Boljša priprava zakonodaje –15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola

(2009/2142(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(1),

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega skupnega pristopa k oceni učinkov iz novembra 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Komisijo za naslednje zakonodajno obdobje(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o boljši pripravi zakonodaje 2006 v skladu s členom 9 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti (14. letno poročilo)(3),

–   ob upoštevanju resolucij o 24. in 25. letnem poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti(4),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Petnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, 2007) (KOM(2008)0586),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Šestnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, 2008) (KOM(2009)0504),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije „Tretji strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“ (KOM(2009)0015),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije "Zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji – Poročilo o napredku 2008 in napovedi za leto 2009" (KOM(2009)0016),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije „Tretje poročilo o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2009)0017),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v EU – načrti za zmanjševanje upravnih obremenitev za posamezna področja in ukrepi za leto 2009” (KOM(2009)0544),

–   ob upoštevanju notranjih smernic Evropske komisije o izvajanju ocen učinka (SEC(2009)0092),

–   ob upoštevanju poročila sveta o ocenah učinka iz leta 2008 (SEC(2009)0055),

–   ob upoštevanju poročila sveta o ocenah učinka iz leta 2009 (SEC(2010)1728),

–   ob upoštevanju poročila skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 17. septembra 2009,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 4. decembra 2009,

–   ob upoštevanju zaključnega poročila delovne skupine za parlamentarno reformo 2007–2009,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Konference predsednikov odborov „Ocena učinka: izkušnje Evropskega parlamenta”,

–   ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi o državljanski pobudi (KOM(2010)0119),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A7-00215/2010),

A. ker je pravilna uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti potrebna za pravilno delovanje Evropske unije in ustrezno prilagoditev dejavnosti njenih institucij pričakovanjem državljanov, podjetij na skupnem trgu ter nacionalnih in lokalnih uprav; ker je treba zagotoviti, da se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani,

B.  ker je boljša priprava zakonodaje postala nujen pogoj za učinkovito delovanje Evropske unije in lahko bistveno prispeva k premagovanju gospodarske krize in k rasti gospodarstva,

C. ker je treba problematiko boljše priprave zakonodaje obravnavati ne le v okviru programa Komisije, ki je namenjen izboljšanju predpisov, ampak tudi pod širšim zornim kotom, povezanim z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe,

D. ker je z Lizbonsko pogodbo Parlament postal enakovreden Svetu v procesu sprejemanja zakonodaje po rednem zakonodajnem postopku,

E.  ker Lizbonska pogodba predvideva formalno vključitev nacionalnih parlamentov v nadzor nad uporabo načela subsidiarnosti,

F.  ker je bila boljša priprava zakonodaje prednostna naloga prejšnje Komisije in bi morala biti tudi osnovno načelo sedanje,

G. ker zajema izboljšanje predpisov v Uniji vrsto elementov, kot so na primer ocena učinka, zmanjšanje upravnih bremen ter poenostavitev in kodifikacija obstoječe zakonodaje,

H. ker je bistvenega pomena, da se pri pripravi zakonodajnih aktov (vključno z ocenami učinka) opravijo posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti s socialnimi partnerji,

I.   ker člen 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) dovoljuje Parlamentu, da od Komisije zahteva predložitev ustreznih predlogov glede vprašanj, o katerih meni, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti akt Unije,

J.   ker je cilj programa za zmanjšanje upravnih bremen, izhajajočih iz zakonodaje Evropske unije, ki se izvaja od leta 2005, zmanjšati bremena za 25 % do leta 2012,

K. ker je eden od ključnih delov tega programa referenčna meritev upravnih stroškov, ki temelji na tako imenovanem modelu standardnih stroškov,

L.  ker tehnike prenovitve in kodifikacije, namenjene poenostavitvi in kodifikaciji veljavne zakonodaje, omogočajo boljšo razumljivost in večjo skladnost sprememb, ki se izvajajo,

M. ker je bistvenega pomena, da države članice pravilno in pravočasno izvajajo direktive Evropske unije, in ker se pri izvajanju še vedno pojavljajo odvečni predpisi (po ang. „goldplating“), ki uvajajo bremena, ki presegajo zahteve evropske zakonodaje,

N. ker je Lizbonska pogodba nadomestila sistem izvedbenih ukrepov (komitologije) z novo razdelitvijo na delegirane in izvedbene akte,

O. ker je bila z Lizbonsko pogodbo uvedena evropska državljanska pobuda, ki je eden od novih instrumentov, ki državljanom omogoča vplivanje na zakonodajo, oblikovano v Evropski uniji,

P.  ker Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah med državljanskimi pravicami navaja pravico do dobre uprave, ki lahko deluje le, če temelji na pregledni zakonodaji, ki je državljanom razumljiva,

Glavne ugotovitve

1.  poudarja, da je treba oblikovati enostavno in pregledno zakonodajo, ki jo bodo državljani EU razumeli;

2.  poudarja, da morajo evropske institucije pri oblikovanju predlogov spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter upoštevati merila iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije;

3.  poudarja, da morajo vsi osnutki zakonodajnih predpisov vključevati razloge, iz katerih je možno sklepati, da bi bili za dosego cilja boljši ukrepi EU, in biti utemeljeni s kakovostnimi in po možnosti s količinskimi kazalniki v skladu z omenjenim protokolom;

4.  odločno podpira proces izboljšanja predpisov, ki stremi k večji preglednosti, učinkovitosti in skladnosti zakonodaje Evropske unije; poudarja ključno vlogo Komisije kot organa, ki ima pristojnost zakonodajne pobude, pri pripravi visokokakovostnih zakonodajnih predlogov; se obvezuje, da bo storil vse, da bodo ti predlogi pregledani v skladu z ustreznim zakonodajnim postopkom; poudarja tudi pomen sodelovanja z državami članicami pri zagotavljanju pravilne uporabe zakonodaje;

5.  opaža prizadevanje Komisije pri zgoraj omenjenem procesu, ki se izraža v vrsti dokumentov, zlasti v tretjem strateškem pregledu boljše priprave zakonodaje v Evropski uniji, in dejavnostih, ki potekajo v zvezi s tem; hkrati ugotavlja, da veliko uporabnikov ne pozna tega programa, zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za njegovo večjo prepoznavnost;

6.  se strinja z ubeseditvijo v točkah št. 3 in 15 iz sklepov Sveta z dne 4. decembra 2009, ki se nanašajo na skupno odgovornost za izboljšanje zakonodajnega okolja in razširitev te odgovornosti na vse institucije in osebe, udeležene v procesu;

7.  je seznanjen z udeležbo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij v razpravi o izboljšanju zakonodajnega okolja in zmanjšanju upravnih bremen ter pričakuje plodno sodelovanje na tem področju;

8.  ugotavlja, da je pri izboljšanju medinstitucionalnega sodelovanja na tem obsežnem področju potreben pregled sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003; opozarja na točke iz resolucije z dne 9. februarja 2010 o okvirnem sporazumu o odnosih med Parlamentom in Komisijo, ki so pomembne za to vprašanje, zlasti opozarja na skupno zavezo obeh institucij, da se bosta dogovorili o glavnih spremembah pri pripravah na prihodnja pogajanja s Svetom ministrov o prilagoditvi medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje novim določbam Lizbonske pogodbe;

9.  vztraja, da mora Komisija v skladu s političnim dogovorom na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Parlamentom in Komisijo storiti vse, da bosta Parlament in Svet enakovredno obravnavana v zakonodajnemu procesu in bo tako izvajano temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, kot ga določa Lizbonska pogodba, še posebno z istočasnim in obsežnim obveščanjem obeh institucij o vseh dogodkih, ki vplivajo na zakonodajni postopek, in o njegovem napredku ter z zagotovitvijo enakovrednega dostopa obeh do sej in posredovanja prispevkov ali drugih informacij;

10. poudarja, da proces poenostavitve zakonodaje ne sme povzročiti znižanja standardov iz veljavnega pravnega reda, zaradi česar morajo biti posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi s socialnimi partnerji, bistven sestavni del tega procesa;

11. z zadovoljstvom sprejema tesnejše vključevanje nacionalnih parlamentov v proces oblikovanja evropske zakonodaje, zlasti v proces nadzora nad skladnostjo zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti; poudarja, da morajo nacionalni parlamenti upoštevati osemtedenski rok za predložitev mnenj;

12. z zadovoljstvom sprejema dejavnosti Komisije za učinkovite izmenjavo informacij med nacionalnimi parlamenti ter obveščanje Parlamenta in Sveta o njej; spodbuja nacionalne parlamente, naj jasno razmejijo mnenja, ki zadevajo načelo subsidiarnosti, in tista, ki so povezana s predlogi Komisije;

Ocena učinka

13. poudarja temeljno odgovornost Komisije za izvedene ocene učinka; poziva k razvoju mehanizmov za zagotovitev neodvisnosti in verodostojnosti izvedenih analiz; hkrati se zavezuje, da bo še naprej izvajal ocene učinka bistvenih sprememb, ki jih je podal na predloge Komisije;

14. zato poziva Komisijo, naj ob predložitvi zakonodajnega predloga Parlamentu in Svetu poleg celotne ocene učinka sistematično predloži tudi svoj dve do štiri strani dolg povzetek;

15. spodbuja vse parlamentarne odbore, naj pred vsako razpravo o zakonodajnem predlogu Komisije s Komisijo opravijo izmenjavo mnenj o oceni učinka;

16. na podlagi dosedanjih izkušenj priznava potrebo po reviziji skupnega medinstitucionalnega pristopa k ocenam učinka in spodbuja vse institucije, naj izpolnijo svoje zaveze glede ocen učinka; opozarja na zaključke delovnega dokumenta konference predsednikov odborov v zvezi s tem vprašanjem; spodbuja pobude parlamentarnih odborov za poziv Komisiji, naj predloži vse ocene učinkov, da bi jih lahko pristojni odbori v celoti pregledali že na začetku in pred prvo izmenjavo mnenj;

17. istočasno opozarja Komisijo, da je treba vse nove predloge oceniti ob celovitem upoštevanju vseh učinkov, pri čemer je treba uporabljati celovit pristop, pri katerem je treba izvesti hkratno analizo gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov;

18. zlasti poudarja potrebo po ustrezni analizi družbenih učinkov zakonodajnih predlogov, med drugim njihovih posledic za evropski trg dela in življenjski standard; spet poudarja, da je treba natančno preučiti učinek zakonodaje na podjetja;

19. priporoča, da Komisija izvede ocene učinka za vse predloge, ki zmanjšujejo upravna bremena, kar bi omogočilo analizo možnih stranskih učinkov teh predlogov;

20. poudarja, da se mora Komisija za objektivno oceno učinka sistematično posvetovati z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi z malimi in srednje velikimi podjetji; ugotavlja, da je treba zainteresirane strani bolje informirati o njihovi možnosti sodelovanja v posvetovanjih, in poziva k podaljšanju 8-tedenskega obdobja za posvetovanje; poziva Komisijo, naj pripravi in objavi pregleden seznam ocen učinka, načrtovanih za naslednje leto, s čimer bo zainteresiranim stranem omogočila, da se ustrezno pripravijo;

21. meni, da so nepristranske ocene učinka izjemno pomembno orodje za ocenjevanje predlogov Komisije, in se zato zavzema, da bi izvajanje ocene učinka preverjal zunanji, neodvisni organ, ki pa bi moral biti odgovoren Parlamentu;

22. poudarja, da je treba kakovost ocen učinka stalno spremljati; pozdravlja mnenje sveta o ocenah učinka o splošnem izboljšanju njihove kakovosti; ugotavlja, da svet uporablja strožja merila vrednotenja; hkrati ugotavlja, da je visok delež ocen učinka (več kot 30 %), ki jih je svet sprva zavrnil, dokaz, da morajo ustrezne službe Komisije še naprej izboljševati njihovo kakovost; nadalje zahteva povečanje obsega osebja Sveta;

23. pozdravlja nove smernice Komisije za ocene učinka, zlasti vključitev vprašanj, ki zadevajo načelo subsidiarnosti in sorazmernosti; pričakuje, da bodo nove smernice bistveno prispevale k optimizaciji izvajanja ocen učinka in s tem k izboljšanju zakonodajnih predlogov;

24. zlasti pozdravlja dejstvo, da se v smernicah Evropske komisije o izvajanju ocen učinka poziva k analizam učinka prihodnje zakonodaje in upravne pobude o malih in srednjih podjetjih (test MSP) ter k temu, da se rezultati te analize upoštevajo pri pripravi osnutkov predlogov; poudarja, da je sistematična uporaba testa MSP v oceni učinka Komisije pomemben element pri izvajanju akta za mala podjetja, saj znatno prispeva k zakonodajnemu okolju, ki je prijazno do malih in srednjih podjetij; poziva države članice, naj test MSP uporabijo na nacionalni ravni;

25. poziva Komisijo, naj pojasni načrt za „pametne predpise“, ki je pojasnjen v političnih smernicah predsednika Komisije Barrosa, zlasti v zvezi z večjimi prizadevanji na področju naknadnega vrednotenja, in naj v načrt vključi tudi količinske kazalnike, zlasti tiste, ki se nanašajo na zmanjševanje upravnih bremen;

26. poziva Komisijo, naj sistematično izvaja naknadno vrednotenje sprejete zakonodaje, da bo lahko, v skladu z možnostmi, med drugim preverila točnost ustreznih ocen učinka;

27. je seznanjen s pobudo Računskega sodišča za preiskavo sistema ocen učinka in z zanimanjem pričakuje rezultate;

Zmanjševanje upravnih bremen

28. poudarja pomen zmanjšanja stroškov podjetij, ki poslujejo v Evropski uniji, da bi lahko uspešno delovala v težkih gospodarskih pogojih in bila konkurenčna na svetovni ravni; poudarja, da je treba poenostaviti javne upravne postopke; poudarja, da se je treba pri zmanjševanju upravnega bremena osredotočiti na nepotrebne zahteve po podatkih, in popolnoma podpira načelo enkratnega opravljanja vseh formalnosti iz akta za mala podjetja; poudarja, da zmanjšanje upravnih bremen za podjetja ne sme imeti negativnih družbenih ali okoljskih posledic;

29. pozdravlja rezultate dosedanjega dela Komisije v obliki priprave predlogov, ki po njihovem sprejetju omogočajo zmanjšanje upravnih bremen za celo 33 % do leta 2012, kar presega predhodno zavezo k zmanjšanju za 25 %; ugotavlja, da bi tako lahko dosegli prihranke, večje od 40 milijard EUR(5);

30. posebej opozarja na napredek pri predlogih Komisije, ki obetajo največ prihranka (na primer izključitev mikropodjetij iz zahtev Unije za pripravo računovodskih izkazov in sprememba direktive o davku na dodano vrednost, ki naj bi olajšala elektronsko izstavljanje računov); poziva države članice h konstruktivnem sodelovanju v Svetu in učinkovitemu prenosu sprejetih aktov v nacionalni pravni red;

31. ugotavlja, da se je referenčni program za izračun upravnih bremen izkazal za koristno, vendar drago metodo; spodbuja Komisijo, naj upošteva nadomestne metode za izračun upravnih bremen, kot so na primer posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, kar v konkretnih primerih omogoča hitro odpravo bremen;

32. poudarja, da za model standardnih stroškov za izračun upravnih bremen ni bila opravljena neodvisna ocena;

33. hkrati opaža sorazmerno majhen delež predlogov (148 leta 2008), ki so bili predloženi prek posebne internetne strani; ugotavlja, da mora Komisija javnost seznaniti z možnostjo, da zadevni subjekti opozorijo na prekomerne stroške, ki izhajajo iz evropske ali nacionalne zakonodaje;

34. se strinja s Komisijo, da so elektronska sredstva komunikacije odličen instrument za zmanjševanje upravnih bremen, in jo spodbuja, naj uresniči smernice sporočila „e-Komisija 2006–2010“ in „Strategije i2010“, ki stremijo k posodobitvi evropske uprave;

35. spodbuja Komisijo k nadaljnjem uresničevanju smernic iz načrtov za zmanjševanje upravnih bremen za posamezna področja; se zavezuje k učinkovitemu preverjanju ustreznih zakonodajnih predlogov;

36. ugotavlja, da je skupina predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni, pristojna za vprašanje upravne obremenitve, pozitivno prispevala k programu Komisije za zmanjšanje teh bremen; vendar poudarja, da bi morala biti sestava skupine bolj uravnotežena in vključevati več strokovnjakov, ki bi predstavljali civilno družbo, in strokovnjakov iz drugih držav članic; poziva, da se mandat tako razširjene skupine podaljša do leta 2013;

37. opozarja, da državljani niso sposobni razlikovati med upravnimi bremeni, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, in tistimi, ki jih nalaga nacionalna zakonodaja, ter da nacionalna upravna bremena prispevajo k negativni podobi Evropske unije;

38. opozarja, da je za uspešno uresničevanje programa za zmanjševanje upravnih bremen potrebno dejavno sodelovanje Komisije z državami članicami, da se preprečijo različne razlage in pretirana natančnost („goldplating“) pri izvajanju zakonodaje;

39. poziva države članice k doslednemu uresničevanju svojih nacionalnih ciljev na področju zmanjševanja upravnih bremen, in pričakuje plodno sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na tem področju;

40. spodbuja Komisijo, naj na podlagi posvetovanj z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, in po naknadnem vrednotenju veljavne zakonodaje akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v EU razširi na nova prednostna področja in druge zakonodajne akte; poziva Komisijo, naj z akcijskim programom nadaljuje tudi po letu 2012;

Institucionalne in postopkovne ugotovitve

41. pozdravlja dosedanja prizadevanja Komisije za oblikovanje in pripravo predlogov za poenostavitev in kodifikacijo evropske zakonodaje; hkrati poudarja nujnost dobrega medinstitucionalnega sodelovanja na tem področju, zlasti kadar Komisija umakne zakonodajne predloge, ki so bili spoznani za odvečne;

42. poziva Komisijo, naj nadaljuje s kodifikacijo zakonodajnih aktov in predloži poročilo, napovedano za leto 2009, ki bo orisalo rezultate celotnega programa kodifikacije(6);

43. poudarja, da mora biti sprememba veljavne zakonodaje vedno izvedena v obliki prenovitve; priznava in spoštuje pravice Komisije v zakonodajnem postopku;

44. opozarja, da morajo biti druge pobude za poenostavitev zakonodaje izvedene po običajnem zakonodajnem postopku in v veljavnih rokih; zagotavlja, da si zelo prizadeva za preučitev predlogov Komisije v najkrajšem možnem času;

45. opozarja na jasno določitev PDEU(7), ki izključuje sprejetje pravnih aktov s strani Parlamenta in Sveta, ki niso predvideni v določbah Pogodbe v zvezi z zadevnim področjem;

46. opozarja pred opustitvijo potrebne zakonodaje v korist samoregulacije in koregulacije ali drugih ukrepov nezakonodajne vrste; meni, da je treba v vsakem primeru resno preučiti posledice take odločitve ob upoštevanju prava pogodb in vloge posameznih institucij;

47. hkrati poudarja, da je treba instrumente tako imenovanega mehkega prava uporabljati zelo pazljivo in iz upravičenih razlogov, da ne bi bili ogroženi pravna varnost in razumljivost veljavne zakonodaje, ter po posvetovanju s Parlamentom, kot je poudarjeno v njegovi resoluciji o revidiranem okvirnem sporazumu;

48. z zadovoljstvom opaža boljšo izmenjavo informacij in dokumentov v zvezi z izvedbenimi ukrepi (komitologijo), zlasti delovanje novega regulativnega postopka z nadzorom; hkrati upa, da bo prehod na novi sistem, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, izpeljan uspešno in brez nepotrebnih zamud;

49. poleg tega opozarja, da bo veliko institucionalnih sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, odločilno vplivalo na pripravo zakonodaje v Evropski uniji; zlasti poudarja pomen evropske državljanske pobude, ki bi lahko postala bistveni del evropske javne razprave; z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija pripravlja predlog uredbe na to temo; poudarja potrebo po tesnem sodelovanju Parlamenta in Komisije, da bi oblikovala učinkovit in razumljiv instrument z jasnimi merili o sprejemljivosti, ki bo v skladu z dobro prakso s področja priprave zakonodaje EU;

50. podpira predlog Komisije, naj se predhodno preveri dopustnost predlagane državljanske pobude, ko se zanjo pridobi tretjina zahtevanih podpisov, da bi se izognili razočaranosti državljanov, če bi bila pobuda označena za nedopustno;

51. poziva Komisijo, naj ne določi le roka za preverjanje uradno vložene pobude, ampak tudi rok za predložitev zakonodajne pobude, če bi bila ta dopustna;

52. poziva Komisijo, naj se zaveže glede rokov, v katerih bo odgovorila na zahteve Parlamenta v skladu s členom 225 PDEU, ob tem pa mora spoštovati zlasti zavezo iz okvirnega sporazuma, da v treh mesecih po sprejetju zakonodajnega samoiniciativnega poročila poroča o konkretnih ukrepih, ki jih sprejme po prejetju vseh zahtev po zakonodajni pobudi, in da zakonodajni predlog predloži najpozneje v enem letu;

53. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju dosedanjih resolucij Parlamenta o nadzoru izvajanja prava Skupnosti v celoti uveljavlja svoje pravice v skladu s členoma 258 in 260 PDEU, še zlasti v zvezi s pomanjkljivim obveščanjem s strani držav članic o njihovih ukrepih za prenos direktiv;

54. poudarja, da je vprašanje boljše priprave zakonodaje neposredno povezano s vprašanjem spremljanja izvajanja zakonodaje Unije;

55. skrbno spremlja izvajanje pilotnega projekta EU za takšno spremljanje; je zaskrbljen, ker bi lahko predlagani način za preverjanje pritožb privedel do prevelike odvisnosti Komisije od držav članic;

56. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)              UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2)              Sprejeta besedila s tega dne, P7_TA-PROV(2010)0009 (3)              Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2008)0493. (4)              Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2008)0494 in P6_TA-PROV(2009)0335. (5) Glej 6. stran Akcijskega programa za zmanjševanje upravnih obremenitev v EU – Načrti za zmanjševanje upravnih obremenitev za posamezna področja in ukrepi za leto 2009 (KOM(2009)0544). (6) Glej točko 5 Tretjega poročila o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja (KOM(2009)0017). (7) Člen 296(3) PDEU.

Poročilo o boljši pripravi zakonodaje v Evropski uniji v okviru svojega področja uporabe obravnava zelo veliko težav. Poleg načel subsidiarnosti in sorazmernosti obravnava strategijo za izboljšanje predpisov na evropski ravni. To je program, ki se je začel izvajati z medinstitucionalnim sporazumom iz leta 2003 o boljši pripravi zakonodaje in je bil v preteklih dveh zakonodajnih obdobjih obravnavan v številnih resolucijah Parlamenta. Strategija zajema zlasti napovedi družbenih, gospodarskih in okoljskih učinkov zakonodajnih predlogov, zmanjšanje upravnih bremen ter poenostavitev in kodifikacijo obstoječe zakonodaje.

Poročilo se nanaša na 15. in 16. poročilo Komisije o boljši pripravi zakonodaje, ki zajemata leti 2007 in 2008, tretji strateški pregled boljše priprave zakonodaje (z dne 28. januarja 2009, vključno s prilogami), akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev z dne 22. oktobra 2009 in druge dokumente, ki so jih sprejele posamezne institucije, vključno z najnovejšimi resolucijami Parlamenta o boljši pripravi zakonodaje in spremljanju uporabe prava Skupnosti.

Poleg tega poročilo zagotavlja priložnost za obravnavo nekaterih bistvenih institucionalnih vprašanj, ki so povezana z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe (1. decembra 2009) in bodo vplivala na pripravo zakonodaje v prihodnosti.

Najpomembnejša vprašanja, ki jih obravnava ta osnutek poročila, so:

· Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Ti načeli sta glavni zahtevi primarne zakonodaje, na podlagi katerih se mora evropska zakonodaja uporabljati v ustreznem razmerju do pričakovanj državljanov. Po drugi strani načeli državam članicam omogočata, da izkoristijo lastne zakonodajne pristojnosti v okiru sodelovanja med različnimi vladnimi ravnmi in tako izboljšajo pravno varnost.

Z Lizbonsko pogodbo se je bistveno povečala vloga nacionalnih parlamentov v okviru načela subsidiarnosti. Komisija že zdaj posreduje parlamentom vse osnutke zakonodajnih dokumentov, vendar so do zdaj le nekateri parlamenti redno posredovali svoja mnenja. V bližnji prihodnosti je treba nacionalne parlamente spodbuditi k sodelovanju in uporabi novih možnosti.

· Ocena učinka

Ocena učinka je bistven element procesa priprave zakonodaje, pri čemer je Parlament večkrat opozoril na to, da jo morajo službe Komisije pripraviti zelo natančno. Komisija je leta 2006, da bi ustregla zahtevam Parlamenta, sklicala svet za ocene učinka, ki deluje znotraj Komisije in je neposredno podrejen njenemu predsedniku. Ta organ preveri kakovost ocen učinka, preden se osnutek kakršnega koli zakonodajnega akta predloži kot uradni zakonodajni predlog Komisije. Glede na rezultate dosedanje dejavnosti sveta je treba zagotoviti njegovo popolno neodvisnost in ustrezne delovne pogoje. Zdaj je svet sestavljen iz petih članov (ali njihovih namestnikov), ki jim pomaga 15 uslužbencev, kar ni dovolj, če upoštevamo dejstvo, da vrednoti ocene učinka, ki prihajajo iz vseh generalnih direktoratov Komisije in zajemajo vsa področja zakonodaje. Tudi pod vplivom mnenja sveta za ocene učinka je Komisija januarja 2009 oblikovala nove smernice za pripravo ocen učinka.

Odbor za pravne zadeve meni, da se smernice ustrezno odzivajo na omenjena vprašanja v tem osnutku, čeprav istočasno pripravlja posebno poročilo o pripravi ocen učinka.

· Zmanjševanje upravnih bremen

Odbor se v zvezi z ambicioznim ciljem zmanjšanja upravnih stroškov, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, za 25 % do leta 2012 sklicuje tudi na metodologijo za izračun teh stroškov ter sodelovanje med institucijami Unije in državami članicami pri njihovem zmanjševanju. Zlasti pomembna je informacija, da je mogoče na podlagi referenčne meritve upravnih stroškov oceniti, da 72 zakonodajnih aktov Unije vsebuje 486 zahtev glede zagotavljanja informacij, ki od držav članic terjajo sprejetje več kot 10 000 izvedbenih ukrepov. Poleg tega se ocenjuje, da je 32 % upravnih bremen, ki izhajajo iz EU, rezultat odločitev nekaterih držav članic, ki presegajo zahteve zakonodaje EU (pretirano strogo izvajanje), in neučinkovitosti upravnih postopkov v teh državah članicah. Iz tega je razvidno, kako pomembno vlogo imajo države članice pri zmanjševanju upravnih bremen ter da je treba izvajanje prava Unije temeljito in dejavno nadzorovati.

Glede na načrte za zmanjševanje upravnih bremen za posamezna področja, ki jih je oktobra 2009 oblikovala Komisija, je treba nujno predložiti mnenja v zvezi s posameznimi zakonodajnimi predlogi. Pozdravlja se prav tako vloga skupine neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve na visoki ravni, katere predsednik Edmund Stoiber je novembra 2009 in junija 2010 obiskal Odbor za pravne zadeve.

· Poenostavitev in poenotenje zakonodaje

V tem okviru je treba upoštevati tretje poročilo o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja, ki vsebuje informacije o konkretnih predlogih in delovni načrt Komisije. Parlament mora potrditi svojo podporo strategiji in splošnim ciljem tega procesa, čeprav izkušnje Odbora za pravne zadeve v zvezi s posodobitvijo zakonodaje s preoblikovanjem in kodifikacijo kažejo, da je treba izboljšati medinstitucionalno sodelovanje.

Šest let po podpisu medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje je mogoče izpeljati nekatere zaključke in razmisliti o tem, kako bi bilo mogoče to sodelovanje še izboljšati. Odbor za pravne zadeve meni, da v zadevnem osnutku še ni treba oblikovati predlogov sprememb k ustreznim ureditvam (vključno s skupnim pristopom k ocenam učinka). Poudarja pa bistvene napotke, ki jih vsebujeta zaključno poročilo delovne skupine za parlamentarno reformo in resolucija z dne 9. februarja 2009 o revidiranem okvirnem sporazumu o odnosih med Parlamentom in Komisijo.

V zvezi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe odbor namenja posebno pozornost evropski državljanski pobudi, ki državljanom omogoča dejavno udeležbo pri pripravi evropske zakonodaje. Omeniti je treba tudi novo razdelitev na delegirane pravne akte in izvedbene akte v skladu s Pogodbo.

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je z Lizbonsko pogodbo Parlament postal enakovreden Svetu v procesu sprejemanja zakonodaje po rednem zakonodajnem postopku,

B.  ker daje Lizbonska pogodba z uvedbo evropske državljanske pobude državljanom Evropske unije možnost, da zahtevajo začetek zakonodajnega postopka,

C. ker je Evropska komisija 31. marca 2010 predložila predlog uredbe, ki določa postopek in pogoje takšne državljanske pobude,

D. ker člen 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije dovoljuje Parlamentu, da od Komisije zahteva predložitev ustreznih predlogov glede vprašanj, o katerih meni, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti akt Unije,

E.  ker Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah med državljanskimi pravicami navaja pravico do dobre uprave, ki lahko deluje le, če temelji na pregledni zakonodaji, ki je državljanom razumljiva,

1.  vztraja, da mora Komisija v skladu s političnim dogovorom na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Parlamentom in Komisijo storiti vse, da bosta Parlament in Svet enakovredno obravnavana v zakonodajnemu procesu in bo tako izvajano temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, kot ga določa Lizbonska pogodba, še posebno z istočasnim in obsežnim obveščanjem obeh institucij o vseh dogodkih, ki vplivajo na zakonodajni postopek, in o njegovem napredku ter z zagotovitvijo enakovrednega dostopa obeh do sej in posredovanja prispevkov ali drugih informacij;

2.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom brez odlašanja sprejme pravne in organizacijske ukrepe, da bi državljanom Evropske unije omogočili uveljavljanje njihove pravice do spodbuditve zakonodajnega postopka iz člena 11 Lizbonske pogodbe;

3.  poziva Komisijo, naj spoštuje svoje obveznosti v zvezi z roki, v katerih mora odgovoriti na zahteve Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob tem pa mora spoštovati zlasti zavezo iz okvirnega sporazuma, da v treh mesecih po sprejetju zakonodajnega samoiniciativnega poročila poroča o konkretnih ukrepih, ki jih sprejme po prejetju vseh zahtev po zakonodajni pobudi, in zakonodajni predlog predloži najpozneje v enem letu;

4.  poudarja, da je treba za državljane Evropske unije oblikovati enostavno, pregledno in razumljivo zakonodajo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU