapitalske zahteve za kreditne izvedene instrumente, vključno z oblikovanjem največje stopnje izgube. Če obstaja mednarodni sporazum v zvezi s tako stopnjo, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 42a, 42b in 42c."

Obrazložitev

Baselski odbor sedaj pregleduje največjo stopnjo izgube za kreditne izvedene instrumente.

Predlog spremembe  66

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev:

 

(a) točk (2), (3) in (10a) člena 1 ter točk 1, 2(ba), 2(bb) 3(a) in 4(c) Priloge I najpozneje do 31. decembra 2010; ter

 

(b) vseh določb te direktive razen tistih, ki so opredeljene v točki (a), najpozneje do 1. julija 2011.

 

Zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev s točko 1 Priloge I, od kreditnih institucij zahtevajo uporabo zadevnih načel pri izplačevanju prejemkov od 1. decembra 2010 dalje, vključno s primeri, kjer je bil prejemek dodeljen pred tem datumom.

 

1a. Ob upoštevanju mednarodne narave baselskega okvirja in nevarnosti časovnih razlik v pomembnih jurisdikcijah Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 poroča o napredku k mednarodnemu izvajanju sprememb okvira kapitalske ustreznosti. Komisija na podlagi svetovanja evropskega bančnega organa prilagodi časovni razpored prenosa, kot je določeno v členu 3(1)(a) in (b), da bo usklajen s časovnim razporedom v drugih pomembnih jurisdikcijah, a ne pred datumi, opredeljenimi v členu 3(1)(a) in (b).

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

1b. Zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev s to direktivo, se sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

 

Ko države članice sprejmejo te zakone in druge predpise, Komisiji takoj posredujejo besedilo teh predpisov in primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

Obrazložitev

Preloženo izvajanje je potrebno za spremembe kapitalskih zahtev trgovalne knjige za zagotovitev, da se bodo lahko vključile mednarodno dogovorjene spremembe, kar lahko vpliva na prenos v vseh državah članicah v obdobju istočasnega datuma začetka izvajanja, izvede pa se lahko robusten nadzorniški pregled.

Predlog spremembe  67

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe  68

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – del 11 – točka 22 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

22. Pri pripravi in uporabi politik prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, kreditne institucije izpolnjujejo naslednja načela na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

22. Pri pripravi in uporabi politik celotnih prejemkov, vključno s plačami in pokojninami, za osebje, vključno z višjim vodstvom, prevzemalci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi zaposlenimi, ki prejemajo celotne prejemke, ki jih uvrščajo v isto plačilno skupino tega osebja, in katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, kreditne institucije izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

Obrazložitev

Strukture prejemkov bi morale zajemati tudi tiste zaposlene, katerih skupni prejemki so primerljivi s tistimi višjega vodstva, in nadzorne funkcije, saj utegnejo njihove trgovalne dejavnosti za kreditno institucijo pomeniti resno tveganje, kakor se je izkazalo ob propadu banke Barings Bank.

Predlog spremembe  69

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi kreditne institucije;

b) politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi kreditne institucije, pa tudi z legitimnimi pričakovanji družbe za finančni sektor, ter vključuje ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov;

Obrazložitev

Naloga finančnega sektorja je, da s finančnimi storitvami, potrebnimi za delovanje družbe, oskrbuje različna gospodarska področja, javni sektor, pa tudi državljanke in državljane. Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  70

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) določbe o prejemkih iz točke 22 ne posegajo v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s pogodbami, zlasti pravice socialnih partnerjev, da v skladu z nacionalno zakonodajo in tradicijo sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe;

Obrazložitev

V tem okviru je zelo pomembno poudariti, da so temeljne pravice, zagotovljene s pogodbami, bistvena podlaga določb o prejemkih iz točke 22.

Predlog spremembe  71

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka b b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) s politiko prejemkov se uvaja bolj pošteno razmerje med najvišjimi in najnižjimi prejemki znotraj iste institucije;

Predlog spremembe  72

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) upravni organ (nadzorna funkcija) kreditne institucije vzpostavi splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

(c) upravni organ (nadzorna funkcija) kreditne institucije sprejme in redno pregleduje splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  73

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izvajanje politike prejemkov je najmanj enkrat letno predmet osrednjega in neodvisnega notranjega pregleda skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih opredeli upravni organ (nadzorna funkcija);

(d) izvajanje politike prejemkov je najmanj enkrat letno predmet osrednjega in neodvisnega notranjega pregleda skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih sprejme upravni organ (nadzorna funkcija);

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  74

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka d a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) uslužbenci z nadzornimi funkcijami so neodvisni od poslovnih enot, ki so pod njihovim nadzorom, imajo ustrezno avtoriteto in so nagrajevani glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij pod njihovim nadzorom;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  75

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka d b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) prejemke visokih uradnikov, ki opravljajo funkcije obvladovanja tveganja in zagotavljanja skladnosti, neposredno nadzira komisija za prejemke;

Obrazložitev

Višino prejemkov uradnikov, ki opravljajo funkcije obvladovanja tveganja in zagotavljanja skladnosti, je treba določiti na način, ki preprečuje navzkrižje interesov glede poslovne enote, ki jo nadzirajo, zato mora biti določena neodvisno.

Predlog spremembe  76

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) v primeru kreditnih institucij, kjer stroški za prejemke osebja dosegajo več kot 25 % skupnih prihodkov, imajo delničarji pravico do glasovanja o razporeditvi presežnih prihodkov;

Obrazložitev

Če so kreditne institucije organizirane na način, ki predvideva, da se velik del dobička, ustvarjenega v določenem letu, nameni osebju, je ustrezno delničarjem omogočiti pravico do glasovanja o razporeditvi tega dobička med zaposlenimi, delničarji in zneskom, ki se obdrži kot kapital.

Predlog spremembe  77

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb) ocena uspešnosti je postavljena v večletni okvir, da se zagotovi, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno čez obdobje, pri katerem se upoštevajo osnovni poslovni ciklus kreditne institucije in njena poslovna tveganja;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  78

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ec) skupni variabilni prejemki ne omejujejo sposobnosti kreditne institucije, da okrepi svojo kapitalsko osnovo;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  79

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ed) v primeru kreditnih institucij, ki še vedno koristijo izredne posege vlade:

 

– prejemki se strogo omejijo kot delež skupnih neto prihodkov, če niso v skladu z ohranjanjem dobre kapitalske osnove in pravočasnim prenehanjem uporabe vladne podpore,

 

– direktorjem te institucije se ne izplača nikakršen variabilni prejemek,

 

– skupni prejemek vsakega direktorja te institucije ne presega 500.000 EUR;

Obrazložitev

Ker so direktorji odgovorni za splošno uspešnost svojega podjetja, in v skladu z zahtevami odbora za finančno stabilnost, da bonusi odražajo uspešnost, ni upravičeno, da bi prejeli izplačila bonusov, če podjetje še naprej potrebuje izredno državno podporo. Ta ukrep tudi preprečuje moralno tveganje v zvezi s takšnimi plačili in zagotavlja, da je glavni poudarek na krepitvi institucije in zlasti njene kapitalske osnove, da se poplača davkoplačevalce in ni več potrebna podpora vlade.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ee) zajamčeni variabilni prejemki so izjema in se izplačujejo samo v okviru zaposlovanja novih uslužbencev in so omejeni na prvo leto;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  81

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma fleksibilnega bonusa, vključno z možnostjo brez bonusa;

(f) Fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma fleksibilne politike variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo neplačila variabilne sestavine prejemka, pri čemer variabilna sestavina prejemka v nobenem primeru ne presega 50 % celotnega prejemka zadevnega posameznika;

Obrazložitev

V skladu s pristopom iz drugih določb načel odbora za finančno stabilnost mora načelo ustreznega ravnovesja med fiksnimi in variabilnimi sestavinami prejemka dopolnjevati minimalni standard, da se zagotovi učinkovito izvajanje.

Predlog spremembe  82

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) merjenje uspešnosti, kot podlage za bonuse ali skupne fonde bonusov, vključuje prilagoditev za trenutna in prihodnja tveganja, ter upošteva stroške kapitala in potrebno likvidnost;

(h) obseg fondov variabilnih sestavin prejemka in njihova dodelitev v okviru kreditne institucije upošteva celoten obseg trenutnega in morebitnega tveganja ter zlasti:

 

– stroške in količino kapitala, ki mora podpirati prevzeto tveganje;

 

stroške in količino likvidnostnega tveganja, prevzetega pri vodenju poslovanja; ter

 

– skladnost s časovnim načrtom in verjetnostjo potencialnih bodočih prihodkov v okviru trenutnih zaslužkov;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  83

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka h a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha) šibka ali negativna finančna uspešnost kreditne institucije ponavadi vodi do precejšnjega zmanjšanja celotnih variabilnih prejemkov, pri tem pa se upošteva tako trenutno nadomestilo in zmanjšanje izplačil zneskov, zasluženih prej, vključno z dogovori o sistemu malusa ali povrnitvi sredstev;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  84

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka h b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(hb) najmanj 90 % zneska variabilnega prejemka, za katerega ne velja odlog v skladu s točko (i) te točke, se zagotovi v obliki pogojnega kapitala v skladu s pravno strukturo zadevne kreditne institucije; po potrebi se glede na pravno strukturo uporabi enakovreden instrument; za pogojni kapital ali enakovredne instrumente velja ustrezna politika zadržanja, katere namen je uskladitev spodbud z dolgoročnimi interesi kreditne institucije, pri čemer je obdobje zadržanja vsaj pet let;

Obrazložitev

Uskladitev z načelom odbora za finančno stabilnost o izplačilu v obliki delnic. Ta pristop uravnava spodbude in krepi kapitalski položaj podjetja. Načela odbora za finančno stabilnost zahtevajo ustrezno obdobje zadržanja, da se zagotovi, da bo ukrep učinkovit. V smislu pristopa, sprejetega drugje, je primerno zagotoviti minimalen čas za to obdobje. V skladu s priporočilom Komisije (2009)3177 in pravili odbora za finančno stabilnost o odlogu bonusov je primerno, da se določi minimalno obdobje treh let.

Predlog spremembe  85

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) plačilo večjega dela visokega bonusa se odloži za ustrezno obdobje in je povezano s prihodnjo uspešnostjo podjetja.

(i) znaten delež variabilne sestavine prejemka se odloži za dovolj dolgo obdobje; obseg odloženega deleža in trajanje obdobja odložitve se določita v skladu s poslovnim ciklom, z naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi zadevnega uslužbenca; prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti; vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka se odloži; v primeru zelo visokega zneska variabilne sestavine prejemka se odloži plačilo vsaj 60 % zneska, pri čemer odlog traja vsaj pet let;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost o odložitvi bonusov. Predlog spremembe je oblikovan tako, da se pojasni, da je najpomembnejše, da se znesek in obdobje odložitve določita v skladu s poslovnim ciklom in dejavnostmi posameznika, s poslovno enoto in podjetjem, ter je tako triletno obdobje odložitve zgolj minimalna zahteva in je lahko primerno daljše obdobje.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če so glede na finančno stanje kreditne institucije kot celote vzdržni in če jih upravičuje uspešnost zadevne kreditne institucije, poslovne enote in zadevnega posameznika; zlasti odloženi delež posameznika se bo sorazmerno zmanjšal glede na stopnjo neuspešnosti institucije, poslovne enote in posameznika s pomočjo malusa ali s povrnitvijo sredstev odloženega deleža; o vsakem primeru malusa ali povrnitve sredstev je treba poročati nadzornikom in identificirati posameznike, na katere se nanaša, ob tem pa ja treba upoštevati oceno o njihovi primernosti za opravljanje funkcij višjega vodstva, prevzemalcev tveganja in nadzornih funkcij ali za uvrstitev v enak dohodkovni razred;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  87

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ib) politika pokojnin je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi kreditne institucije, variabilni ali diskrecijski pokojninski prispevki pa se obravnavajo kot pogojni kapital ali njemu enakovredni instrumenti do obdobja petih let potem, ko je zaposleni zapustil kreditno institucijo. V primeru upokojitve tudi za variabilne ali diskrecijske prispevke velja petletno obdobje zadržanja;

Obrazložitev

Treba je obravnavati vse prejemke in ne le bonuse. V skladu s tem je treba dodeljena sredstva za pokojnine hraniti kot podrejeni dolg, ker bo to uskladilo dolgoročne spodbude z uspešnostjo kreditne institucije in zmanjšalo nepotrebna tveganja, saj se bo v primeru zloma podrejeni dolg uporabil za kritje izgub. Dodatna korist je okrepitev kapitalske osnove, saj se podrejeni dolg obravnava kot kapital, kar vzpostavlja neposredno povezavo med prejemki in kapitalsko močjo.

Predlog spremembe  88

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ic) uslužbenci se morajo zavezati, da ne bodo uporabljali osebnih strategij zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s prejemki in odgovornostjo ter s tem posegali v učinke usklajevanj tveganj iz njihovih dogovorov glede prejemkov;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  89

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(id) variabilni prejemek se ne izplača z instrumenti ali metodami, ki olajšujejo izogibanje plačilu davkov na dohodek za ta prejemek;

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20.

Predlog spremembe  90

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ie) ta načela uporabljajo finančne institucije na ravni skupine, matičnega podjetja in hčerinskih podjetij, vključno s podjetji, ustanovljenimi v finančnih središčih offshore.

Predlog spremembe  91

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1 a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) V oddelku 11 Priloge V se vstavi naslednja točka:

 

"22a. Kreditne institucije, ki izstopajo zaradi svoje velikosti, notranje organizacije in narave, obsega in zahtevnosti svojih dejavnosti, ustanovijo komisijo za prejemke. Komisija za prejemke se ustanovi na način, ki ji omogoča izvajanje kompetentnega in neodvisnega presojanja politik in praks prejemkov ter spodbud, ustvarjenih za upravljanje s tveganji, kapitalom in likvidnostjo.

 

Komisija za prejemke je odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganja zadevne kreditne institucije in jih mora sprejeti upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Predsednik in člani komisije za prejemke so člani upravnega organa, ki v zadevni kreditni instituciji ne opravljajo nobene izvršilne funkcije. Pri pripravi teh odločitev komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese delničarjev, vlagateljev in drugih zainteresiranih strani v kreditni instituciji."

Obrazložitev

Da se zagotovi oblikovanje politike prejemkov v skladu z dolgoročnimi interesi podjetja, njegovih delničarjev, vlagateljev in drugih udeleženih strani, morajo komisijo sestavljati člani in predsednik iz vrst neizvršnih direktorjev podjetja.

Predlog spremembe  92

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 2 – točka b a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Priloga VI– del 1 – oddelek 12 – točka 68 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) Točka 68(d) se nadomesti z naslednjo:

 

"(d) posojila, zavarovana s stanovanjskimi nepremičninami ali delnicami v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah iz odstavka 46, do višine manjše vrednosti zneska posojila od pravice do zasega, skupaj z morebitnimi predhodnimi pravicami do zasega in 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin; ali posojila, zavarovana s prednostnimi delnicami, ki jih je izdal francoski sklad Fonds Communs de Créances ali podobne ustanove za listinjenje in jih upravlja država članica, ki stanovanjske nepremičnine menja v vrednostne papirje. Če se takšne prednostne delnice zastavijo kot jamstvo, posebni javni nadzor za zaščito imetnikov obveznic v skladu z določbami člena 52(4) Direktive 2009/65/ES zagotovi, da so sredstva, zastavljena za te delnice, kadar koli od njihove vključitve v sklad za kritje sestavljena iz najmanj 90 % stanovanjskih hipotek in prednostnih zastavnih pravic do višine manjše vrednosti med zapadlimi zneski posojila po prednostnih enotah, zneski posojila pravice do zasega in 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin, da so to delnice iz te priloge, ki so uvrščene v prvo stopnjo kreditne kvalitete, in da te delnice ne presegajo 10 % vrednosti zastavljenih nepremičnin. Izpostavljenosti, nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov oziroma likvidacijskega iztržka od dolžnikov iz naslova posojil, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami prednostnih enot ali z dolžniškimi vrednostnimi papirji, niso zajete v izračun omejitve 90 %;"

Predlog spremembe  93

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 2 – točka b b (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Priloga VI– del 1 – oddelek 12 – točka 68 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) točka 68(e) se nadomesti z naslednjim:

 

"(e) posojila, zavarovana s poslovnimi nepremičninami ali delnicami v finskih nepremičninskih družbah iz odstavka 52, do višine manjše vrednosti zneska posojila od pravice do zasega, skupaj z morebitnimi predhodnimi pravicami do zasega in 60 % vrednosti zastavljenih nepremičnin, ali posojila, zavarovana s prednostnimi delnicami, ki jih je izdal francoski sklad Fonds Communs de Créances ali podobne ustanove za listinjenje in jih upravlja država članica, ki poslovne nepremičnine menja v vrednostne papirje. Če se takšne prednostne delnice zastavijo kot jamstvo, posebni javni nadzor za zaščito imetnikov obveznic v skladu z določbami člena 52(4) Direktive 2009/65/ES zagotovi, da so sredstva, zastavljena za te delnice, kadar koli od njihove vključitve v sklad za kritje sestavljena iz najmanj 90 % komercialnih hipotek in prednostnih zastavnih pravic do višine manjše vrednosti med zapadlimi zneski posojila po prednostnih enotah, zneski posojila pravice do zasega in 60 % vrednosti zastavljenih nepremičnin, da so to delnice iz te priloge, ki so uvrščene v prvo stopnjo kreditne kvalitete, in da te delnice ne presegajo 10 % nominalne vrednosti izdanih kritih obveznic. Pristojni organi lahko priznajo kot primerna tudi posojila, zavarovana s poslovno nepremičnino, kadar se razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki znaša 60 %, prekorači do največ 70 %, če skupna vrednost vseh sredstev, zastavljenih kot jamstvo za krite obveznice, preseže nominalen znesek obveznosti iz naslova kritih obveznic za vsaj 10 % in če terjatev imetnika obveznic izpolnjuje nekatere zahteve o pravni gotovosti iz Priloge VII. Terjatev imetnika obveznic mora imeti prednost pred vsemi drugimi terjatvami na zavarovanju s premoženjem; Izpostavljenosti, nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov oziroma likvidacijskega iztržka od dolžnikov iz naslova posojil, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami prednostnih enot ali z dolžniškimi vrednostnimi papirji, niso zajete v izračun omejitve 90 %;"

Predlog spremembe  94

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 2 – točka b c (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Priloga VI– del 1 – oddelek 12 – točka 68 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bc) V točki 68 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

 

"[...] Se zgornja meja 10% za prednostne delnice, ki jih je izdal francoski sklad Fonds Communs de Créances ali podobna ustanova za listinjenje v skladu s odstavkoma (d) in (e) ne uporablja, če; (i) so bile listinjene stanovanjske ali poslovne nepremičninske izpostavljenosti izdane s strani člana iste konsolidirane skupine, katere član je tudi izdajatelj kritih obveznic, ali s strani subjekta, povezanega z istim centralnim organom, s katerim je povezan tudi izdajatelj kritih obveznic (skupno članstvo v isti skupini ali povezanost je treba ugotoviti takrat, ko se prednostne delnice zastavijo kot jamstvo za krite obveznice); in ii) član iste konsolidirane skupine, katere član je tudi izdajatelj kritih obveznic, ali subjekt, povezan z istim centralnim organom, s katerim je povezan tudi izdajatelj kritih obveznic, je imetnik celotne tranše prve izgube, ki podpira te prednostne delnice."

Predlog spremembe  95

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 2 a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Priloga VII – del 2 –oddelek 1 – točka 8 – točka (d)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) V oddelku 1 dela 2 Priloge VII se točka 8(d) nadomesti z naslednjim:

 

"(d) kritim obveznicam, kakor so opredeljene v odstavkih 68 do 70 dela 1 Priloge VI se lahko dodeli vrednost LGD 11,5 %;"

Predlog spremembe  96

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 3 – točka a

Direktiva 2006/48/ES

Priloga IX – del 3 – točka 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „(c) Bonitetna ocena ne temelji niti delno ne temelji na nefinancirani pomoči, ki jo zagotavlja sama kreditna institucija.“

(c) Bonitetna ocena ne temelji niti delno ne temelji na nefinancirani pomoči, ki jo zagotavlja sama kreditna institucija, razen če pomoči ni mogoče na noben način obravnavati kot izboljšanje kreditnih tveganj.“

Obrazložitev

Kadar nefinancirana pomoč prispeva zelo malo k določanju bonitete kot v primeru likvidnostnih posojil, zagotovljenih za terminske transakcije za kritje časovnih razlik, bi morali dovoliti uporabo bonitet. Brez njene spremembe se zdi, da je ta zahteva namenjena instrumentom za zavarovanje pred tveganji (obrestna mera in devizno poslovanje) in likvidnostnim posojilom za terminske transakcije, kot so vrednostni papirji, zavarovani z nepremičninskimi hipotekami (RMBS), ki niso materialni dejavnik za določanje bonitete, kar omogoča nesorazmerne kapitalske zahteve.

Predlog spremembe  97

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 3 – točka b – točka i

Direktiva 2006/48/ES

Priloga IX – del 4 – točka 5 –stavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Če ni mogoče uporabiti bonitetne ocene imenovanih ECAI za pozicijo s premoženjem kritih komercialnih zapisov zaradi zahteve iz odstavka 1(c) dela 3, lahko kreditna institucija uporabi utež tveganja, dodeljeno likvidnostnemu posojilu, za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za komercialne zapise, če komercialni zapisi programa ABCP in likvidnostno posojilo tvorijo prekrivajoče se pozicije.“

Če ima kreditna institucija v listinjenju dve ali več prekrivajočih se pozicij, se od nje zahteva, da v obsegu prekrivanja v svoj izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti vključi zgolj pozicijo ali del pozicije, ki daje višji znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Kreditna institucija lahko tudi prizna takšno prekrivanje med kapitalsko zahtevo za posebno tveganje za pozicije v trgovalni knjigi in kapitalsko zahtevo za pozicije v bančni knjigi,če je kreditna institucija sposobna izračunati in primerjati kapitalske zahteve za ustrezne pozicije. Za namene tega odstavka "prekrivanje" pomeni, da pozicije v celoti ali delno predstavljajo izpostavljenost do enakega tveganja tako, da v obsegu prekrivanja obstaja ena sama izpostavljenost.

 

Če se odstavek 1(c) dela 3 uporablja za pozicije s premoženjem kritih komercialnih zapisov, lahko kreditna institucija z odobritvijo pristojnega organa uporabi utež tveganja, dodeljeno likvidnostnemu posojilu, za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za komercialne zapise, če likvidnostno posojilo ni bolj podrejeno kot komercialni zapisi programa ABCP in v obsegu, v katerem likvidnostno posojilo tvorijo prekrivajoče se pozicije.

Obrazložitev

Tehnična uskladitev z baselskim sporazumom glede listinjenja. Likvidnostna posojila so lahko bolj nadrejena kot komercialni zapisi, kakor tudi enakovredna, in to se mora odražati v predlogu spremembe.

Predlog spremembe  98

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 3 a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Naslov Priloge XII se nadomesti z naslednjim:

 

TEHNIČNA MERILA GLEDE PREGLEDNOSTI IN RAZKRITJA

Obrazložitev

Predlog spremembe naj bi odrazil nove zahteve glede preglednosti, ki so bile uvedene, da se direktiva uskladi z načeli odbora za finančno stabilnost.

Predlog spremembe  99

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka c

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15. Naslednje informacije se razkrijejo v zvezi s politikami in praksami prejemkov kreditne institucije za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja institucije:

15. Naslednje informacije, vključno z rednimi posodobitvami vsaj enkrat letno, se razkrijejo javnosti v zvezi s politikami in praksami prejemkov kreditne institucije za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja institucije. Kreditne institucije izpolnjujejo zahteve iz te točke na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti ter brez poseganja v direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov:

Predlog spremembe  100

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka c

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene po področju poslovanja in glede na višje vodstvo in člane osebja, katerih dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja kreditne institucije, pri čemer je navedeno naslednje:

 

(i) znesek prejemka za finančno leto, razdeljenega v fiksni in variabilni prejemek, in število upravičencev;

 

(ii) znesek in oblika variabilnega prejemka, razdeljenega na gotovino, delnice in na delnice vezane instrumente ter drugo;

 

(iii) znesek neporavnanega odloženega prejemka, razdeljenega v dodeljeni in nedodeljeni del;

 

(iv) znesek odloženega prejemka, dodeljenega v finančnem letu, izplačanega in zmanjšanega s prilagoditvijo glede na uspešnost;

 

(v) nova plačila ob začetku in prekinitvi zaposlitve v finančnem letu in število upravičencev do teh plačil ter

 

(vi) znesek plačil ob prekinitvi zaposlitve, odobrenih v finančnem letu, število upravičencev ter najvišji znesek, dodeljen eni sami osebi.

 

V primeru direktorjev kreditne institucije se kvantitativne informacije iz te točke prav tako javno objavijo na ravni posameznega direktorja.

Obrazložitev

Uskladitev z načeli odbora za finančno stabilnost, kot jih podpira skupina G20. Ker je preglednost osrednje orodje, ki zainteresiranim stranem omogoča nadzor nad družbo in ji s tem preprečuje nesprejemljive prakse, ki bi lahko povečale tveganje, se morajo zahtevane združene kvantitativne informacije razčleniti tudi po področju poslovanja družbe, da bi lahko politike prejemkov povezali z različnimi dejavnostmi. Direktorji družb so izključno odgovorni za sprejete upravljavskih odločitev, zato je treba v skladu s priporočilom Komisije 2004/913/ES zahtevane informacije o prejemkih objaviti na individualni podlagi.

Predlog spremembe  101

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 1 – točka -a (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Priloga I – točka 8 – točka v –odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) V točki 8(v) se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

 

"Če ima [...] izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno[...], prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno tveganje uporabi oceno izvedenega finančnega instrumenta in po potrebi ustrezne uteži tveganja za listinjenje."

Obrazložitev

Sedanji predlogi izključujejo vzvodeno nadrejeno trgovanje iz strukture za zmanjševanje kapitala. Ni jasno, zakaj so te posebne transakcije izključene. Ta predlog spremembe usklajuje predpise EU z mednarodnimi standardi, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor za pozicije v trgovalni knjigi korelacij in izrecno omogoča vključitev ukrepov za zmanjševanje tveganja, t.j. varovanje pred tveganjem za korelacijske produkte, v portfelj korelacij. To zagotavlja natančno vključitev tveganja v posledične kapitalske zahteve.

Predlog spremembe  102

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 1 – točka a – točka i

Direktiva 2006/49/ES

Priloga I – točka 14 – prvi odstavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

14. Institucija razvrsti vse neto pozicije v trgovalni knjigi v instrumentih, ki niso pozicije listinjenja, izračunane v skladu z odstavkom 1, v ustrezne kategorije v tabeli 1, glede na njihovega izdajatelja/dolžnika, na njihovo zunanjo ali notranjo bonitetno oceno ter glede na njihovo preostalo zapadlost in jih nato pomnoži z utežmi, prikazanimi v tej tabeli. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija sešteje vse tehtane pozicije, ki izhajajo iz uporabe tega odstavka in odstavka 16a (ne glede na to, ali so dolge ali kratke).“

14. Institucija razvrsti vse neto pozicije v trgovalni knjigi v instrumentih, ki niso pozicije listinjenja, izračunane v skladu z odstavkom 1, v ustrezne kategorije v tabeli 1, glede na njihovega izdajatelja/dolžnika, na njihovo zunanjo ali notranjo bonitetno oceno ter glede na njihovo preostalo zapadlost in jih nato pomnoži z utežmi, prikazanimi v tej tabeli. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija sešteje vse tehtane pozicije, ki izhajajo iz uporabe tega odstavka (ne glede na to, ali so dolge ali kratke). Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za posebno tveganje za pozicije, ki so pozicije listnjenja v skladu s točko 16a.

 

 

 

 

Predlog spremembe  103

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 1 – točka a a (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Priloga I – točka 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) doda se naslednja točka:

 

"14a. Z odstopanjem od točke 14 lahko institucija določi kapitalsko zahtevo za posebno tveganje za portfelj trgovanja s korelacijo: institucija izračuna (i) skupno kapitalsko zahtevo za posebno tveganje, ki bi bila uporabljena samo za neto dolgo pozicijo portfelja trgovanja s korelacijo in (ii) skupno kapitalsko zahtevo, ki bi bila uporabljena samo za neto kratko pozicijo portfelja trgovanja s korelacijo. Višja od obeh skupnih zahtev se določi kot kapitalska zahteva za posebno tveganje za portfelj trgovanja s korelacijo.

 

Za namene te direktive portfelj trgovanja s korelacijo sestavljajo pozicije listinjenja in kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki izpolnjujejo naslednja merila:

 

(a) pozicije niso pozicije dodatnega listinjenja, opcije na tranšo listinjenja ali kakršni koli izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti listinjenja, ki ne zagotavljajo sorazmernega deleža v iztržku tranše listinjenja (na primer, med drugim, sintetično vzvodene nadrejene tranše so izključene iz portfelja trgovanja s korelacijo); ter

 

(b) vsi referenčni instrumenti so instrumenti za eno samo izpostavljenost, vključno s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za eno samo izpostavljenost, za katere obstaja dvosmerni likvidni trg. To vključuje tudi indekse, ki se običajno uporabljajo pri trgovanju in temeljijo na teh referenčnih instrumentih. Šteje se, da dvosmerni trg obstaja, če obstajajo dobronamerne neodvisne ponudbe za nakup ali prodajo, tako da se lahko cena, ki je razumno povezana z zadnjo prodajno ceno ali v dobri veri s trenutno konkurenčno ponudbo oz. kotacijo povpraševanja, določi v enem dnevu in po tej ceni tudi poravna v razmeroma kratkem času v skladu s trgovalnimi običaji.

Obrazložitev

Uskladitev s sklepom Baselskega odbora o izključitvi trgovanja s korelacijo, s pojasnilom o besedilu v točki a, da bi pojasnili, da se vzvodena nadrejena tranša ne šteje za del portfelja trgovanja s korelacijo v skladu z namenom baselskega sporazuma.

Predlog spremembe  104

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 1 – točka a b (novo)

Direktiva 2006/49/ES

Priloga I – točka 14 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab) doda se naslednja točka:

 

"14b. V portfelj trgovanja s korelacijo ne morejo biti vključene pozicije, ki se nanašajo na:

 

(a) osnovne izpostavljenosti, ki bi lahko bile razporejene v kategorije izpostavljenosti, določene v členu 79(1)(i) in (h) direktive 2006/48/ES, v bančni knjigi kreditne institucije; or

 

(b) terjatev do pravne osebe s posebnim namenom.

 

Institucija lahko v portfelj trgovanja s korelacijo vključi pozicije, ki niso pozicije listinjenja ali kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, vendar varujejo druge pozicije tega portfelja, če za instrument ali osnovne izpostavljenosti tega instrumenta obstaja dvosmerni likvidni trg iz točke 14a (b).“

Obrazložitev

Uskladitev s sklepom Baselskega odbora o izključitvi trgovanja s korelacijo.

Predlog spremembe  105

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 1 – točka b

Direktiva 2006/49/ES

Priloga I – točka 16a – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

16a. Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za neto pozicije v trgovalni knjigi v instrumentih, ki so pozicije listinjenja, kot sledi:

16a. Za instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije listinjenja, institucija tehta svoje neto pozicije, kot so izračunane v skladu s točko 1, in upošteva naslednje:

Predlog spremembe  106

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 1 – točka b

Direktiva 2006/49/ES

Priloga I – točka 16 a – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Institucija lahko določi najvišjo raven produkta med utežjo in neto pozicijo na ravni največje možne izgube, povezane s kreditnim tveganjem. Za kratko pozicijo se ta meja lahko izračuna kot sprememba vrednosti zaradi temeljnih sredstev v primeru takojšnje izgube tveganja neplačila. Institucija ločeno sešteje (i) svoje tehtane neto dolge pozicije in (ii) svoje tehtane neto kratke pozicije. Višji od obeh seštevkov se določi kot kapitalska zahteva za posebno tveganje. Za namene te točke in z odstopanjem od točke 8 se nominalna vrednost v primeru izvedenih kreditnih finančnih instrumentov lahko zamenja z nominalno vrednostjo, kateri se odštejejo spremembe tržne vrednosti izvedenih kreditnih finančnih instrumentov od trenutka začetka trgovanja.

Predlog spremembe  107

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 3 – točka c

Direktiva 2006/49/ES

Priloga V – točka 5 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Od institucije se ne zahteva, da zajema tveganja neplačila in bonitetne migracije za dolžniške finančne instrumente, s katerimi trguje, v svojem notranjem modelu, če zajema ta tveganja v zahtevah iz točk 5a do 5k.

Obrazložitev

Tehnična uskladitev z baselskim sporazumom. Preprečuje dvojno upoštevanje prekrivajočih se zahtev za enako tveganje in odraža besedilo baselskega sporazuma za obravnavo dvojnega upoštevanja tveganja, zajetega med tvegano vrednostjo in zahtevo za posamezno tveganje; tako lahko vsaka komponenta neplačila in bonitetne migracije zmanjša tvegano vrednost.

Predlog spremembe  108

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 3 – točka d

Direktiva 2006/49/ES

Priloga V – točka 5 k a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5ka. Pristojni organi priznajo uporabo notranjega pristopa za izračun dodatne kapitalske zahteve namesto kapitalske zahteve za portfelj trgovanja s korelacijo v skladu s točko 14a priloge I, če so izpolnjeni vsi pogoji iz te točke. Takšen notranji pristop ustrezno zajema vsa cenovna tveganja pri 99,9 % intervalu zaupanja enoletnem obdobju za izračun kapitala, pod predpostavko nespremenjene stopnje tveganja, in da se po potrebi prilagaja z upoštevanjem vpliva likvidnosti, koncentracij, zavarovanja pred tveganji in raznolikosti (optionality). Institucija lahko v ta pristop vključi vse pozicije, ki se upravljajo skupaj s pozicijami portfelja trgovanja s korelacijo, in izključijo pozicije, za katere se uporablja pristop iz točke 5a.

 

Ustrezno je treba zajeti zlasti naslednja tveganja:

 

(i) skupno tveganje zaradi več neplačil, vključno z določanjem vrstnega reda neplačil, pri produktih s segmenti kreditnega tveganja

 

(ii) tveganje spremembe kreditnega razmika, vključno z učinki game in navzkrižne game;

 

(iii) nestanovitnost implicitnih korelacij, vključno z navzkrižnim učinkom med razponi in korelacijami;

 

(iv) osnovno tveganje, ki zajema oboje:

 

– osnovo med razponom indeksa in različnih izpostavljenosti, ki ga sestavljajo; ter

 

– osnovo med implicirano korelacijo indeksa in korelacijo prilagojenih portfeljev;

 

(v) nestanovitnost stopnje izterjave, ker je povezana z dejstvom, da stopnje izterjave vplivajo na ceno tranš; ter

 

(vi) če celotna mera tveganja vključuje dobiček, ki je posledica dinamičnega zavarovanja pred tveganji, tveganje znižanja zavarovanja in potencialne stroške za uravnavo takšnih zavarovanj.

 

Za namene te točke ima institucija na razpolago dovolj tržnih podatkov, da se zagotovi, da bo lahko v celoti upoštevala najpomembnejša tveganja za te izpostavljenosti v svojem notranjem pristopu, v skladu s standardi, ki so določeni v tej točki, z naknadnim preverjanjem ali drugimi sredstvi dokazala, da lahko z meritvami tveganja ustrezno pojasni dosedanje nihanje cen teh proizvodov, in zagotovila ločevanje pozicij, za katere ima soglasje in bodo vključene v kapitalsko zahtevo v skladu s to točko, od pozicij, za katere nima soglasja.

 

V zvezi s portfelji iz te točke institucija redno uporablja vrsto posebnih in vnaprej določenih scenarijev izrednih situacij. V njih se preučijo učinki izrednih situacij na stopnje neplačil, stopnje izterjav, kreditne razpone in korelacij o bilanci izgub in dobička enote za trgovanje s korelacijo. Institucija uporablja te scenarije vsaj enkrat tedensko in vsaj enkrat v četrtletju poroča pristojnim organom o rezultatih, vključno s primerjavami s kapitalskimi zahtevami institucije na podlagi te točke. Če se pri testiranju izredne situacije izkaže, da je kapitalska zahteva očitno pomanjkljiva, je treba o tem pravočasno poročati pristojnim organom. Na podlagi rezultatov teh scenarijev izrednih situacij pristojni organi preučijo možnost uvedbe dodatne kapitalske zahteve za portfelj trgovanja s korelacijo, kakor je določeno v členu 136(2) Direktive 2006/48/ES. Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za vsa cenovna tveganja vsaj enkrat tedensko.

Obrazložitev

Uskladitev s sklepom Baselskega odbora o izključitvi trgovanja s korelacijo.

Predlog spremembe  109

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 3 – točka f

Direktiva 2006/49/ES

Priloga V – točka 8 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene odstavkov 10b(a) in 10b(b) se multiplikator (m+) poveča za plus faktor med 0 in 1 v skladu s tabelo 1, v odvisnosti od števila preseganj za zadnjih 250 delovnih dni, ugotovljenih s testiranjem za nazaj mer tvegane vrednosti, ki ga opravi institucija, kot je določeno v odstavku 10. Pristojni organi zahtevajo, da institucije dosledno izračunavajo ta preseganja s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja. Preseganje pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki presega ustrezno enodnevno mero tvegane vrednosti, izračunane z notranjim modelom institucije. Za določitev plus faktorja je treba število preseganj oceniti vsaj četrtletno.“

Za namene odstavkov 10b(a) in 10b(b) se multiplikator (m+) poveča za plus faktor med 0 in 1 v skladu s tabelo 1, v odvisnosti od števila preseganj za zadnjih 250 delovnih dni, ugotovljenih s testiranjem za nazaj mer tvegane vrednosti, ki ga opravi institucija, kot je določeno v odstavku 10. Pristojni organi zahtevajo, da institucije dosledno izračunavajo ta preseganja s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih in dejanskih sprememb vrednosti portfelja. Preseganje pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki presega ustrezno enodnevno mero tvegane vrednosti, izračunane z notranjim modelom institucije. Za določitev plus faktorja je treba število preseganj oceniti vsaj četrtletno in je enako višjemu številu preseganj v primeru hipotetičnih in dejanskih sprememb vrednosti portfelja.

Obrazložitev

Tehnična uskladitev z baselskim sporazumom. Baselski sporazum omogoča izbiro glede izračuna izjem s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih ali dejanskih ("čistih") podatkov. Ta predlog spremembe zagotavlja, da bo najvišji izmed obeh uporabljen v novih enotnih skupnih pravilih.

Predlog spremembe  110

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 3 – točka h – točka i

Direktiva 2006/49/ES

Priloga V – točka 10 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) uporaba faktorja, ki odraža nestanovitnost cen za obdobje 10 dni posedovanja (holding period);

(c) uporaba faktorja, ki odraža nestanovitnost cen za obdobje, ki je enako desetim dnem posedovanja (holding period) (institucije lahko uporabijo tvegane vrednosti, izračunane za krajše obdobje posedovanja, podaljšano do 10 dni, na primer s kvadratnim korenom časa. Institucija, ki uporablja ta pristop, redno in zadovoljivo utemelji pristojnim organom sprejemljivost svojega pristopa);

Obrazložitev

Tehnična uskladitev z baselskim sporazumom. Baselski sporazum predvideva uporabo obdobja posedovanja. Ta predlog spremembe predvideva, da se sedanja nadomestna možnost podaljšanja ohrani, vendar pod pogojem jasnejše zaščite institucije, ki utemelji sprejemljivost svojega pristopa pristojnemu organu.

Predlog spremembe  111

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga II – točka 3 – točka i

Direktiva 2006/49/ES

Priloga V – točka 10 b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10ba) Finančne institucije izvajajo tudi povratne teste izjemnih situacij.

Obrazložitev

Testi izjemnih situacij bi morali obravnavati dogodke, zmožne ustvariti največ škode, bodisi z velikostjo izgube ali z izgubo dobrega imena. povratni testi izjemnih situacij raziskujejo dogodke, ki bi utegnili bistveno vplivati na podjetje.

(1)

UL C 291, 1.12.2009, str. 1.

(2)

     Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

Povzetek

Komisija je 13. julija 2009 sprejela tretji pregled Direktive o kapitalskih zahtevah. Glavni sestavni deli tega predloga so:

· uvedba izrecnih pravil in ustreznih nadzornih ukrepov ter sankcij glede politik prejemkov, zlasti premij, da se prepreči politike, ki spodbujajo nesprejemljiva tveganja,

· okrepljene kapitalske zahteve za postavke iz trgovalne knjige(1)

· nadgrajene kapitalske zahteve za dodatna listinjenja(2)

Finančna kriza in potreba po obsežni podpori davkoplačevalcev so pokazale glavne pomanjkljivosti globalnih bančnih praks.

Pomanjkanje ustreznega kapitala v bančnem sistemu je bil glavni vzrok za krizo. Bančni modeli tveganja so vedno bolj napovedovali, da je za večino njihovih trgovskih dejavnosti potrebno manj kapitala.

Ko se je kriza razvila, je pomanjkanje kapitala postalo hitro očitno, neposredna in posredna velika državna podpora pa neizbežna. V EU je bilo zagotovljeno približno 3,9 milijarde EUR državne pomoči.

Davkoplačevalci ne bodo več sprejemali tega, da banke privatizirajo dobičke, izgube pa naprtijo družbi sami, zlasti ne po enem letu visokih dobičkov in nabranih premij, ki jih je omogočila državna podpora.

Politike prejemkov v bančnem sektorju, zlasti pretirano visoke premije, so povzročile, da je prizadevanje za kratkoročnimi dobički vplivalo na dolgoročno stabilnost. Ker so pobude posameznih trgovcev in direktorjev najpomembnejše pri sprejemanju odločitev družb, te politike povečujejo tveganja za družbe in finančne sisteme v celoti.

G20 in EU sta začeli z obsežnim programom reform, da bi preprečile bodoče krize ter s pobudami za prevzemanje prevelikih tveganj in za zagotavljanje, da davkoplačevalci ne plačujejo prihodnjih programov pomoči. Poročevalec podpira predlog Komisije kot del tega reformnega postopka, predlaga pa tudi ukrepe za krepitev določb prejemkov in zagotavljanje nadzora Parlamenta nad postopkom Basel.

Prejemki

Komisija se je po finančni krizi natančneje poglobila v nestalne prejemke. Larosièrejevo poročilo svetuje, da bi premije morale odražati učinkovitost in ne bi smele biti zajamčene ter da bi morale biti razširjene čez določeno število let. Ta načela so bila zajeta v priporočilu Komisije o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev z dne 30. aprila 2009, ki so osnova za besedilo o prejemkih v tem predlogu. Predlog vsebuje sankcije v zvezi s finančnimi in nefinančnimi ukrepi ter večje kazni v kapitalskih zahtevah. Predlog Komisije prav tako zagotavlja večjo preglednost in zahteve po razkritju.

Septembra 2009 je odbor za finančno stabilnost izdal načela premišljene prakse nadomestil, ki so ga v Pittsburgu potrdili voditelji G20. Namen načel je odpraviti strukture prejemkov, ki spodbujajo izjemna tveganja ali pa šibijo finančne institucije. Načela določajo sestavne dele za premišljeno prakso prejemkov na petih področjih:

o upravljanje

o nadomestila in kapital

o plačilna struktura in prilagoditev tveganj

o razkritje

o nadzorni okvir

Nova načela za premišljene prakse prejemkov

Cilj predlogov sprememb, ki jih je vložil poročevalec, je vključiti in okrepiti načela odbora za finančno stabilnost v tem predlogu, da bi se zagotovil zanesljiv in pravičen sistem prejemkov. Države članice lahko razširijo te zahteve iz predloga, vendar morajo preprečiti tveganja regulatorne arbitraže, tako da se vzpostavijo močni minimalni standardi. Poročevalec zato predlaga naslednje zahteve:

· premije je treba zagotoviti na podlagi dolgoročnega uspeha, ne smejo pa biti zajamčene in odpraviti je treba tako imenovana zlata padala, ki nagrajujejo neuspeh;

· ohranjanje stabilnosti družbe mora biti prednostna naloga, zato izplačila premij družb ne smejo omejevati pri njihovih povečevanjih lastnega kapitala;

· načela odbora za finančno stabilnost uveljavljajo posebne ukrepe za banke v zameno za izjemno vladno podporo. Da ne pride do moralnega tveganja, morajo biti družbe zavezane k izplačilu davkoplačevalcev, povečevanju deleža lastnega kapitala in šele nato izplačevati premije svojim direktorjem;

· med premijami in plačami mora obstajati ustrezno ravnovesje; zlasti ne sme premija posameznika znašati več kot 50 % njegovega skupnega lastnega prejemka;

· vsaj 50 % premij je treba izplačati v deležih. V skladu s predlogom Komisije (2009)3177 morajo biti deleži hranjeni vsaj tri leta

· znaten delež vsake premije je treba odložiti za obdobje, sorazmerno poslovnemu ciklu prodajanih izdelkov, odložen del pa se sme zahtevati nazaj v primeru neuspešnosti;

· v vsakem primeru pa je treba odložiti vsaj 40 % premije (60 % za izjemno visoke premije). Obdobje odloga ne sme biti krajše od treh let.

Določbe za izboljšanje upravljanja družb, preglednosti in razkritja

Regulativni ukrepi in nadzor nista dovolj za učinkovito upravljanje družb in preglednost. Jasno je, da samo vodstvo vse do začetka krize ni učinkovito nadzorovalo bančnih politik prejemkov. Predlogi poročevalca:

· družbe morajo ustanoviti odbor za prejemke, da nadzoruje njihove politike;

· predsednik in večina članov odbora ne smejo imeti izvršne funkcije;

· člani morajo ohranjati dolgoročne interese delničarjev, vlagateljev in drugih zainteresiranih strani;

· družbe javno objavijo informacije o svojih politikah prejemkov in plačah, skupaj s plačami poslovnih enot in posameznih direktorjev.

Nacionalna in vseevropska primerjava

Ti ukrepi so jasno usmerjeni na soočanje z dejavniki tveganja v politikah prejemkov. Vendar je poročevalec zaskrbljen, da prakse prejemkov v finančnem sektorju izkrivljajo pobude v širšem gospodarstvu. Nacionalni nadzorniki morajo uporabiti informacije, ki jih zbirajo o politikah prejemkov in plačah, da lahko na nacionalni ravni primerjajo institucije, podobno nalogo na evropski ravni pa bi izvajal Evropski bančni organ. Primerjanje, močnejše upravljanje družb, sodelovanje zainteresiranih strani in večja preglednost bodo pomagali javnosti, vlagateljem in oblikovalcem politike, da sklenejo širše zaključke o politikah prejemkov v finančnem sektorju.

Izvajanje sklepov iz Basla: kapitalske zahteve za trgovalno knjigo in dodatna listinjenja

Baselski odbor za bančni nadzor organizira mednarodne razprave o kapitalskih zahtevah. Vrsta sprememb, dogovorjenih v Baslu, je že sprejetih v EU(3), ki bodo začele veljati 31. decembra 2010. Sedanji predlog odraža nadaljnje ukrepe, o katerih so se dogovorili v Baslu, z istim datumom veljave. O bolj temeljnih reformah pa se še vedno razpravlja. Zato je treba na ta predlog gledati kot na korak v procesu reforme.

Bolj stabilne banke

Banke so sprejele načelo višjih kapitalskih zahtev, pri čemer želijo zamudo pri uvedbi teh ukrepov ali „prehodno obdobje“ obstoječih sredstev. V svojem zagovarjanju se banke osredotočajo na potencialne učinke kreditne sposobnosti in realno ekonomijo. Poročevalec priznava osrednji pomen sprejemanja učinkovitega načrta za oživitev in je pozorno prisluhnil težavam. Vendar je treba upoštevati tri glavna dejstva:

1. cilj teh ukrepov je popraviti sedanje podcenjeno tveganje v trgovalni knjigi in v dodatnem listinjenju. V nasprotnem primeru se bodo kopičile nove pomanjkljivosti na bančnih izkazih, sedanje pomanjkljivosti pa bodo ostale neustrezno krite. O tem, da je potreben pravočasen napredek pri teh ukrepih ni dvoma, v nasprotnem primeru obstaja tveganje za ponovni propad velikih bank;

2. sredstva trgovalnih knjig so v primerjavi s krediti v bančnih knjigah podcenjena glede stroškov hranjenja kapitala, pri čemer spodbujajo pretirano osredotočanje na visoko tvegane dejavnosti trgovanja. Usklajevanje teh stroškov bo na splošno zmanjšalo pretirano osredotočanje namesto, da bi spodbujalo zmanjšanje posojanja

3. o bistvenih delih predloga so se dogovorili v Baslu v prvi polovici leta 2009, da bankam omogočijo več kot 18 mesecev časa, da se prilagodijo predvidenemu datumu izvajanja. Od tega sporazuma dalje so banke izplačale znaten del svojega dohodka iz leta 2009 v obliki dividend in premij, čeprav so izplačila nekoliko omejile, ter tako pokazale, da lahko izpolnijo baselske obveznosti.

Poročevalec zato podpira predloge Komisije za izvajanje dogovorov iz Basla. Poročevalec predlaga spremembe na treh področjih:

najprej je pomembno nadalje izvajati sklepe iz Basla, da se izključi trgovanje s korelacijo iz novih zahtev trgovalne knjige;

Drugič, razprave v Baslu potekajo na najnižji kapitalski zahtevi za trgovanje s korelacijo. Ker to še ni v celoti ocenjeno, je prezgodaj uvesti tovrstno določbo. Poročevalec zato zagotavlja prenesena pooblastila za uvajanje najnižje zahteve, če bo tako dogovorjeno v Baslu.

In tretjič, predlog Komisije o tem, da mora za nadzor s potrebno skrbnostjo za zelo zapletena dodatna listinjenja veljati predhodna odobritev nadzornikov, je zelo tehten. Pomanjkanje skrbnosti bank je povzročilo močno izpostavljenost tveganjem, ki niso bila dobro razumljena, kar je imelo bistveno vlogo v krizi. Vsekakor pa je nujno, da se taka dodatna listinjenja jasno in natančno opredelijo, s čimer se zagotovi regulativna varnost in prepreči, da bi bili nadzorniki preobremenjeni zaradi dodatnega dela. Ukrep bi torej moral Parlament potrditi v skladu s postopkom za delegirane akte.

Močnejši parlamentarni nadzor

Komisija se pogaja o sporazumih v Baslu v imenu EU. Demokratične institucije EU morajo bistveno prispevati k temu procesu, zlasti ko se pogajajo o temeljnih političnih in ne tehničnih reformah, o katerih se razpravlja v Baslu. CRD 2 vključuje klavzulo o pregledu, ki od Komisije zahteva, da do konca 2009 poroča o teh obširnejših reformah. Sedaj se pripravlja obsežna ocena. Pomembno je, da po sklepih te ocene in pred doseganjem nadaljnjega sporazuma o teh vprašanjih, Komisija sodeluje v pomembnem dialogu s Parlamentom za zagotovitev, da pogajanja potekajo na osnovi jasnega demokratičnega mandata.

(1)

sredstva, ki jih imajo kratkoročno banke in investicijska podjetja za namene prodaje

(2)

listinjenja, ki vključujejo osnovne pozicije listinjenja

(3)

Direktiva 2009/111/ES, „CRD 2“


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (19.3.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov

(KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD))

Pripravljavec mnenja: Ole Christensen

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Na podlagi Larosièrovega poročila, predstavljenega spomladi 2009, so bila v priporočilu Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev določena načela o strukturi prejemkov, postopku za pripravo in izvajanje premišljenih politik prejemkov (upravljanje), razkritju politike prejemkov zainteresiranim stranem in bonitetnem nadzoru v finančnem sektorju.

S spremembo direktiv o kapitalskih zahtevah 2006/48/ES in 2006/49/ES namerava Komisija ta načela narediti za zavezujoča, in sicer z določitvijo, da bi za politike prejemkov v bankah in investicijskih podjetjih veljal bonitetni nadzor.(1) To je lahko v obliki uvedbe kvalitativnih ukrepov (zahteva po zmanjšanju tveganja, povezanega s strukturo njihovih politik prejemkov) ali kvantitativnih ukrepov (zahteva, da morajo imeti dodatna lastna sredstva), v primeru kršitve načel iz direktive pa jim je lahko naložena tudi finančna kazen.

Pripravljavec mnenja je zadovoljen, da bosta direktivi o kapitalskih zahtevah 2006/48/ES in 2006/49/ES spremenjeni, vendar meni, da se je delo začelo prepozno. Številne posledice finančne in ekonomske krize bi lahko preprečili, če bi imeli večji nadzor in regulacijo. Spremembo direktiv bi bilo tako treba uporabiti za preprečitev, da bi se še kdaj znašli v podobnem finančnem in ekonomskem položaju. Pripravljavec mnenja poziva k primerljivim mehanizmom za upravljanje in bonitetni nadzor za politike prejemkov na tistih področjih finančnega sektorja, ki jih ne pokrivata ti direktivi (zavarovanja, alternativni investicijski skladi itd.).

Namen predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve je:

§ pojasniti področje uporabe direktive, in sicer za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja kreditnih institucij in investicijskih podjetij;

§ zagotoviti, da regulacija strukture prejemkov v finančnem sektorju ne poteka v škodo pravice uprave in delavcev do kolektivnih pogajanj. To je treba pojasniti v besedilu direktive o kapitalskih zahtevah, ne le v preambuli;

§ okrepiti določbe o plačni strukturi in prilagoditvi tveganj – fiksni namesto variabilni prejemek, gotovina namesto delnic ali delnicam podobnih instrumentov, odloženo plačilo, pridobitev pravic, zahteve po vračilu sredstev – po načelih, ki jih je določil odbor za finančno stabilnost in so dobila mednarodno potrditev na srečanju G-20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009, predlagalo pa jih je predsedstvo Sveta;

§ naložiti strožjo zahtevo po preglednosti, kar zadeva razkritje politike prejemkov za vse zainteresirane strani (delničarje, zaposlene, javnost, vlado) in uvesti pravico do obveščenosti in posvetovanja z zaposlenimi prek delavskih svetov;

§ vključiti družbeno odgovornost podjetij med dolgoročna merila, s čimer bi utemeljili izplačilo odloženega variabilnega prejemka;

§ v večjih bankah in investicijskih podjetjih zahtevati vzpostavitev neodvisnega odbora za prejemke, ki bo sodeloval s funkcijami za obvladovanje tveganja in zagotavljanje skladnosti, da bi ohranili spodbude, oblikovane za upravljanje tveganja, kapitala in likvidnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za gospodarske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pretirano in nepreudarno tveganje v bančnem sektorju je privedlo do propada posameznih finančnih institucij ter sistemskih težav v državah članicah in v svetu. Razlogi za takšno tveganje so številni in zapleteni, vendar med nadzorniki in regulativnimi organi, vključno z G20 in Odborom evropskih bančnih nadzornikov, obstaja soglasje, da so k temu prispevale tudi neprimerne strukture prejemkov nekaterih finančnih institucij. Politike prejemkov, ki pospešujejo tveganja, ki presegajo splošno raven tveganj, sprejemljivih za institucijo, lahko ogrozijo premišljeno in učinkovito obvladovanje tveganja ter spodbudijo pretirano tvegano ravnanje.

(1) Pretirano in nepreudarno tveganje v bančnem sektorju je privedlo do propada posameznih finančnih institucij ter sistemskih težav v državah članicah in v svetu. Razlogi za takšno tveganje so številni in zapleteni, vendar med nadzorniki in regulativnimi organi, vključno z G20 in Odborom evropskih bančnih nadzornikov, obstaja soglasje, da so k temu prispevale tudi neprimerne strukture prejemkov nekaterih finančnih institucij. Politike prejemkov, ki pospešujejo tveganja, ki presegajo splošno raven tveganj, sprejemljivih za institucijo, lahko ogrozijo premišljeno in učinkovito obvladovanje tveganja ter spodbudijo pretirano tvegano ravnanje. V tem smislu so še posebej pomembna mednarodno dogovorjena in podprta načela, ki jih je pripravil odbor za finančno stabilnost.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih struktur prejemkov na premišljeno obvladovanje tveganja in nadzor tveganega ravnanja s strani posameznikov je treba zahteve Direktive 2006/48/ES dopolniti z izrecno obveznostjo za kreditne institucije in investicijska podjetja, da za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, vzpostavijo in vzdržujejo politike prejemkov in prakse, ki so skladne z učinkovitim obvladovanjem tveganja.

(3) Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih struktur prejemkov na premišljeno obvladovanje tveganja in nadzor tveganega ravnanja s strani posameznikov je treba zahteve Direktive 2006/48/ES dopolniti z izrecno obveznostjo za kreditne institucije in investicijska podjetja, da za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo očitno bistven vpliv na njihov profil tveganja, vzpostavijo in vzdržujejo politike prejemkov in prakse, ki so skladne z učinkovitim obvladovanjem tveganja. To osebje bi moralo zajemati vsaj višje vodstvo, uslužbence, ki sprejemajo tveganja, ter uslužbence z nadzornimi funkcijami.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Ker lahko pretirano in nepreudarno tveganje ogrozi finančno trdnost finančnih institucij in destabilizira bančni sistem, je pomembno, da se nova obveznost glede politik prejemkov in praks dosledno izvaja. Zato je primerno opredeliti ključna načela o premišljenih nadomestilih za zagotovitev, da struktura prejemkov ne spodbuja pretiranega tveganja s strani posameznikov in je usklajena s pripravljenostjo za tveganje, vrednotami in dolgoročnimi interesi institucije. Za zagotovitev, da je zasnova politik prejemkov vključena v obvladovanje tveganja finančnih institucij, mora upravni organ (nadzorna funkcija) vsake kreditne institucije ali investicijskega podjetja vzpostaviti splošna načela, politike pa morajo biti predmet najmanj letnega neodvisnega notranjega pregleda.

(4) Ker lahko pretirano in nepreudarno tveganje ogrozi finančno trdnost finančnih institucij in destabilizira bančni sistem, je pomembno, da se nova obveznost glede politik prejemkov in praks dosledno izvaja. Zato je primerno opredeliti jasna in pregledna ključna načela o premišljenih nadomestilih, ki se določijo ob sodelovanju zaposlenih in njihovih predstavnikov v okviru podjetja, za zagotovitev, da struktura prejemkov ne spodbuja pretiranega tveganja s strani posameznikov in je usklajena s pripravljenostjo za tveganje, vrednotami in dolgoročnimi interesi institucije ter njenih uslužbencev. Za zagotovitev, da je zasnova politik prejemkov vključena v obvladovanje tveganja finančnih institucij, mora upravni organ (nadzorna funkcija) vsake kreditne institucije ali investicijskega podjetja vzpostaviti splošna načela, politike pa morajo biti predmet najmanj letnega neodvisnega notranjega pregleda. Večje kreditne institucije in investicijska podjetja bi morala ustanoviti neodvisne notranje odbore za prejemke kot del svoje upravljavske strukture. Odbori za prejemke bi morali sodelovati z osebami, ki opravljajo funkcijo obvladovanje tveganja in nadzora skladnosti, da bi nadzorovali spodbude, oblikovane za upravljanje tveganja, kapitala in likvidnosti.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Politika prejemkov mora biti namenjena uskladitvi osebnih ciljev zaposlenih z dolgoročnimi interesi zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Ocene sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, morajo temeljiti na dolgoročni uspešnosti in upoštevati izjemna tveganja, povezana z uspešnostjo. Oceno uspešnosti je treba vključiti v večletni okvir, na primer obdobje med tremi in petimi leti, za zagotovitev, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno po poslovnem ciklu podjetja.

(5) Politika prejemkov mora biti namenjena uskladitvi osebnih ciljev zaposlenih z dolgoročnimi interesi zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Ocene sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, morajo temeljiti na dolgoročni uspešnosti in upoštevati izjemna tveganja, povezana z uspešnostjo. Oceno uspešnosti je treba vključiti v večletni okvir, na primer obdobje med tremi in petimi leti, za zagotovitev, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin nadomestila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno po poslovnem ciklu podjetja. Pri oceni dolgoročne uspešnosti, s katero se utemelji odloženo izplačilo variabilnega prejemka, je treba upoštevati tudi cilje na področju družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja, na primer z uporabo modela Evropske fundacije za upravljanje kakovosti (EFQM).

Predlog spremembe  5

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Ker zagotovljeni variabilni prejemki niso združljivi z dobrim upravljanjem tveganja ali z načelom določanja prejemkov glede na uspešnost, se jih ne sme vključiti v pripravo strategije na področju prejemkov in bi jih bilo treba praviloma prepovedati.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b) V okviru določanja elementov in ciljev, na podlagi katerih se oceni dolgoročna uspešnost, bo treba, poleg skupne ocene s tem povezane uspešnosti in tveganja, vključiti in upoštevati učinkovitost in cilje na področju družbene odgovornosti, s čimer bo odloženo izplačilo variabilnega prejemka postalo v določeni meri sprejemljivo.

Obrazložitev

Številni vidiki gospodarskih utemeljitev so intuitivnega značaja ter zadevajo ohranjanje delovnih mest in večjo dejavnost delavcev, povečanje produktivnosti, izboljšanje odnosov z lokalnim družbenim okoljem in s pomembnejšimi – neposredno in/ali posredno zainteresiranimi – akterji. Način utemeljevanja, ki vključuje družbeno odgovornost podjetij, je lahko tudi vir inovacij po merilih kakovosti storitev in zanesljivosti. Ena od poglavitnih spodbud za družbeno odgovornost podjetij pa je upravljanje in preprečevanje tveganja.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5c) Kreditne institucije ali investicijska podjetja bi morala zagotoviti, da celotni variabilni prejemki ne bodo omejili njihove sposobnosti za okrepitev njihove kapitalske osnove. Obseg, v katerem je treba povečati kapital, bi moral biti funkcija sedanjega kapitalskega položaja institucije ali podjetja. V tem smislu bi morali imeti pristojni nacionalni organi pooblastilo, da omejijo variabilne prejemke, med drugim kot delež skupnih neto prihodkov, kadar ti prejemki niso v skladu z ohranjanjem dobre kapitalske osnove.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5d) Vodstveno osebje kreditnih institucij in investicijskih podjetij bi morala od svojih zaposlenih zahtevati, da ne uporabljajo osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanja, da bi se izognilo učinkom uravnavanja tveganja, ki jih vključujejo njihovi sporazumi o prejemkih.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev določa tudi načela za premišljene politike prejemkov v zvezi z načinom, kako lahko podjetja izpolnjujejo to obveznost, ki so skladna s to direktivo in dopolnjujejo njena načela.

(6) Plačila v zvezi s premišljenimi politikami prejemkov iz Priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev so skladna s to direktivo in dopolnjujejo njena načela.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ker lahko slabo zasnovane politike prejemkov in sistem spodbud do nesprejemljive ravni povečajo tveganja, ki so jim izpostavljene kreditne institucije in investicijska podjetja, je primerno, da pristojni organi zadevnim subjektom naložijo kvalitativne ali kvantitativne ukrepe, ki so namenjeni rešitvi težav, ugotovljenih v zvezi s politikami prejemkov v nadzorniškem pregledu „stebra 2“. Med kvalitativnimi ukrepi, ki jih lahko naložijo pristojni organi, je zahteva za kreditne institucije ali investicijska podjetja, da zmanjšajo tveganje, povezano z njihovimi dejavnostmi, produkti ali sistemi, vključno s strukturami prejemkov, če ti niso skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Kvantitativni ukrepi vključujejo zahtevo po držanju dodatnih lastnih sredstev.

(11) Ker lahko slabo zasnovane politike prejemkov in sistem spodbud do nesprejemljive ravni povečajo tveganja, ki so jim izpostavljene kreditne institucije in investicijska podjetja, je treba hitro poskrbeti za izboljšanje položaja in po potrebi sprejeti ustrezne korektivne ukrepe. Posledično je primerno zagotoviti, da so pristojni organi pooblaščeni, da zadevnim subjektom naložijo kvalitativne ali kvantitativne ukrepe, ki so namenjeni rešitvi težav, ugotovljenih v zvezi s politikami prejemkov v nadzorniškem pregledu „stebra 2“. Med kvalitativnimi ukrepi, ki jih lahko naložijo pristojni organi, je zahteva za kreditne institucije ali investicijska podjetja, da zmanjšajo tveganje, povezano z njihovimi dejavnostmi, produkti ali sistemi, vključno s strukturami prejemkov, če ti niso skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Kvantitativni ukrepi vključujejo zahtevo po držanju dodatnih lastnih sredstev.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Za zagotovitev ustrezne preglednosti struktur prejemkov in povezanega tveganja morajo kreditne institucije in investicijska podjetja razkriti informacije o politikah in praksah prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja institucije. Vendar pa ta obveznost ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

(12) Za zagotovitev ustrezne preglednosti struktur prejemkov in povezanega tveganja morajo kreditne institucije in investicijska podjetja razkriti podrobne informacije o politikah in praksah prejemkov ter – zaradi zaupnosti – skupni znesek za zaposlene in vodstveno osebje, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja institucije. Te informacije morajo biti na voljo vsem zainteresiranim stranem (delničarjem, uslužbencem in širši javnosti). Vendar pa ta obveznost ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. V zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi je treba upoštevati vlogo evropskih svetov delavcev.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropsko centralno banko.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odbor evropskih bančnih nadzornikov zagotovi smernice o premišljenih politikah prejemkov, ki so skladne z načeli iz točke 22 Priloge V. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje tesno sodeluje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov pri zagotovitvi smernic o politikah prejemkov za osebje, udeleženo pri zagotavljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov.“

3. Odbor evropskih bančnih nadzornikov zagotovi smernice o premišljenih politikah prejemkov, ki so skladne z načeli iz točke 22 Priloge V. Pri smernicah se upoštevajo načela o premišljeni politiki prejemkov, določeni v Priporočilu Komisije z dne 30. aprila 2009 o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje tesno sodeluje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov pri zagotovitvi smernic o politikah prejemkov za osebje, udeleženo pri zagotavljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu točke 2 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 – odstavek 1 a (novo)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 136 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V členu 136(1) se doda naslednja točka:

 

„(ea)   zahteva, da kreditne institucije omejijo variabilni prejemek kot delež skupnega neto prihodka, kadar je to potrebno za ohranjanje dobre kapitalske osnove.“

Predlog spremembe  15

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 – odstavek 2

Direktiva 2006/48/ES

Člen 136 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

                           

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Za namene določitve ustrezne ravni lastnih sredstev v postopku nadzorniškega pregleda, izvedenega v skladu s členom 124, pristojni organi ocenijo, ali je potrebna naložitev posebne zahteve po lastnih sredstvih, ki presega minimalno raven, za zajetje tveganj, ki jim je kreditna institucija lahko izpostavljena, ob upoštevanju naslednjega:

Za namene določitve ustrezne ravni lastnih sredstev na podlagi pregleda in ovrednotenja, izvedenih v skladu s členom 124, pristojni organi ocenijo, ali je potrebna naložitev posebne zahteve po lastnih sredstvih, ki presega minimalno raven, za zajetje tveganj, ki jim je kreditna institucija lahko izpostavljena, ob upoštevanju naslednjega:

Predlog spremembe  16

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 – odstavek 2

Direktiva 2006/48/ES

Člen 136 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izida postopka nadzorniškega pregleda, izvedenega v skladu s členom 124.

(c) izida pregleda in ovrednotenja, izvedenih v skladu s členom 124.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

22. Pri pripravi in uporabi politik prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, kreditne institucije izpolnjujejo naslednja načela na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

22. Pri pripravi in uporabi politik prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo očitno bistven vpliv na njihov profil tveganja, kreditne institucije izpolnjujejo naslednja načela na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

Predlog spremembe  18

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) politika prejemkov je skladna s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja ter ne spodbuja tveganja, ki presega raven sprejemljivega tveganja za kreditno institucijo;

(a) politika prejemkov je skladna s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja, ne spodbuja tveganja, ki presega raven sprejemljivega tveganja za kreditno institucijo, ter vključuje ukrepe za preprečevanje asimetrije informacij in navzkrižja interesov;

Predlog spremembe  19

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) upravni organ (nadzorna funkcija) kreditne institucije vzpostavi splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

(c) upravni organ (nadzorna funkcija) kreditne institucije sprejme in redno pregleduje splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

Predlog spremembe  20

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka d a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) opravi se posamezna ocena položaja zadevnih članov osebja, da se ugotovi, ali imajo bistven vpliv na profil tveganja; vodstvo in osebje, ki opravlja nadzorne funkcije, se v vsakem primeru šteje za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja kreditnih institucij ali investicijskih podjetij;

Obrazložitev

Treba je pojasniti področje uporabe v zvezi z osebjem. Ta direktiva bi morala veljati le za osebje, ki ima očitno bistven vpliv na profil tveganja kreditnih institucij ali investicijskih podjetij.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka d b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) člani osebja , ki opravljajo nadzorne funkcije, so neodvisni od poslovne enote, ki jo nadzirajo, imajo ustrezna pooblastila in prejmejo plačilo v skladu z doseženimi cilji, povezanimi z njihovo funkcijo, neodvisno od uspeha poslovnih področij, ki jih nadzirajo;

Predlog spremembe  22

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) ocena uspešnosti se opravi v večletnem okviru, ki zajema vsaj 3 leta, s čimer se zagotovi, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da se dejansko plačilo sestavin prejemka, ki temelji na uspešnosti, porazdeli na obdobje, ki upošteva poslovni cikel podjetja in njegova poslovna tveganja;

Predlog spremembe  23

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) določanje variabilne sestavine prejemka iz delniških opcij ali podobnih instrumentov je prepovedano;

Obrazložitev

Nedavne izkušnje so pokazale, da uporaba delniških opcij ali podobnih instrumentov za variabilno sestavino prejemka spodbuja kratkoročne usmeritve, manipulativne prakse za povečanje „vrednosti delnic“ kreditnih institucij in pretirano tveganje – pričujoči predlog poskuša odvračati ravno od takšnega ravnanja.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb) skupni variabilni prejemki ne omejujejo sposobnosti kreditne institucije, da okrepi svojo kapitalsko osnovo;

Predlog spremembe  25

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ec) zajamčeni variabilni prejemek je izjema, do njega pride le pri zaposlitvi novega osebja, omejen pa je na prvo leto zaposlitve;

Predlog spremembe  26

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma fleksibilnega bonusa, vključno z možnostjo brez bonusa;

(f) fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo omejevalne politike o variabilnih sestavinah prejemka, vključno z možnostjo, da se ne plačajo nobene variabilne sestavine prejemka;

Predlog spremembe  27

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) merjenje uspešnosti, kot podlage za bonuse ali skupne fonde bonusov, vključuje prilagoditev za trenutna in prihodnja tveganja, ter upošteva stroške kapitala in potrebno likvidnost;

(h) merjenje uspešnosti, kot podlage za izračun variabilne sestavine prejemka ali skupne fonde variabilnih sestavin prejemka, vključuje prilagoditev za vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj, ter upošteva stroške kapitala in potrebno likvidnost;

Predlog spremembe  28

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – odstavek 22 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) plačilo večjega dela visokega bonusa se odloži za ustrezno obdobje in je povezano s prihodnjo uspešnostjo podjetja.

(i) vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka se odloži za obdobje najmanj treh let in se jih pravilno uskladi z naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi zadevnega člana osebja; plačilo, ki se izplača na podlagi odloga, se ne izplača hitreje kot na sorazmerni osnovi; v primeru zelo visokega zneska variabilne sestavine prejemka se odloži plačilo vsaj 60 % zneska;

Predlog spremembe  29

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) variabilni prejemek, vključno z odloženim deležem, se izplača ali dodeli samo, če je zagotovljena trajna stabilnost glede na finančni položaj kreditne institucije kot celote, in je upravičen na podlagi uspešnosti poslovne enote in zadevnega posameznika; pod enakimi pogoji se celotni variabilni prejemek znatno zmanjša, kadar je finančno poslovanje kreditne institucije nizko ali negativno;

Predlog spremembe  30

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 – točka i b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ib) člani osebja se morajo zavezati, da ne bodo uporabljali osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanja, da bi se izognili učinkom uravnavanja tveganja, ki jih vključuje njihova ureditev glede prejemkov;

Predlog spremembe  31

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

22a. Kreditne institucije, ki so glede na velikost, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti pomembne, vedno, razen v izjemnih primerih, ustanovijo odbor za prejemke. Tovrsten odbor se ustanovi na način, ki mu omogoča izvajanje kompetentnega in neodvisnega presojanja politik in praks prejemkov ter spodbud, ustvarjenih za upravljanje s tveganji, kapitalom in likvidnostjo.

 

Komisija za prejemke je odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganja zadevne kreditne institucije in jih mora sprejeti upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Odboru za prejemke predseduje član upravnega organa, ki v zadevni kreditni instituciji ne opravlja nobene izvršne funkcije.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – oddelek 11 – točka 22 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

22b. Države članice lahko po posvetovanju s socialnimi partnerji tem ponudijo možnost, da na ustrezni ravni in pod pogoji, ki jih določijo zadevne države članice, potrdijo ali sklenejo kolektivne pogodbe, v katerih se ob spoštovanju namena uravnotežene politike prejemkov podrobno določi ureditev, ki ustreza nacionalni zakonodaji in praksi in se razlikujejo od ureditve iz priloge V.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka c

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15. Naslednje informacije se razkrijejo v zvezi s politikami in praksami prejemkov kreditne institucije za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja institucije:

15. Naslednje informacije, vključno z rednimi posodobitvami, se razkrijejo javnosti v zvezi s politikami in praksami prejemkov kreditne institucije za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja institucije:

Predlog spremembe  34

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka c

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) informacije o postopku odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, vključno z, če je to primerno, informacijo o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, imenom zunanjega strokovnjaka, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in vlogo ustreznih zainteresiranih strani;

(a) informacije o postopku odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, vključno z, če je to primerno, informacijo o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem strokovnjaku, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in vlogo ustreznih zainteresiranih strani;

Predlog spremembe  35

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka c

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) informacije o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti, in o prilagoditvah zaradi tveganja;

(c) najpomembnejše zasnovne značilnosti sistema prejemkov, vključno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti, in o prilagoditvah zaradi tveganja, politiki glede odloga in merila za dodelitev;

Predlog spremembe  36

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka e

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) glavne parametre in utemeljitev za morebitno letno shemo bonusov in druge nedenarne ugodnosti.

(e) glavne parametre in utemeljitev za morebitno letno shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti;

Predlog spremembe  37

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 4 – točka c

Direktiva 2006/48/ES

Priloga XII – del 2 – točka 15 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razdeljene glede na višje vodstvo in člane osebja, katerih dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja kreditne institucije, pri čemer je navedeno naslednje:

 

(i) velikost prejemka za finančno leto, razdeljenega v fiksni in variabilni prejemek, in število upravičencev;

 

(ii) velikost in oblika variabilnega prejemka, med drugim razdeljenega na gotovino, delnice in na delnice vezane instrumente;

 

(iii) velikost neporavnanega odloženega prejemka, razdeljenega v dodeljeni in nedodeljeni del;

 

(iv) velikost odloženega prejemka, dodeljenega v finančnem letu, izplačanega in zmanjšanega s prilagoditvijo glede na uspešnost;

 

(v) velikost novih plačil ob začetku in prekinitvi zaposlitve v finančnem letu in število upravičencev do teh plačil ter

 

(vi) velikost plačil ob prekinitvi zaposlitve, dodeljenih v finančnem letu, število upravičencev ter najvišja taka dodelitev eni sami osebi.

POSTOPEK

Naslov

Kapitalske zahteve za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter nadzorniški pregled politik prejemkov

Referenčni dokumenti

KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD)

Pristojni odbor

ECON

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

14.9.2009

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Ole Christensen

6.10.2009

 

 

Obravnava v odboru

27.1.2010

4.3.2010

16.3.2010

 

Datum sprejetja

17.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Pervenche Berès, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jürgen Creutzmann, Julie Girling, Dieter-Lebrecht Koch, Csaba Sógor, Emilie Turunen

(1)

Predlog Komisije obravnava tudi kapitalske zahteve za trgovalno knjigo in dodatna listinjenja, kar pa ne spada v pristojnost Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in zato v tem mnenju ni zajeto.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (24.3.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov

(KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD))

Pripravljavec mnenja: Klaus-Heiner Lehne

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Plačilo vsaj 40 % bonusa je treba odložiti za ustrezno obdobje. Plačilo vsaj polovice odloženega dela bonusa je treba izvršiti v delnicah ali na delnice vezanih instrumentih kreditne institucije ali investicijske družbe, zanj pa bi morala veljati pravna struktura zadevne institucije. V primeru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki ne kotirajo na borzi, je treba plačilo, kadar je to ustrezno, izvršiti v obliki drugih negotovinskih instrumentov. V tem smislu je zelo pomembno načelo sorazmernosti, saj teh zahtev ni vedno primerno uvesti za male kreditne institucije in investicijska podjetja.

Obrazložitev

Ustrezni del bonusa je treba povezati s prihodnjo uspešnostjo podjetja in ga je zato treba odložiti na poznejši čas. Delnice podjetja so priznano merilo njegove uspešnosti, zato naj bi odloženi del bonusa sestavljal pomemben delež delnic.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka (b)

Direktiva 2006/48/ES

Člen 22 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odbor evropskih bančnih nadzornikov zagotovi smernice o premišljenih politikah prejemkov, ki so skladne z načeli iz točke 22 Priloge V. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje tesno sodeluje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov pri zagotovitvi smernic o politikah prejemkov za osebje, udeleženo pri zagotavljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov.“

3. Odbor evropskih bančnih nadzornikov zagotovi smernice o premišljenih politikah prejemkov, ki so skladne z načeli iz točke 22 Priloge V. Pri smernicah se upoštevajo tudi načela o premišljeni politiki prejemkov, določeni v Priporočilu Komisije z dne 30. aprila 2009 o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev1. Smernice vplivajo le na pogodbe, sklenjene po 31. decembru 2009. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje tesno sodeluje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov pri zagotovitvi smernic o politikah prejemkov za osebje, udeleženo pri zagotavljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov.“

 

___________________

1 UL L 120, 15.5.2009, str. 22.

Obrazložitev

1. Direktiva naj pri politiki prejemkov upošteva veljavni pravni red.

2. Spremembe, ki jih uvaja direktiva, vplivajo na obstoječe pogodbe med družbo in njenim osebjem. Da bi preprečili izkrivljanje v obstoječi pogodbeni strukturi podjetij, mora nova politika prejemkov veljati le za pogodbe, ki so bile sklenjene po izvedbi evropske reforme politike prejemkov.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive – akt o spremembi

Priloga I – točka 1

Direktiva 2006/48/ES

Priloga V – Oddelek 11 – točka 22 – točka (i)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) plačilo večjega dela visokega bonusa se odloži za ustrezno obdobje in je povezano s prihodnjo uspešnostjo podjetja.

(i) plačilo vsaj 40 % bonusa se odloži za obdobje najmanj treh let in natančno izraža naravo posla in z njim povezana tveganja, ter tudi dejavnosti zadevnega člana osebja; vsaj 50 % tega dela sestavljajo delnice ali na delnice vezani instrumenti kreditne institucije ali, v primeru kreditnih institucij, ki ne kotirajo na borzi, drugih negotovinskih instrumentov, kadar je to primerno.

Obrazložitev

Obrazložitev: glej predlog spremembe 1.

POSTOPEK

Naslov

Kapitalske zahteve za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter nadzorniški pregled politik prejemkov

Referenčni dokumenti

KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD)

Pristojni odbor

ECON

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

14.9.2009

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Klaus-Heiner Lehne

2.9.2009

 

 

Obravnava v odboru

9.11.2009

28.1.2010

 

 

Datum sprejetja

23.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimitar Stoyanov, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Zbigniew Ziobro, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Sajjad Karim, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer


POSTOPEK

Naslov

Kapitalske zahteve za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter nadzorniški pregled politik prejemkov

Referenčni dokumenti

KOM(2009)0362 – C7-0096/2009 – 2009/0099(COD)

Datum predložitve EP

13.7.2009

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

14.9.2009

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

14.9.2009

JURI

14.9.2009

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Arlene McCarthy

20.10.2009

 

 

Obravnava v odboru

2.12.2009

26.1.2010

17.3.2010

26.4.2010

Datum sprejetja

14.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Werner Langen, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Elena Băsescu, Lajos Bokros, Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Philippe Lamberts, Gay Mitchell, Sirpa Pietikäinen

Datum predložitve

22.6.2010

Zadnja posodobitev: 29. junij 2010Pravno obvestilo