Postopek : 2010/2012(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0226/2010

Predložena besedila :

A7-0226/2010

Razprave :

PV 20/09/2010 - 21
CRE 20/09/2010 - 22

Glasovanja :

PV 21/09/2010 - 5.2
CRE 21/09/2010 - 5.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0320

POROČILO     
PDF 331kDOC 267k
8. september 2010
PE 440.128v06-00 A7-0226/2010

o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje

(2010/2012(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Pablo Arias Echeverría

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje

(2010/2012(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije o Googlu (združene zadeve C-236/08 do C- 238/08 z dne 23. marca 2010) in BergSpechte (zadeva C-278/08, sodba z dne 25. marca 2010), v katerih je kot standardni internetni potrošnik opredeljen normalno informiran in razmeroma pozoren uporabnik interneta,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov(1),

 ob upoštevanju Solvitovega poročila za leto 2008 o razvoju in učinku mreže Solvit (SEC(2009)0142), delovnega dokumenta služb Komisije z dne 8. maja 2008 o akcijskem načrtu o integriranem pristopu k zagotavljanju podpornih storitev državljanom in podjetjem na enotnem trgu (SEC(2008)1882) in resolucije Parlamenta z dne 9. marca 2010 o mreži Solvit(2),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2009 „Navodila za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah“ (SEC(2009)1666),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2009 o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

 ob upoštevanju študije „'Mystery shopping evaluation of cross-border e-commerce in the EU“ (Ocena čezmejnega e-poslovanja v EU s skrivnimi nakupovalci), ki jo je za GD SANCO Evropske komisije izvedel inštitut YouGovPsychonomics in je bila objavljena 20. oktobra 2009,

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. septembra 2009 o nadaljnjem ukrepanju na področju maloprodajnih finančnih storitev v zvezi s pregledom stanja potrošniškega trga (SEC(2009)1251),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2009 o usklajeni metodologiji za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih (KOM(2009)0346) in spremljajočega osnutka priporočila Komisije (SEC(2009)0949),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov (KOM(2009)0330),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov”) (KOM(2009)0336),

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. marca 2009 „Poročilo o čezmejnem elektronskem poslovanju v EU“ (SEC(2009)0283,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o mednarodni trgovini in internetu(3),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o spremljanju rezultatov za potrošnike na enotnem trgu – druga izdaja pregleda stanja potrošniških trgov“ (KOM(2009)0025) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije „Drugi pregled stanja potrošniških trgov“ (SEC(2009)0076),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje(4),

 ob upoštevanju člena 20(2) Direktive 2006/123/ES(5) z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu,

 ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES(6) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (kodificirana različica),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej(7) in resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu(8),

 ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti na področju varstva potrošnikov, elektronskega poslovanja in razvoja informacijske družbe,

 ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (KOM(2006)0334),

 ob upoštevanju prvega poročila o uporabi z dne 21. novembra 2003 o direktivi o elektronskem poslovanju (KOM(2003)0702),

 ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES(9) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES,

 ob upoštevanju vzorčnega zakona o elektronskem poslovanju Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) iz leta 1996, njenega vzorčnega zakona o elektronskih podpisih iz leta 2001 in konvencije UNCITRAL o uporabi elektronskih komunikacij pri sklepanju mednarodnih pogodb iz leta 2005(10),

 ob upoštevanju člena 11 PDEU, ki določa, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju člena 12 PDEU, ki določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov,

 ob upoštevanju člena 14 PDEU in njenega protokola 26 o storitvah v splošnem (gospodarskem) interesu,

 ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravne zadeve (A7-0226/2010),

A.  ker Evropa ne bi smela zgolj iskati načinov za nadaljevanje razvoja notranjega trga za elektronske storitve, pač pa bi morala tudi ugotoviti, kako bi lahko ponovno trajnostno vzpostavili notranji trg z nadaljnjim razvojem tovrstnih storitev,

B.  ker poročilo Maria Montija z naslovom Nova strategija za enotni trg poudarja, da je „[E]notni trg [...] danes dosegel najnižjo raven priljubljenosti, čeprav ga Evropa potrebuje bolj kot kdaj koli prej“, ker je v poročilu tudi ugotovitev, da imajo elektronsko poslovanje ter inovativne storitve in ekološke industrije največji potencial za rast in zaposlovanje v prihodnosti ter zato predstavljajo nove meje enotnega trga,

C.  ker je elektronsko poslovanje gonilna sila interneta in pomemben katalizator za uresničevanje ciljev strategije EU 2020 glede notranjega trga; ker je pomembno, da za odpravo preostalih ovir sodelujejo vse zainteresirane strani,

D. ker elektronsko poslovanje olajšuje in spodbuja razvoj novih tržnih niš za mala in srednja podjetja, ki jih sicer ne bi bilo,

E.  ker bi bilo treba trgovce v elektronskem poslovanju spodbujati k promoviranju njihovih proizvodov v vseh državah članicah EU z uporabo neposrednega trženja ali drugih komunikacijskih orodij, da bi si odstrli celoten potencial enotnega trga EU,

F.   ker je za Evropsko unijo elektronsko poslovanje osrednji trg 21. stoletja in lahko pomaga preoblikovati evropski notranji trg, prispeva h gospodarstvu znanja, evropskim potrošnikom in podjetjem v teh kriznih časih prinese vrednost in omogoči priložnosti ter močno in pozitivno vpliva na zaposlovanje in rast; ker lahko razvoj elektronskega poslovanja v okviru strategije EU 2020, ki jo je oblikovala Komisija, izboljša konkurenčnost gospodarstva EU, tudi z razvojem in spodbujanjem novih oblik podjetništva za mala in srednja podjetja,

G. ker je bistveno doseči učinkovito delovanje notranjega trga, da se uresničijo cilji lizbonske strategije, namreč povečevanje rasti, konkurenčnosti in ustvarjanje vključujočih in konkurenčnih delovnih mest, da bodo služili 500 milijonom potrošnikov v EU in njihovi blaginji; ker čezmejno elektronsko poslovanje evropskim potrošnikom prinaša pomembne družbeno-gospodarske koristi, na primer večjo dostopnost in moč odločanja, okrepitev potrošniških pravic, večjo preglednost in konkurenčnost, dostop do raznovrstnejšega razpona proizvodov in storitev, ki jih lahko primerjajo in med njimi izbirajo, ter znaten potencial za prihranek,

H.  ker sta med nedavno gospodarsko krizo razvoj digitalne družbe in dokončno oblikovanje notranjega trga za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo omogočila, da je sektor elektronskega poslovanja še naprej rasel in ustvarjal delovna mesta, pomagal, da so podjetja ostala ekonomsko aktivna ter da so imeli potrošniki korist od večje izbire in nižjih cen, ker čezmejno elektronsko poslovanje močno koristi evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, ki lahko na evropskem spletnem notranjem trgu zagotavljajo inovativne, visokokakovostne in potrošnikom prijazne storitve in izdelke, s tem okrepijo svoj položaj in v globalnem gospodarstvu ohranijo svojo konkurenčnost,

I.   ker elektronsko poslovanje potrošnikom omogoča večjo izbiro, zlasti tistim, ki živijo na slabše dostopnih, oddaljenih ali odročnih območjih, in osebam z omejeno mobilnostjo, ki sicer ne bi imele dostopa do široke ponudbe blaga; ker elektronsko poslovanje še posebej koristi državljanom na podeželskih, oddaljenih in odročnih območjih, ki sicer morda nimajo lahkega dostopa do široke ponudbe blaga po enako ugodnih cenah,

J.    ker bi moralo biti drugo poročilo o uporabi direktive o elektronskem poslovanju pripravljeno že leta 2005, torej pred petimi leti (člen 21 Direktive 2000/31/ES),

K. ker Evropska digitalna agenda postavlja razumne cilje učinkovitosti glede pokritosti s hitrim in ultrahitrim širokopasovnim dostopom ter njegovo uporabo v elektronskem poslovanju,

L.  ker je zaupanje evropskih potrošnikov in podjetnikov v digitalno okolje zelo majhno zaradi nepotrebnih omejitev za elektronsko poslovanje, kot so razdrobljenost trga EU, negotovost potrošnikov glede zaupnosti podatkov, varnosti transakcij in pravic potrošnikov v primeru težav, in ker Evropa na nekaterih področjih elektronskega poslovanja zaostaja za Združenimi državami in Azijo; ker je oblikovanje digitalnega enotnega trga, ki bo vsem potrošnikom v Evropski uniji omogočil transakcije v spletnem okolju prek nacionalnih meja, pomemben del oživljanja enotnega trga, saj bo državljanom omogočal večjo izbiro proizvodov in storitev; ker je odprava ovir za čezmejno elektronsko poslovanje in okrepitev zaupanja potrošnikov bistvena za privlačen, integriran digitalni enotni trg za Evropo ter za spodbuditev potrošniških trgov in širšega gospodarstva,

M. ker je treba upoštevati sporočilo Komisije o digitalni agendi, ki ugotavlja, da potrošniki EU zelo pogosto sodelujejo v transakcijah s podjetji s sedežem zunaj EU, na primer v ZDA, kar kaže, da je treba razviti politiko za spodbujanje globalnih oblik elektronskega poslovanja in tudi spodbujati pomembnost internacionalizacije upravljanja interneta v skladu s tuniško agendo, saj glede na to, da zelo malo spletnih trgovcev prodaja svoje blago ali storitve v druge države članice in večina prodaja samo v omejenem številu držav članic, potrošniki in podjetja ne morejo polno izkoristiti enotnega digitalnega trga; ker je treba rešiti vprašanje diskriminacije potrošnikov, tudi v trenutku plačila, tako da se zagotovijo ustrezne določbe o plačilu in dostavi; ker je elektronsko poslovanje pomemben del osrednje gospodarske dejavnosti, podjetja in potrošniki pa vse več in vse uspešneje uporabljajo spletne in nespletne poslovne prakse,

N. ker je elektronsko poslovanje mednarodno in ga ni mogoče omejiti na prostor znotraj meja EU,

O. ker Evropska digitalna agenda postavlja razumne cilje učinkovitosti glede pokritosti s hitrim in ultrahitrim širokopasovnim dostopom ter njegovo uporabo v elektronskem poslovanju,

P.   ker razdrobljenost dela elektronskega trga EU ogroža pravice, ki jih zagotavlja pravni red Evropske unije,

Q.  ker so evropski potrošniki in podjetja v čezmejnem elektronskem poslovanju deležni majhne pravne varnosti, za eno samo elektronsko transakcijo pa veljajo številne pravne določbe z različnimi zahtevami, tako da pravila niti za gospodarske subjekte niti za potrošnike niso jasna in zlahka izvršljiva,

R.  ker enako velja za neevropsko elektronsko poslovanje, saj evropski potrošniki, ko kupujejo ali prodajajo prek spleta, pogosto ne razlikujejo med evropskimi in tretjimi državami; ker je treba tudi tretje države vključiti v prizadevanja, da se elektronsko poslovanje naredi bolj pregledno, zanesljivo in odgovorno,

S.   ker naraščajoča čezmejna razsežnost potrošniških trgov ustvarja nove izzive za izvršilne organe, ki jih omejujejo meje pristojnosti in drobljenje zakonodajnega okvira,

T.  ker obstoj nezakonitih spletnih storitev resno ovira razvoj zakonitih trgov za nekatere digitalne storitve, zlasti za glasbo, film ter vedno bolj za knjige in revije, ker je intelektualna lastnina v digitalnem svetu odločilna in ker je zaradi tega njeno varovanje predvsem na internetu, še vedno velik izziv,

U  ker imajo uporabniki elektronskih storitev pravico do nadomestila, če so oškodovani zaradi nezakonitega ravnanja, v praksi pa se srečujejo z velikimi preprekami, če želijo zadevo vložiti na sodišče, saj so informacije o veljavni zakonodaji v različnih državah članicah pomanjkljive, postopki dolgi in zapleteni, s sodnimi spori pa so povezana tudi tveganja, zlasti v čezmejnih zadevah, stroški pa so visoki,

V. ker sta uveljavljanje temeljne pravice do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov pomemben pogoj za elektronsko poslovanje,

W. ker kljub potencialom, ki jih nudi alternativno reševanje sporov, takšne sisteme redno uporablja le 5 % trgovcev na drobno, 40 % trgovcev pa ni seznanjenih z možnostmi za uporabo teh instrumentov,

X. ker bi poenotenje najosnovnejših potrošniških pravic, pa tudi poštnih in bančnih stroškov, dajatev za avtorske pravice, postopkov v zvezi z DDV in praks pri varstvu podatkov močno pripomoglo k oblikovanju resničnega enotnega trga za podjetja in potrošnike; poudarja, da morajo države članice ohraniti pristojnost nad postopki v zvezi z DDV,

Y. ker je treba poenostaviti in pojasniti različne sisteme dajatev za avtorske pravice v državah članicah, tako da bodo spletni ponudniki blaga in storitev lažje dajali izdelke in storitve na voljo potrošnikom v različnih državah članicah, ker bi revizija sistemov za dajatve za avtorske pravice spletnim ponudnikom blaga in storitev omogočila večjo pravno varnost pri ponujanju izdelkov in storitev potrošnikom; ker je pomembno zagotoviti visoko stopnjo varstva potrošnikov, da se spodbudi zaupanje v spletno blago in storitve, obenem pa zagotoviti spoštovanje trgovskih praks na spletnem trgu; ker za popolnoma delujoč evropski trg elektronskega poslovanja ostajajo številne velike strukturne in regulativne prepreke, na primer razdrobljenost zaradi nacionalnih predpisov o varstvu potrošnikov in DDV, taks za recikliranje in drugih dajatev ter zlorabljanje pravil glede sporazumov o izključni in selektivni distribuciji,

Z.  ker je dostop do cenovno ugodnih, zanesljivih in visokokakovostnih poštnih storitev po vsej Evropski uniji prednostna naloga, da se lahko uresniči učinkovit notranji trg za elektronsko poslovanje;ker se vertikalni sporazumi o distribuciji pogosto uporabljajo za preprečitev ali omejitev spletne prodaje, s čimer se trgovcem onemogoča dostop do širših trgov in potrošnikom odreka pravica do večje izbire in boljših cen ter se tako ustvarjajo prepreke za širitev trgovine; ker čezmejno elektronsko poslovanje med podjetji lahko poveča konkurenčnost evropskih podjetij, saj jim omogoča pridobivanje sestavnih delov, storitev in znanja z vsega notranjega trga (in s tem ustvarjanje ekonomije velikega obsega), poleg tega pa je lahko priložnost – zlasti za mala in srednja podjetja–, da pridobijo mednarodno mrežo strank, ne da bi morala vlagati v fizično navzočnost v drugi državi članici,

AA. ker elektronsko poslovanje spodbuja razvoj ekološkega enotnega trga z uporabo nizkoogljične in okolju prijazne tehnologije, standardov, oznak, proizvodov in storitev,

AB. ker je treba okrepiti pravno varstvo in zaupanje kupcev v elektronsko poslovanje, pri tem pa ne smemo pozabiti, da tudi prodajalci in podjetniki potrebujejo pravno varnost,

AC. ker je prožnost na trgih najučinkovitejši način za spodbujanje rasti; poziva evropske institucije, naj zagotovijo največjo možno prožnost spletnih trgov, da se omogoči večja podjetnost in širjenje v tem sektorju; ker lahko digitalni enotni trg dokončno vzpostavimo samo, če se bo najpomembnejša zakonodaja o tem, tudi direktiva o storitvah, pravilno izvajala v vseh državah članicah EU; ker je bistveno zagotoviti pravno varnost in preglednost v postopku podeljevanja in plačevanja pravic, ko elektronski trgovec na spletišče naloži vsebino, zaščiteno z avtorskimi pravicami; ker je razkorak med domačim in čezmejnim elektronskim poslovanjem v EU vse večji in se evropski potrošniki v nekaterih državah članicah, pri svojih izbirah soočajo z geografskimi, tehničnimi in organizacijskimi omejitvami, čeprav je internet najhitreje rastoča trgovska pot, elektronsko poslovanje na nacionalni ravni pa narašča,

AD. ker je pregled stanja na potrošniških trgih, ki ga pripravlja Komisija, dobro orodje za spremljanje položaja v čezmejnem elektronskem poslovanju v EU, s tem ko prikazuje, v kakšni meri lahko potrošniki izkoriščajo blago in storitve na enotnem trgu,

AE. ker je razširitev širokopasovnih internetnih storitev v državah članicah EU v okviru ciljev, določenih za leto 2013, bistvenega pomena, da se tako potrošnikom kot podjetjem zagotovi dostop do digitalnega gospodarstva,

Uvod

1.   pozdravlja sporočilo Komisije z dne 22. oktobra 2009 o čezmejnem elektronskem poslovanju med podjetji in potrošniki v EU;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 19. maja 2010 o Evropski digitalni agendi, v katerem je določena strategija Komisije, ki je med drugim usmerjena v to, da spletne transakcije postanejo jasne, in v vzpostavljanje digitalnega zaupanja;

3.  poziva Komisijo, naj se odzove na nujnost, ki je izpostavljena v poročilu Maria Montija z naslovom Nova strategija za notranji trg, v katerem je zaključek, da bi se morala EU nujno spoprijeti s preostalimi preprekami pri oblikovanju vseevropskega spletnega maloprodajnega trga do leta 2012, saj gre za bistveno orodje za prihodnost notranjega trga;

4.  pozdravlja podpiranje na znanju temelječega gospodarstva v strategiji EU 2020 in spodbuja Komisijo, naj hitro ukrepa za povišanje hitrosti širokopasovnih storitev ter racionalizacijo stroškov takšnih storitev po vsej Uniji, da bi se uspešneje uresničil enotni trg za elektronsko poslovanje;

5.  poziva Komisijo, naj v razumnem času uskladi vse poglavitne opredelitve na tem področju in prizna že opravljeno težko delo na področjih, pomembnih za elektronsko poslovanje;

6.  poudarja, da je za dokončno oblikovanje enotnega trga na področju elektronskega poslovanja potreben horizontalen pristop Komisije, ki bo vključeval učinkovito usklajevanje med generalnimi direktorati; zato pozdravlja nedavno zavezo Komisije (v njenem sporočilu Evropska digitalna agenda ), da bo vzpostavila skupino komisarjev za zagotavljanje skupnega oblikovanja politike;

7.  opozarja, da bi bilo treba elektronsko poslovanje razumeti kot dodatno orodje malih in srednjih podjetij za povečevanje njihove konkurenčnosti, ne po kot cilj sam po sebi;

8.  poudarja pomembnost celovite izrabe potenciala elektronskega poslovanja, kar bi deloma prispevalo k povečanju konkurenčnosti EU na svetovni ravni;

9.  poziva Komisijo, naj kot nujno obravnava spodbujanje dobro delujočega digitalnega enotnega trga za blago in storitve, da bi imela koristi od njegovega ogromnega potenciala za rast in zaposlovanje, ki je še neizkoriščen;

10. poudarja, da je potrebna dejavna politika, ki bo omogočila državljanom in podjetjem v celoti izkoristiti notranji trg, ki naj bi kakovostne izdelke in storitve ponujal po konkurenčnih cenah; meni, da je to še toliko pomembneje v sedanjih razmerah gospodarske krize kot sredstvo za boj proti vse večjim razlikam in za varstvo potrošnikov, ki so ranljivi, živijo v odročnih krajih ali so osebe z omejeno mobilnostjo, skupin z nizkimi dohodki ter malih in srednjih podjetij, ki si še posebno prizadevajo za vključitev v svet elektronskega poslovanja;

Ukrepanje proti drobljenju spletnega notranjega trga

11. poziva k boljšemu približevanju predpogodbenih informacij v elektronskem poslovanju za višjo raven varstva potrošnikov in kolikor je mogoče prilagoditi to usklajevanje, da se zagotovi večja preglednost ter zaupanje med potrošniki in prodajalci, hkrati pa ohrani pristop minimalnega usklajevanja pri pogodbah v posebnih sektorjih;

12. opozarja na pomembne razlike v pravilih in praksah trgovcev na daljavo glede jamstev in odgovornosti, ki jih zagotavljajo znotraj meja in čez nacionalne meje, in koristi, ki bi jim jih prinesla harmonizacija; poziva k poglobljeni analizi posledic, ki bi jih imela za elektronsko poslovanje morebitna uskladitev pravil na področju pravnih jamstev o skladnosti z veljavnimi nacionalnimi zakonodajami;

13. poziva k poenotenju pravil in praks, da se trgovcem na daljavo glede zagotovljenih jamstev in odgovornosti omogoči premik čez nacionalne meje;

14. se zavzema za razvoj ustreznega, učinkovitega, varnega in inovativnega sistema spletnega plačevanja, ki bo potrošnikom zagotavljal svobodo in izbiro glede načina plačila, ne bo vezan na pristojbine, ki bi lahko zmanjšale ali omejile izbiro, in bo zagotovil varstvo podatkov potrošnikov;

15. poudarja, da je pomembno okrepiti zaupanje v čezmejne internetne plačilne sisteme (na primer kreditne in plačilne kartice, možnost elektronskega nakupa z bančno kartico) s spodbujanjem različnih plačilnih metod, povečanjem medopravilnosti in skupnih standardov, odpravo tehničnih preprek, podporo najvarnejši tehnologiji za elektronske transakcije, uskladitvijo in okrepitvijo zakonodaje o vprašanjih zasebnosti in varnosti, bojem proti goljufijam in izobraževanjem javnosti;

16. poziva Komisijo, naj vloži predlog za ustanovitev evropskega finančnega instrumenta za kreditne in plačilne kartice, da bi omogočili lažje spletne transakcije s kreditnimi karticami;

17. ponovno potrjuje, da je čezmejno poslovanje med podjetji pomembno sredstvo, s katerim lahko evropska podjetja, zlasti mala in srednja, dosežejo rast in večjo konkurenčnost ter ustvarijo inovativnejše proizvode in storitve; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo smotrn in zanesljiv pravni in regulativni okvir, da bodo podjetjem omogočila potrebna jamstva za zaupanje v čezmejne elektronske transakcije med podjetji;

18 pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje elektronskega izdajanja računov ter poziva Svet, naj s Parlamentom hitro doseže soglasje; obenem poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo ukrepe oziroma sklenejo sporazume, da se v čezmejnem elektronskem poslovanju poenostavijo in posodobijo zahteve glede poročanja o DDV ter poenostavijo postopki za prijavo DDV;

19. pozdravlja predlog Komisije o poenostavitvi obveznosti poročanja o davku na dodano vrednost (DDV) in o poenostavljenem izdajanju računov za prodajo na daljavo, obenem pa poudarja, da je treba na področju davčne zakonodaje, tudi pri DDV, spoštovati načelo subsidiarnosti;

20. poziva Komisijo, naj oblikuje integriran sistem zbiranja DDV, da bi mala in srednja podjetja spodbudila k čezmejnemu poslovanju z manjšimi upravnimi stroški;

21. poudarja, da je treba pojasniti vpliv svežnja o DDV na čezmejne poštne storitve, da bi se izognili pravni negotovosti in zvišanju cen; meni, da nova fiskalna pravila na podlagi kraja opravljanja storitev ne smejo vplivati na oprostitev plačila DDV za univerzalne poštne storitve iz direktive EU o DDV;

22  poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka o oblikovanju ali imenovanju nacionalnih organov, ki bi obravnaval zahtevke podjetij ali podjetnikov iz svoje države članice za registracijo spletnega čezmejnega elektronskega poslovanja, in o evropskem organu, ki bodo usklajevali nacionalne organe, da bi lahko hitro dokončno oblikovali notranji trg;

23. poudarja, da je treba poenostaviti in posodobiti ukrepe glede električnih in elektronskih odpadkov, čezmejnega upravljanja dajatev za avtorske pravice za prazne nosilce in snemalne naprave, dodeljevanja licenc za vsebine v vsej EU, in predpise EU o čezmejnem elektronskem izdajanju računov (e-izdajanje računov) za prodajo na daljavo;

24. podpira poenostavitev dajatev za avtorske pravice, saj sedanji sistem močno ovira potrošnike in delovanje enotnega trga;

25. poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bo podprla pobudo za elektronsko izdajanje računov, da bi do leta 2020 zagotovila uporabo elektronskih računov v vsej Evropi;

26. predlaga vzpostavitev sistema „vse na enem mestu“ na evropski ravni, da bi našli čezmejne rešitve upravljanja različnih pravil in predpisov držav članic, kakor v primeru napovedi in plačila DDV ali drugih veljavnih davkov;  poziva Komisijo, naj razišče možnosti, kako spodbujati boljši dostop do ustvarjalnih vsebin na internetu, kot so glasba in avdiovizualna dela, ter kako se odzvati na zahteve državljanov po potrošnikom prijaznih čezmejnih storitvah;

28. poziva države članice in Komisijo, naj bolj povežejo centre enotnega trga z vključitvijo mreže SOLVIT, enotnih kontaktnih točk (kot zahteva direktiva o storitvah), proizvodnih središč (kar omogoča uredba o vzajemnem priznavanju) ter nadaljnjih informacij, vključno s pravnimi zahtevami, kakor zahtevajo podjetja za čezmejno prodajanje svojih izdelkov in prodajo prek interneta; poudarja, da je delovanje tovrstne enotne kontaktne točke bistveno za dokončanje enotnega trga za elektronsko poslovanje;

29. opominja Komisijo, da še vedno ostajajo vrzeli v pravnem okviru za spletne storitve, in jo poziva, naj vloži usmerjene zakonodajne predloge, s katerimi bi okrepili dostop potrošnikov do izdelkov in storitev, ki se ponujajo na spletu, in zaupanje vanje ter potrošnikom omogočili preprost pristop „vse na enem mestu“;

30. poudarja, da sta poenostavitev čezmejnih pravil in znižanje stroškov zaradi skladnosti pomembna za trgovce in podjetnike, saj omogočata praktične rešitve vprašanj, na primer glede poročanja o DDV in izdajanja računov, električnih in elektronskih odpadkov ter taks za recikliranje, dajatev za avtorske pravice, varstva potrošnikov, označevanja in posebnih sektorskih pravil; v ta namen poziva k oblikovanju sistema „vse na enem mestu“ in k spodbujanju rešitev čezmejne e-uprave, kot sta elektronsko izdajanje računov in elektronska nabava;

31. obžaluje, da nekatere države članice še vedno niso v celoti prenesle direktive o storitvah; poziva Komisijo in države članice, naj prenehajo diskriminirati potrošnike na podlagi elektronskega naslova ali prebivališča in zagotovijo učinkovito izvajanje člena 20(2) direktive o storitvah, pa tudi, da nacionalni organi in sodišča ustrezno izvršujejo predpise za izvajanje tega pravila o nediskriminaciji v pravnih sistemih držav članic;

32. poudarja, da je prost pretok blaga in storitev pomemben za nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja, zlasti glede načela nediskriminacije na notranjem trgu na podlagi narodne pripadnosti ali prebivališča uporabnika storitve; ponovno poudarja, da to načelo nediskriminacije ni v skladu z uvedbo dodatnih pravnih in upravnih zahtev za državljane drugih držav članic, ki želijo izkoristiti ugodnosti storitev oziroma ugodnejše pogoje ali cene; zato poziva Komisijo, naj na podlagi člena 20(2) Direktive o storitvah ukrepa proti taki diskriminaciji;

33. poudarja, da je pomembno odpraviti diskriminacijo potrošnikov na spletu in diskriminacijo na podlagi države izvora, tako da se omogoči spletno plačevanje iz vseh 27 držav članic EU, tudi z možnostjo, da bi potrošniki lahko izbirali med različnimi načini spletnega plačila;

34. poziva k celovitemu političnemu pristopu za dokončno vzpostavitev enotnega trga prevoznih storitev, ki bo zajemal vse načine prevoza (tudi kabotažo v cestnem prometu in železniški prevoz blaga), kakor tudi okoljsko zakonodajo, da bi preprečili neučinkovitosti v dobavni verigi ali nepotrebne višje stroške za prodajalce na daljavo in stranke pri elektronskem poslovanju;

35. meni, da lahko reforma poštnega sektorja in spodbuditev medopravilnosti ter sodelovanja med poštnimi sistemi in storitvami pomembno vpliva na razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja, ki potrebuje cenovno ugodno in učinkovito distribucijo ter sledenje izdelkom; zato poudarja, da je treba hitro začeti izvajati tretjo poštno direktivo (2008/6/ES);

Dokončno oblikovanje notranjega trga s pomočjo elektronskega poslovanja

36. poziva, naj se sprejmejo ukrepi, ki bi pripomogli k povečanju števila internetnih uporabnikov in k izboljšanju kakovosti, cene in hitrosti omrežja v državah in regijah Unije, ki nimajo visokokakovostnih povezav, da se zagotovi, da bo širokopasovni dostop na voljo v vsej EU do leta 2013; poudarja, da je treba razvijati razpoložljivost dostopa do širokopasovnega interneta za vse državljane, ter poudarja, da bi moral biti tudi na podeželskih, oddaljenih in odročnih območjih mogoč dostop do hitre internetne povezave, posebno pozornost pa je treba nameniti potrošnikom in podjetjem na gorskih območjih ali otokih, kjer je poleg višjih stroškov poštnine in dolgih dobavnih rokov za kupljeno ali prodano blago bolj omejen tudi dostop do interneta;

37. ugotavlja, da je v okviru pregleda direktive o univerzalnih storitvah za razvoj elektronskega poslovanja bistveno dati prednost razvoju hitrega in cenovno dostopnega širokopasovnega dostopa, saj je pomanjkljiv dostop do interneta ena največjih preprek za to, da bi se evropski državljani udejstvovali v elektronskem poslovanju;

38. podpira cilje Komisije glede širokopasovnega dostopa, da bi se vsem državljanom EU omogočil osnovni širokopasovni dostop do leta 2013, da bi se omogočila dostopnost širokopasovnega dostopa z zmogljivostjo vsaj 30Mb/s za vse državljane do leta 2020, pri čemer bi imela polovica državljanov EU dostop do širokopasovnega dostopa z zmogljivostjo 100Mb/s, ter poziva k sprejetju oprijemljivih ukrepov za zagotavljanje izpolnitve teh ciljev; poudarja, da bi bilo treba uvesti posebne ukrepe za zaščito otrok in mladih, zlasti z razvojem sistemov za preverjanje starosti in s prepovedjo praks spletnega trženja, ki negativno vplivajo na vedenje otrok;

39. poziva Komisijo, naj začne opredeljevati evropske standarde, da se spodbudi čezmejno elektronsko poslovanje, premostijo razlike med veljavnimi zakoni v različnih državah članicah in znotraj mrež selektivne distribucije odpravi obveznost, da je treba za spletno prodajo imeti dejansko prodajalno, saj se je pokazalo, da je taka obveznost v nasprotju s konkurenčnim pravom ali ne upravičuje take obveznosti ali je ne upravičuje vrsta pogodbe za prodajano blago ali storitve, in se tako potrošnikom ter malim in srednje velikim podjetjem omogoči, da v celoti izkoristijo potencial notranjega trga v elektronskem okolju; izraža pomisleke glede odločitve Komisije, da je treba imeti pred prodajo na spletu dejansko trgovino, saj ta zahteva močno ovira spletno prodajo;

40. meni, da so spletne platforme odigrale pomembno vlogo pri povečanju (zlasti čezmejnega) elektronskega poslovanja v Evropi, saj so več sto tisočim malim in srednjim podjetjem omogočile dostop na trg ter potrošnikom ponudile večjo izbiro, obenem pa vpeljale številne primere dobre prakse za povečanje zaupanja in pregledne informacije o pravicah in obveznostih ter spodbujale reševanje sporov med strankami v spletnih transakcijah, kjer je bilo to potrebno; poziva spletne platforme, naj svoje blago in storitve zagotavljajo vsem evropskim potrošnikom brez kakršnekoli diskriminacije glede na države članice;

41. poudarja pomen odprtega formata za izmenjavo dokumentov za medobratovalnost elektronskega poslovanja ter poziva Komisijo, naj sprejme oprijemljive korake v podporo njegovemu nastanku in širjenju;

42. poudarja pomen boljšega usmerjanja in dostopnih finančnih instrumentov za mala in srednja podjetja, da se jim pomaga pri vzpostavitvi razsežnosti elektronskega poslovanja kot dodatka njihovim nespletnim prodajalnam;

43. poudarja pomen odprtega in nevtralnega dostopa do hitre internetne povezave, brez katere elektronsko poslovanje ne bi bilo mogoče;

44. poudarja, da dokončno oblikovanje enotnega trga za elektronsko poslovanje ne sme biti omejeno na zakonodajne ukrepe in nadzor, temveč ga mora spremljati krepitev drugih področij interneta, in sicer e-uprave in e-učenja;

45. poudarja, da je treba na podlagi tržnih informacij, ki jih posredujejo zainteresirane strani in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, spremljati uporabo pravil o izključni in selektivni distribuciji, ki so bila nedavno sprejeta z Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010, in ta pravila po potrebi pregledati, da se zmanjšajo prepreke za spletno prodajo; poziva Komisijo, naj predstavi predloge za rešitev teh težav pred koncem leta 2011;

46. poziva Komisijo, naj okrepi zasebnost potrošnikov in zagotovi, da so potrošnikom na zahtevo dostopni vsi podatki, ki se nanašajo nanje, vključno s kupovanjem podatkov in vpogledi vanje, ter da dobavitelji hranijo podatke za obdobje, ki je skladno z zakonodajo EU;

47. Komisijo poziva tudi, naj si prizadeva za oblikovanje pravil in standardov, da pomanjkanje medopravilnosti programske opreme na komercialnih in družabnih spletnih mestih potrošnikom ne bo preprečevala sprememb njihovih izbir pri nakupu;

48.  poudarja pomen elektronskih podpisov in infrastrukture javnih ključev za varnost vseevropskih storitev elektronske uprave ter poziva Komisijo, naj ustanovi evropski portal organov za potrjevanje, s katerim bo zagotovila čezmejno medopravilnost elektronskih podpisov;

49. z zavestjo, kako pomembno je v celoti izkoristiti potencial enotnega trga, poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2015 zagotovijo, da bo vsaj 50 % postopkov javnih naročil izvedenih elektronsko, v skladu z akcijskim načrtom, o katerem je bilo dogovorjeno na ministrski konferenci o elektronski upravi v Manchestru leta 2005;

50. meni, da lahko postane mobilno poslovanje (m-poslovanje) pomemben del elektronskega poslovanja, saj lahko pritegne milijone evropskih državljanov, ki uporabljajo prenosne telefone, ne pa osebnih računalnikov, in s tem pripomore k povezavi interneta in mobilne tehnologije ter k vodilnemu položaju EU v mobilnih komunikacijah;

51. meni, da bosta razvoj in podpora skupnih odprtih tehničnih in operativnih specifikacij in standardov (za skladnost, medopravilnost, dostopnost, varnost, logistiko, dobavo itd.) spodbudila čezmejno elektronsko poslovanje, saj bodo potrošnikom v pomoč, zlasti ranljivim in neizkušenim uporabnikom računalnikov, in bodo premostili operativne, tehnične, kulturne in jezikovne prepreke med različnimi državami članicami;

52. se zaveda, da so z razvojem notranjega trga za mobilno poslovanje, na katerem bi bilo mogoče zagotoviti varstvo pravic potrošnikov, zasebnost in varstvo mladoletnikov, povezani posebni pravni izzivi; poziva Komisijo, naj to vprašanje natančno preuči;

53. poudarja, da je treba dobavno verigo v elektronskem poslovanju narediti preglednejšo, tako da bo potrošnik vedno vedel, kdo je dobavitelj, kakor tudi ime njegovega podjetja, točen naslov, kontaktne podatke in identifikacijsko številko za DDV ter ali gre za vmesnega ali končnega dobavitelja, kar je še posebej pomembno pri spletnih dražbah;

54. poziva Komisijo, naj določi jasen sklop standardov za čezmejno elektronsko poslovanje na ravni EU, tudi na primer obveznost za trgovce, da svojim strankam in javnim organom omogočijo preprost, neposreden, stalen in brezplačen dostop do informacij o imenu in registracijski številki trgovca oziroma izvajalca storitev, cenah izdelkov in storitev, ki jih ponujajo, in dodatnih stroških dostave, ki bi bili lahko zajeti v računu;

55. poziva Komisijo, naj od podjetnikov, ki prostovoljno uporabljajo standardizirane pogodbe in standardizirane splošne pogoje trgovanja, zahteva, da izpostavijo določbe, ki se razlikujejo od standardnih;

56. meni, da bi morala ureditev pogodb na daljavo veljati tudi za pogodbe, sklenjene med potrošniki in poklicnimi trgovci na dražbenih spletnih mestih, ter poziva Komisijo, naj dodatno preuči in oceni pravila, ki urejajo posebne pogodbe na daljavo za turistične storitve (letalske vozovnice, bivanje v hotelih, najem avtomobilov, storitve za prosti čas in tako dalje), ki jih sklenejo posamezniki prek interneta, predvsem za povečanje odgovornosti spletnih dražb, da bolje varujejo pravice potrošnikov;

57. poziva Komisijo, naj pojasni pravila o (neposrednem ali posrednem) pridobivanju naročil prek interneta v drugih državah članicah;

Spodbujanje pravne zaščite uporabnikov v čezmejnem elektronskem poslovanju

58. poziva k uvedbi zahteve za izvajanje zunanje revizije v zvezi z nekaterimi posebnimi vrstami elektronskih storitev, kjer je še posebej pomembno zagotoviti, da so popolnoma varne, zato da se zaščitijo osebne informacije in podatki (na primer na področju spletnega bančništva);

59. poudarja, da uporabniki (potrošniki in prodajalci) pri spletnem poslovanju potrebujejo pravno varnost, in pozdravlja predlog Komisije iz njenega sporočila „Evropska digitalna agenda“ o posodobitvi pravil o omejeni odgovornosti storitev informacijske družbe v skladu s tehnološkim napredkom v okviru direktive o elektronskem poslovanju (glej opombo št. 13 sporočila);

60. poziva Komisijo, naj ukrepa za vzpostavitev pravne varnosti in naj se spoprime z veliko razdrobljenostjo postopkov podeljevanja in plačevanja pravic ter z različnimi jurisdikcijami držav članic pri nalaganju medijskih vsebin na spletišča;

61. meni, da je treba dati prednost odpravljanju upravnih in regulativnih preprek za čezmejno elektronsko poslovanje do leta 2013, in sicer z uvedbo enotnega sklopa pravil za potrošnike in podjetja v vseh 27 državah članicah, kar bo ustvarilo ugodno digitalno okolje, podjetjem in potrošnikom zagotovilo pravno varnost, poenostavilo postopke, zmanjšalo stroške zaradi skladnosti, odpravilo nepošteno konkurenco in sprostilo potencial evropskega trga za elektronskega poslovanje; poudarja, da bi bilo v ta namen lahko zelo pomembno enotno tolmačenje in uporaba zakonodajnih orodij, na primer Direktive o pravicah potrošnikov, Direktive o elektronskem poslovanju (2000/31/ES), člena 20(2) Direktive o storitvah (2006/123/ES) in Direktive o nepoštenih poslovnih praksah (2005/29/ES); zato poziva Komisijo, naj poglobi svojo sedanjo oceno pravnega reda Skupnosti, ki zadeva enotni digitalni trg, in naj predlaga ciljno usmerjene zakonodajne ukrepe za odpravo največjih preprek;

62. meni, da je odločilno spodbuditi nadzor trga, preglednost pravil in izvršilne mehanizme za spodbujanje zaupanja potrošnikov, saj bo potrošniška poraba pomemben dejavnik pri oživljanju gospodarstva; meni, da je treba javnim organom dati več sredstev za preiskavo in prekinitev nezakonitega poslovnega ravnanja; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem za zgodnje opozarjanje, ki bo obsegal tudi podatkovno zbirko, za boj proti goljufijam na digitalnem trgu; poziva Komisijo, naj po potrebi posodobi sistem za zgodnje opozarjanje RAPEX; poudarja, da morajo tovrstne pobude spoštovati pravila o varstvu podatkov;

63. poziva javne organe, naj hitro ukrepajo proti goljufivim spletiščem in posvetijo večjo pozornost pravicam potrošnikov, med drugim z ukrepi za uvedbo oznak za varna spletišča in zagotavljanjem, da podjetja za sponzorirane oglaševalske storitve ne bodo oglaševala nezakonitih spletišč;

64. meni, da lahko zaupanje potrošnikov povečamo s standardi in kodeksi ravnanja, ki bi ponudnikom spletnih storitev omogočili sledenje hitro spremenljivemu tehnološkemu razvoju;

65. poudarja, da bi moralo spletno ciljanje in profiliranje v celoti spoštovati pravila o varstvu podatkov;

66. poudarja, da je potrebno nenehno tolmačenje predpisov EU o zaupnosti podatkov, da se zagotovi povečano varstvo podatkov in spodbudi zaupanje potrošnikov v spletne plačilne sisteme;

67. meni, da lahko izboljšani sistemi varstva potrošnikov v EU zagotovijo zaupanje potrošnikov v spletne čezmejne transakcije, pa tudi v varstvo pred goljufijami s kreditnimi karticami;

68. poziva Komisijo, naj poskrbi, da dosledno izvrševanje avtorskih pravic na področju e-trgovanja ne bo ogroženo;

69. meni, da bi moralo čezmejno spletno iskanje in oglaševanje potrošnikom in trgovcem zagotoviti boljše informacije ter okrepiti njihove zmožnosti za čezmejne primerjave in iskanje čezmejnih ponudb; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence, s katerim se utegnejo soočati potrošniki in podjetniki v nekaterih državah članicah EU; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z industrijskim sektorjem obravnava pomanjkanje spletnega iskanja in oglaševanja, da bi spodbudila čezmejno poslovanje, na primer s spodbujanjem domen .eu;

70. poziva Komisijo, naj z nadzorom ugotovi, ali prihaja do nedoslednosti pri uveljavljanju avtorskih pravic na področju elektronskega poslovanja;

71. poziva Komisijo, naj prevzame pobudo in izvede nujno potrebno oceno učinka glede tega, katera metoda obravnavanja dajatev za avtorske pravice je najustreznejša, vključno z možnostjo zaračunavanja pravice takrat in tam, kjer izdelek prvič pride na trg Evropske unije, saj se zainteresirane strani o tem ne morejo sporazumeti;

72. soglaša s stališčem Komisije, da so lahko mehanizmi za alternativno reševanje sporov, na primer mediacija in arbitraža ali zunajsodne poravnave, hitra in privlačna možnost za potrošnike; ugotavlja, da so nekateri zasebni subjekti, kot so spletne platforme, uvedli uspešne pobude za spodbuditev zaupanja potrošnikov z uporabo instrumentov notranjega reševanja sporov; poziva države članice, naj spodbudijo razvoj tovrstnih mehanizmov, da bi povečale stopnjo varstva potrošnikov in kar najbolj okrepile skladnost z zakonodajo; opominja na pozitivne izkušnje z mrežo SOLVIT in mrežo evropskih centrov za varstvo potrošnikov; poziva k oblikovanju evropskega elektronskega informacijskega sistema za potrošnike, ki bi usmerjal in informiral o pravicah in obveznostih na digitalnem trgu; vendar poudarja, da bi morali tovrstni mehanizmi dopolnjevati, ne pa nadomestiti pravnih ali upravnih možnosti izvrševanja zakonodaje;

73. se zaveda, kako pomembno je povečati sedanje majhno zaupanje potrošnikov v čezmejne transakcije z okrepitvijo spletnega in čezmejnega izvrševanja veljavnih predpisov, dati organom za varstvo potrošnikov več pristojnosti, spodbuditi sodelovanje med javnimi organi in vzpostaviti učinkovite evropske mehanizme za spremljanje trga in revizijo ter reševanje pritožb in sporov;

74. spodbuja uporabo alternativnih mehanizmov za reševanje sporov z možnostjo, da bi jih uporabili v spletnem postopku in da bi bili nemudoma dostopni prek evropskega e-pravosodnega portala, ko bo na voljo;

75. poudarja, da je treba razviti in standardizirati pravila, ki bi omogočala visoko stopnjo pravne zaščite mladoletnikov, in spodbuja izvajanje informacijskih kampanj in usposabljanja za starše, učitelje in skrbnike, da bi jih ozavestili o njihovi odgovornosti za seznanitev otrok z nevarnostmi uporabe spletne trgovine in o tem, kako pomembno je pozorno spremljati, kako otroci uporabljajo internet;

76. poziva Komisijo in države članice, naj hitro ukrepajo v boju proti nezakonitim spletnim storitvam, ki ne spoštujejo pravil varstva potrošnikov, varstva mladoletnikov, avtorskih pravic, davčnih ter večine ostalih veljavnih zakonov;

77. poudarja, da je treba biti previden in preprečiti nevarnost nezakonitih izdelkov na spletu – zlasti ponarejenih zdravil in zdravstvenih proizvodov – s spodbujanjem zdravstvene opismenjenosti in objavljanjem zavajajočih informacij na posebnih spletnih straneh z domeno .eu;

78. poziva, naj Komisija pripravi predlog za ustrezno ukrepanje ali sankcije glede elektronskega poslovanja s ponarejenimi izdelki ali zdravili, med drugim z oznakami za varna spletišča, kakršni so sistemi certificiranja za pooblaščene lekarne;

79. poudarja, da je treba ustrezno izobraziti in usposobiti javne uslužbence in sodne organe o evropskih predpisih o varstvu potrošnikov;

Strategija za povečanje e–zaupanja uporabnikov v elektronsko poslovanje

80. poziva k vzpostavitvi enotnega pravnega instrumenta, ki bo združeval različna veljavna besedila, da bodo pravila, ki se uporabljajo za elektronsko poslovanje, bolj jasna; pozdravlja predlog Komisije o direktivi o pravicah potrošnikov in poziva, če je to potrebno, k ustrezni ravni usklajevanja nekaterih vidikov potrošniškega pogodbenega prava, zlasti v zvezi z obravnavo nekaterih vrst garancijskih zahtevkov; meni, da bi morale biti zajete tudi druge direktive, na primer o prodaji finančnih storitev na daljavo ter o elektronskem poslovanju;

81. poziva Komisijo, naj oceni, ali bi z oblikovanjem portala za elektronsko poslovanje, ki bi ga nadzorovala Komisija ter bi vključeval zainteresirane strani in države članice, bolje prispevali k razširjanju najboljših praks in informacij ter tako izboljšali zaupanje potrošnikov in povečali čezmejno elektronsko poslovanje;

82. poziva Komisijo, naj še naprej preiskuje razloge, zakaj potrošniki zavračajo elektronsko poslovanje, da bi pripravila učinkovite smernice za ustrezno zakonodajo, in predlaga uvedbo „preglednice dosežkov“ izključno za elektronsko poslovanje, da bi dobili predstavo o vedenju spletnega potrošnika in določili dejavnike, ki vplivajo na odločitve potrošnikov in jih opredeljujejo;

83. priznava, da državljani ne bodo vzajemno komunicirali, prosto izražali svojega mnenja in sodelovali v transakcijah, če ne bodo dovolj zaupali zakonskemu okviru novega digitalnega prostora, ker je zagotavljanje in spoštovanje temeljnih pravic v tem okviru bistven pogoj za zaupanje državljanov ter ker je zagotavljanje varstva pravic intelektualne lastnine in drugih pravic bistven pogoj za zaupanje podjetij;

84. poziva Komisijo, naj odpravi obveznost, da je treba za spletno prodajo imeti dejansko prodajalno, saj ta obveznost resno ovira spletno prodajo;

85. poudarja, da je za nadaljnji razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja pomembno oblikovati skladen vseevropski okvir v sklopu pravnega reda Unije za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in pospešiti boj proti nezakonitemu in ponarejenemu blagu ter povečati ozaveščenost o teh vprašanjih med evropskimi potrošniki;

86. poudarja, da je treba uvesti zakonodajo, veljavno za vse elektronske transakcije, saj je to bistveno za zaščito pravic uporabnikov storitev v elektronskem poslovanju;

87. poziva k razvoju inovativnih raziskovalnih projektov v sklopu okvirnih raziskovalnih programov, ki bi bili namenjeni spodbujanju in poenotenju evropskega trga za elektronsko poslovanje in bi povečali zaupanje in moč odločanja potrošnikov ter njihovo izbiro v digitalnem okolju;

88. poziva k učinkovitemu spremljanju pravnega, tehničnega in ekonomskega razvoja v elektronskem poslovanju in poudarja, da je potrebna ocena učinka za vse odločitve, povezane z digitalnim enotnim trgom in informacijsko družbo; v ta namen bi bil pregled elektronskega poslovanja uporabno orodje za oceno evropskega spletnega tržnega okolja;

89.  meni, da se lahko zaupanje potrošnikov razvija z odstranjevanjem preprek za čezmejno elektronsko poslovanje ob hkratnem ohranjanju najvišje ravni varstva potrošnikov ter da to lahko pomagajo graditi zaupanja vredni evropski organi ali znaki zaupanja kot jamstvo za zanesljivost in kakovost blaga, ki se daje na čezmejni elektronski trg; meni, da mora Komisija oblikovati evropski znak zaupanja z jasnimi, preglednimi in nadzorovanimi pravili, pri čemer je treba takšen sistem evropskega znaka zaupanja podpreti z mehanizmom nadzora ali izvrševanja standardov, kot se to že izvaja na nacionalni ravni v nekaterih državah članicah; priznava, da lahko čezmejni sistem evropskega znaka zaupanja deluje zgolj v povezavi z zakonodajo EU, v kateri ima lahko evropski znak zaupanja podlago; meni, da je treba shemo evropskega znaka zaupanja podvreči temeljiti presoji vplivov in jo izvajati v sodelovanju z obstoječimi nalepkami znaka zaupanja v državah članicah;

90. poudarja, da je pomembno spodbujati in uveljavljati vseevropske logotipe, znake zaupanja in kakovosti, ki bodo potrošnikom pomagali prepoznati zaupanja vredne spletne trgovce, nagraditi zglede najboljše prakse in spodbujati inovacije, ter tako podpirati evropska podjetja v njihovem prizadevanju, da bi segli tudi čez meje domačega trga;

91. poudarja, da je za preglednost v spletnem okolju, kjer je med kupcem in prodajalcem razdalja in kjer kupec lahko le deloma oceni fizično kakovost izdelka, odločilen dostop do natančnih in jasnih informacij;

92. poudarja prizadevanja Komisije in nacionalnih poštnih regulatorjev za pravilno in pravočasno izvajanje tretje direktive o poštnih storitvah (2008/06/ES) v 27 državah članicah, da se dosežejo povečanje konkurence, znižanje cen in boljše storitve ter tako izboljšajo pogoji dostave blaga, kupljenega v čezmejnem elektronskem poslovanju; poudarja tudi pomen zagotavljanja razpoložljivosti zavarovalnih storitev za dostavo paketov;

93. poziva, naj se uvede program in izkoristijo obstoječi finančni instrumenti za projekte, da bi povečali zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje, tudi za izobraževalne in informacijske kampanje na evropski in nacionalni ravni ter projekte, ki preverjajo spletne storitve v praksi (na primer skrivni nakupovalci); poudarja, da je treba razviti spletna orodja za izobraževanje potrošnikov o elektronskem poslovanju in novih digitalnih tehnologijah (o poglavitnih pravicah internetnih potrošnikov, elektronskem poslovanju, določbah o varovanju podatkov itd.), kot je projekt Dolceta (ang. Development of On-Line Consumer Education Tools for Adults – Razvoj spletnih orodij za izobraževanje potrošnikov), in tako omogočiti državljanom, da povečajo svoje digitalno znanje ter poznavanje svojih pravic in obveznosti ter imajo koristi od prednosti elektronskega poslovanja v digitalni družbi;

94. meni, da lahko zaupanje potrošnikov nadalje spodbudimo z zagotovitvijo javnega zaupanja v spletno okolje, rešitvijo pomislekov o varstvu osebnih podatkov, ureditvijo zbiranja podatkov, vedenjskim ciljanjem, profiliranjem in oglaševanjem ter ozaveščanjem potrošnikov z izobraževalnimi in informacijskimi kampanjami; poziva Komisijo, naj predloži predlog za prilagoditev direktive o varstvu podatkov današnjemu digitalnemu okolju;

95. poudarja, da je treba poenostaviti dobavno verigo in pogoje čezmejne spletne trgovine in jih napraviti preglednejše, tako da se oblikujejo pravila glede zavajajočih ali nepopolnih informacij o pravicah potrošnikov, skupnih stroških in kontaktnih podatkih trgovcev ter se spodbujajo zgledi najboljše in poštene prakse, priporočila in smernice za elektronske trgovine; se zaveda prizadevanj EU na tem področju pri pojasnjevanju pogojev in cen letalskega prevoza, kar je pozitiven zgled za naprej;

96. poudarja pomembnost hitrega in učinkovitega izvajanja Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, ki deluje od 1. junija 2010 in bi lahko zagotovil nov zagon za spodbujanje spletnih podjetij, zlasti med tistimi, ki so nedavno postali brezposelni;

97. meni, da sta medijska in računalniška opismenjenost in ozaveščenost bistveni za razvoj evropskega digitalnega okolja; zato poziva, naj se začne izvajati akcijski načrt za digitalno pismenost in vključenost na ravni EU in držav članic, ki mora obsegati zlasti: posebne možnosti za digitalno opismenjevanje za brezposelne in skupine, ki jim grozi izključenost, spodbude za pobude zasebnega sektorja, da bi vsem zaposlenim ponudili računalniško izobraževanje, pobudo „s pametjo na splet“ na evropski ravni, ki bo vse učence, vključno s tistimi, ki so vključeni v vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje, seznanila z varno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in spletnih storitev ter skupen evropski sistem certificiranja na področju te tehnologije;

98. pozdravlja zavezo Komisije, da do leta 2012 v sodelovanju z evropsko mrežo agencij za varstvo potrošnikov izda EU kodeks spletnih pravic in obveznosti, ki bo na jasen in dostopen način povzemal obstoječe pravice digitalnih uporabnikov v EU ter bo dopolnjen z letnim popisom kršitev prava varstva spletnih potrošnikov in ustreznimi izvršilnimi ukrepi;

99. meni, da bi razvoj samoregulativnih kodeksov ravnanja v trgovini, strokovnih in potrošniških združenjih ter izvajanje določb iz poročila Parlamenta o novi digitalni agendi za Evropo – 2015.eu, v kateri je menil, da bi oblikovanje evropske listine pravic državljanov in potrošnikov v digitalno okolje ter razvoj „pete svoboščine“, ki naj bi omogočala prost pretok vsebin in znanja, povečala zaupanje potrošnikov v elektronsko poslovanje, saj bi bili tako jasne pravice in dolžnosti vseh udeležencev informacijske družbe;

100. poziva Komisijo, naj hitro ukrepa in v letu 2012 poroča o svojem napredku pri spoprijemanju z desetimi ovirami za čezmejno elektronsko poslovanje, kot je navedeno v njenem sporočilu z dne 22. oktobra 2009 o čezmejnem trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557); poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo visoko raven varstva potrošnikov v elektronskem poslovanju ter odpravijo ovire za razvoj elektronskega poslovanja, ki so bile ugotovljene v sporočilu Komisije iz leta 2010 o digitalni agendi in sporočilu iz leta 2009 o čezmejnem elektronskem trgovanju med podjetji in potrošniki v EU, tako z zakonodajnimi kot nezakonodajnimi sredstvi; poziva Komisijo, naj začne dialog med zainteresiranimi stranmi in ZDA, da bi preverila načine razvoja čezatlantskega elektronskega trga;

° °

101.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila tega dne, P6_TA(2010)0046.

(2)

Sprejeta besedila tega dne, P7_TA-PROV(2010)0047.

(3)

UL C 67E, 18.3.2010, str. 112.

(4)

UL C 146E, 12.6.2008, str. 370.

(5)

UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(6)

UL L 376, 27.12.2006, str. 21.

(7)

UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109.

(8)

UL C 305E, 14.12.2006, p.247.

(9)

UL L 271/16. 9.10.2002.

(10)

http://www.un.or.at/unictral


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Elektronsko poslovanje je gonilna sila interneta in pomemben usmerjevalec uresničevanja ciljev strategije EU 2020 glede notranjega trga. Pomembno je, da pri odpravljanju preostalih ovir sodelujejo vse zainteresirane strani.

Pomanjkljivosti enotnega trga postanejo še vidnejše, če si pobliže ogledamo čezmejno poslovanje. Prosti pretok blaga v Evropi resno ovirajo razdrobljeni sklopi nacionalnih predpisov. Podatki o stanju elektronskega poslovanja v EU kažejo, da je v letu 2009 vsak tretji potrošnik vsaj en izdelek kupil prek spleta, toda le 7 % evropskih potrošnikov si je upalo kupovati prek spleta v drugi državi članici. Evropske prikrite raziskave ravnanja pri elektronskem poslovanju so pokazale, da je bilo 60 % potrošniških poskusov, da bi kupili izdelke čez meje EU, neuspešnih, ker je prodajalec zavrnil transakcijo ali pošiljanje, čeprav bi lahko kupec v polovici od 11.000 preučenih primerov s spletnim nakupom v tujini prihranil okoli 10 % (celo vključno s stroški pošiljanja).

Ker je cilj ratificirane Lizbonske pogodbe poenostavitev evropskih političnih postopkov, bi lahko pripomogla k spopadanju s tovrstno razdrobljenostjo.

V teh časih gospodarske krize je še pomembneje kot kdajkoli, da Evropa deluje odločno in hitro, da se te ovire odpravijo. Enotni trg EU ima več kot 500 milijonov potrošnikov, če pa pokukamo na splet in tam skušamo nakupovati, tega ni zaznati. V tem trenutku pušča enotni trg potrošnike na cedilu, zlasti na spletu. Čezmejna e-trgovina se ne razvija tako hitro kot domača zaradi številnih pasti:

- na številnih spletnih straneh se da kupovati samo, če v državi obstaja dejanski naslov. Neka raziskava je pokazala, da se 61 % čezmejnih transakcij ne more izvesti, ker spletne trgovine ne delujejo v potrošnikovi državi. Tudi za prodajalce so potrebne spodbude;

- čeprav ima polovica evropskih gospodinjstev hitro internetno povezavo, potrošniki zaradi pomanjkanja zaupanja ne kupujejo prek spleta. V drugi raziskavi so ugotovili, da se samo 12 % uporabnikov spleta v EU počuti varne pri transakcijah prek interneta. Spodbudno je, da obstaja močna želja, da bi izkoristili enotni trg. Tretjina potrošnikov razmišlja o spletnem nakupu v drugi državi, ker je tam ceneje ali boljše. Žal jih samo 7 % to možnost dejansko uporabi. Če bi pri potrošnikih vzbudili več zaupanja, bi odstrli ves ekonomski potencial evropskega enotnega spletnega trga, ki je težak več kot 100 milijard EUR prihodkov;

- ni učinkovitega izvrševanja zakonodaje in pravnih možnosti, ki so bistveni za dobro delovanje trgov. Med državami članicami so velike razlike, zaradi česar so potrošniki nezadovoljni glede reševanja težav v čezmejnem elektronskem poslovanju.

Da spodbudimo zaupanje vseh subjektov v trg elektronskega poslovanja, je potrebno hitro izboljšanje v izvajanju evropske zakonodaje v dobro vseh evropskih potrošnikov in trgovcev. Bistveno je, da voditelji Evropske unije in snovalci politike preučijo sedanji regulativni okvir o sporazumih o distribuciji, pravilih o blagovnih znamkah ter predpisih o storitvah in potrošnikih, s tem pa zagotovijo, da bodo v koraku s trgom 21. stoletja, tako da bodo spodbudili koristi potrošnikov in trgovcev.

Dandanašnji je glavni izziv uresničiti dejanski spletni enotni trg za Evropo. To lahko dosežemo le s prilagoditvijo evropskega gospodarstva konkurenčnemu globalnemu trgu 21. stoletja. Ustvariti je treba močan evropski trg, ki bo omogočil EU konkurenčnost na globalnem trgu. Evropa mora imeti skladen sklop pravil, ki bo okrepil zaupanje tako potrošnikov kot trgovcev, da bomo dosegli evropsko globalno vodstvo v digitalnem gospodarstvu. Da bi to dosegli, je pomembno, da so navodila za uporabnike elektronskega poslovanja jasna, zlasti glede glavnih značilnosti razkritja informacij in poštene poslovne prakse, ki bi jih morala podjetja pri elektronskem poslovanju zagotoviti, potrošniki pa pričakovati.

Pomembno je, da močno spodbujamo elektronsko poslovanje in zaupanje njegovih uporabnikov z obveščanjem o njihovih pravicah in o tem, kako jih v elektronskem poslovanju uveljavljati.

Komisija in nacionalni izvršilni organi si morajo torej bolj prizadevati, da bi dosegli visoko stopnjo varstva uporabnikov elektronskega poslovanja in pri njih razvili zaupanje, da bi si upali v celoti izkoristiti potencial enotnega trga. Za čezmejno elektronsko poslovanje je bistveno okrepiti nadzor trga in mehanizme izvrševanja zakonodaje, da se spodbudi zaupanje proizvajalcev in potrošnikov. To bi privedlo do večjega trošenja, kar bi bil lahko odločilen dejavnik za gospodarsko okrevanje.

Poročevalec pozdravlja trinajst priporočil za ukrepe za razvoj politike in prakse na področju čezmejnega elektronskega poslovanja, opredeljenih v sporočilu Komisije. Priporočljiva bi se mu zdela poglobljena kritična analiza o možnem prihodnjem ravnanju na spodnjih šestih prednostnih področjih ukrepanja, ki so po njegovem mnenju odločilna za povečanje in okrepitev čezmejnega elektronskega poslovanja.

1. V Evropi bi bilo treba okrepiti dostop uporabnikov do interneta. Za spletno nakupovanje morajo imeti razmeroma kakovosten dostop do spleta. Sprejeti bi bilo treba nekatere ukrepe, ki bi pripomogli k povečanju števila internetnih uporabnikov ter k izboljšanju kakovosti in hitrosti omrežja v državah in regijah Unije, ki nimajo visokokakovostnih povezav.

2. Odpraviti je treba razdrobljenost spletnih trgov. Številni prodajalci ustvarjajo ovire za čeznacionalne trge, saj nekatere storitve za ljudi iz posameznih regij Unije niso dostopne na spletu. Včasih je tako zaradi preusmeritve potrošnikov na nacionalne spletne strani, če je zaznan naslov IP iz druge države, včasih pa samo zato, ker prodajalec ne želi poslovati s potrošniki iz nekaterih držav. Zato je treba okrepiti uporabo člena 20(2) direktive o storitvah, ki prepoveduje diskriminacijo strank na podlagi nacionalnosti ali kraja prebivališča.

3. Odpraviti je treba razdrobljenost predpisov o varstvu potrošnikov. Uporaba nove direktive o pravicah potrošnikov bo korak naprej ne samo pri sklepanju pogodb, pač pa bi lahko pomagala odpraviti morebitne težave med kupcem in prodajalcem, ki bi se sklicevala na isti predpis.

4. Povečati je treba zaupanje potrošnikov pri kupovanju prek spleta. Številni potrošniki ne kupujejo prek spleta samo zato, ker iz različnih razlogov dvomijo v varnost tega trga. Nekateri se morda čutijo nemočne, če kupujejo od koga, ki ga ne vidijo neposredno, saj imajo občutek, da bi jih lahko kdo prevaral ali jim ponudil slab izdelek, drugačen, kot je prikazan na zaslonu. Za povečanje zaupanja potrošnikov v spletni trg je treba ukrepati, in sicer:

· ustvariti in uporabljati evropski znak zaupanja,

· okrepiti čuječnost in nadzor nad spletom,

· oblikovati je treba informativne kampanje, v katerih bi se lahko potrošniki poučili o svojih pravicah, katere prvine spleta morajo biti urejene, da jim lahko zaupamo, katere so varne oblike plačevanja itd.,

· zagotoviti varstvo potrošnikov v smislu zaščite in varstva osebnih podatkov. .

5. Razviti je treba pobude, s katerimi bi spodbudili poslovneže, da bi tržili na internetu. Številna podjetja ne tržijo na internetu zaradi številnih neprijetnosti, ki bi jih čakale, če bi se za to odločili. Nekateri predpisi, povezani z davki, ravnanjem z odpadki itd., se med različnimi nacionalni trgi preveč razlikujejo, zaradi česar je poslovno okolje za prodajalce zapleteno, drago in nepredvidljivo. Zaradi tega je bistveno, da se sprejmejo normativni predlogi, ki bodo pomagali prodajalcem spodbuditi to poslovno področje, saj bodo tu tudi priložnosti za potrošnike. Treba je torej:

· poenostaviti obveznosti glede poročanja o DDV za prodajalce na daljavo,

· izboljšati plačilne mehanizme, ki se uporabljajo na spletu,

· poenotiti poštne in bančne stroške po EU,

· razviti praktične rešitve za težave v zvezi s plačili in pravicami intelektualne lastnine, tako da dobaviteljem ne bo treba za isto blago plačevati v različnih državah,

· na evropski ravni urediti stopnjo javne razkritosti na internetu,

· izboljšati mehanizme za reševanje sporov med dobavitelji in potrošniki.

6. Prizadevati si je treba, da se zagotovi varnost mladoletnikov pri uporabi spleta. Na evropski ravni je treba urediti učinkovite mehanizme, ki bodo zagotovili varnost mladoletnih glede zanje škodljivih vsebin, vključno s pornografijo, nakupom tobačnih izdelkov in alkohola, stav na internetu, komuniciranjem z neznanci in uporabe družabnih omrežij.

Poročevalec meni, da je to vprašanje izvajanja in prilagajanja veljavnih evropskih pravil nespletnega poslovanja za spletni trg, da uresničimo dejanski in dokončni evropski enotni trg, ki bo pripravljen na izzive globalnega gospodarstva 21. stoletja.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.6.2010)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje

(2010/2012(INI)

Pripravljavec mnenja: Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas)

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je za Evropsko unijo elektronsko poslovanje osrednji trg 21. stoletja in lahko pomaga preoblikovati evropski notranji trg, prispeva h gospodarstvu znanja, evropskim potrošnikom in podjetjem v teh kriznih časih prinese vrednost in omogoči priložnosti ter močno in pozitivno vpliva na zaposlovanje in rast,

B.   ker čezmejno elektronsko poslovanje evropskim potrošnikom prinaša pomembne družbeno-gospodarske koristi, na primer večjo dostopnost in moč odločanja, okrepitev potrošniških pravic, večjo preglednost in konkurenčnost, dostop do raznovrstnejšega razpona proizvodov in storitev, ki jih lahko primerjajo in med njimi izbirajo, ter znaten potencial za prihranek,

C.  ker elektronsko poslovanje še posebej koristi državljanom na podeželskih, oddaljenih in odročnih območjih, ki sicer morda nimajo lahkega dostopa do široke ponudbe blaga po enako ugodnih cenah,

D.  ker sta med nedavno gospodarsko krizo razvoj digitalne družbe in dokončanje notranjega trga za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo omogočila, da je sektor elektronskega poslovanja še naprej rasel in ustvarjal delovna mesta, pomagal, da so podjetja ostala ekonomsko aktivna ter da so imeli potrošniki korist od večje izbire in nižjih cen,

E.   ker čezmejno elektronsko poslovanje močno koristi evropskim podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, ki lahko na evropskem spletnem notranjem trgu zagotavljajo inovativne, visokokakovostne in potrošnikom prijazne storitve in izdelke, s tem okrepijo svoj položaj in v globalnem gospodarstvu ohranijo svojo konkurenčnost,

F.   ker je elektronsko poslovanje pomemben del osrednje gospodarske dejavnosti, podjetja in potrošniki pa vse več in vse uspešneje uporabljajo spletne in nespletne poslovne prakse,

G.  ker za popolnoma delujoč evropski trg elektronskega poslovanja ostajajo številne velike strukturne in regulativne prepreke, na primer razdrobljenost zaradi nacionalnih predpisov o varstvu potrošnikov in DDV, taks za recikliranje in drugih dajatev ter zlorabljanje pravil glede sporazumov o izključni in selektivni distribuciji,

H.  ker čezmejno elektronsko poslovanje med podjetji lahko poveča konkurenčnost evropskih podjetij, saj jim omogoča pridobivanje sestavnih delov, storitev in znanja z vsega notranjega trga (in s tem ustvarjanje ekonomije velikega obsega), poleg tega pa je lahko priložnost – zlasti za mala in srednje velika podjetja–, da pridobijo mednarodno mrežo strank, ne da bi morala vlagati v fizično navzočnost v drugi državi članici,

I.    ker je razkorak med domačim in čezmejnim elektronskim poslovanjem v EU vse večji in se evropski potrošniki v nekaterih državah članicah pri svojih izbirah soočajo z geografskimi, tehničnimi in organizacijskimi omejitvami, čeprav je internet najhitreje rastoča trgovska pot, elektronsko poslovanje na nacionalni ravni pa narašča,

J.    ker je odprava preprek za čezmejno elektronsko poslovanje in okrepitev zaupanja potrošnikov bistvena za privlačen, integriran digitalni enotni trg za Evropo ter za spodbuditev potrošniških trgov in širšega gospodarstva,

1.   meni, da je treba dati prednost odpravljanju upravnih in regulativnih preprek za čezmejno elektronsko poslovanje do leta 2013, in sicer z uvedbo enotnega sklopa pravil za potrošnike in podjetja v vseh 27 državah članicah, kar bo ustvarilo ugodno digitalno okolje, podjetjem in potrošnikom zagotovilo pravno varnost, poenostavilo postopke, zmanjšalo stroške zaradi skladnosti, odpravilo nepošteno konkurenco in sprostilo potencial evropskega trga za elektronskega poslovanje; poudarja, da bi bilo v ta namen lahko zelo pomembno enotno tolmačenje in uporaba zakonodajnih orodij, na primer Direktive o pravicah potrošnikov, Direktive o elektronskem poslovanju (2000/31/ES), člena 20(2) Direktive o storitvah (2006/123/ES) in Direktive o nepoštenih poslovnih praksah (2005/29/ES); zato poziva Komisijo, naj poglobi svojo sedanjo oceno pravnega reda Skupnosti, ki zadeva enotni digitalni trg, in naj predlaga ciljno usmerjene zakonodajne ukrepe za odpravo največjih ovir;

2.   poudarja, da je prost pretok blaga in storitev pomemben za nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja, zlasti glede načela nediskriminacije na notranjem trgu na podlagi narodne pripadnosti ali prebivališča uporabnika storitve; ponovno poudarja, da to načelo nediskriminacije ni v skladu z uvedbo dodatnih pravnih in upravnih zahtev za državljane drugih držav članic, ki želijo izkoristiti ugodnosti storitev oziroma ugodnejše pogoje ali cene; zato poziva Komisijo, naj na podlagi člena 20(2) Direktive o storitvah ukrepa proti taki diskriminaciji;

3.   poudarja, da sta poenostavitev čezmejnih pravil in znižanje stroškov zaradi skladnosti pomembna za trgovce in podjetnike, saj omogočata praktične rešitve vprašanj, na primer glede poročanja o DDV in izdajanja računov, električnih in elektronskih odpadkov ter taks za recikliranje, dajatev za avtorske pravice, varstva potrošnikov, označevanja in posebnih sektorskih pravil; zaradi tega poziva k oblikovanju sistema „vse na enem mestu“ in k spodbujanju rešitev čezmejne e-uprave, kot sta elektronsko izdajanje računov in elektronska nabava;

4.   poziva Komisijo, naj odpravi obveznost, da je treba za spletno prodajo imeti dejansko prodajalno, saj ta obveznost resno ovira spletno prodajo;

5.   se zaveda, kako pomembno je povečati sedanje majhno zaupanje potrošnikov v čezmejne transakcije z okrepitvijo spletnega in čezmejnega izvrševanja veljavnih predpisov, dati organom za varstvo potrošnikov več pristojnosti, spodbuditi sodelovanje med javnimi organi in vzpostaviti učinkovite evropske mehanizme za spremljanje trga in revizijo ter reševanje pritožb in sporov;

6.   poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka o oblikovanju ali imenovanju nacionalnih organov, ki bi obravnaval zahtevke podjetij ali podjetnikov iz svoje države članice za registracijo spletnega čezmejnega elektronskega poslovanja, in o evropskem organu, ki bodo usklajevali nacionalne organe, da bi lahko hitro dokončali notranji trg;

7.   poziva Komisijo, naj določi jasen sklop standardov za čezmejno elektronsko poslovanje na ravni EU, tudi na primer obveznost za trgovce, da svojim strankam in javnim organom omogočijo preprost, neposreden, stalen in brezplačen dostop do informacij o imenu in registracijski številki trgovca oziroma izvajalca storitev, cenah izdelkov in storitev, ki jih ponujajo, in dodatnih stroških dostave, ki bi bili lahko zajeti v računu;

8.   meni, da lahko zaupanje potrošnikov nadalje spodbudimo z zagotovitvijo javnega zaupanja v spletno okolje, rešitvijo pomislekov o varstvu osebnih podatkov, ureditvijo zbiranja podatkov, vedenjskim ciljanjem, profiliranjem in oglaševanjem ter ozaveščanjem potrošnikov z izobraževalnimi in informacijskimi kampanjami; poziva Komisijo, naj predloži predlog za prilagoditev direktive o varstvu podatkov današnjemu digitalnemu okolju;

9.   ponovno poudarja, da je spoštovanje temeljne človekove pravice do zasebnosti in varstva podatkov osrednjega pomena za delovanje elektronskega poslovanja;

10. poudarja, da je treba poenostaviti dobavno verigo in pogoje čezmejne spletne trgovine in jih napraviti preglednejše, tako da se oblikujejo pravila glede zavajajočih ali nepopolnih informacij o pravicah potrošnikov, skupnih stroških in kontaktnih podatkih trgovcev ter se spodbujajo zgledi najboljše in poštene prakse, priporočila in smernice za elektronske trgovine; se zaveda prizadevanj EU na tem področju pri pojasnjevanju pogojev in cen letalskega prevoza, kar je pozitiven zgled za naprej;

11. meni, da bi razvoj samoregulativnih kodeksov ravnanja v trgovini, strokovnih in potrošniških združenjih ter izvajanje določb iz poročila Parlamenta o novi digitalni agendi za Evropo – 2015.eu, v kateri je menil, da bi oblikovanje evropske listine pravic državljanov in potrošnikov v digitalno okolje ter razvoj „pete svoboščine“, ki naj bi omogočala prost pretok vsebin in znanja, povečala zaupanje potrošnikov v elektronsko poslovanje, saj bi bili tako jasne pravice in dolžnosti vseh udeležencev informacijske družbe;

12. poudarja, da je pomembno spodbujati in uveljavljati vseevropske logotipe, znake zaupanja in kakovosti, ki bodo potrošnikom pomagali prepoznati zaupanja vredne spletne trgovce, nagraditi zglede najboljše prakse in spodbujati inovacije, ter tako podpirati evropska podjetja v njihovem prizadevanju, da bi segli tudi čez meje domačega trga;

13. poudarja, da je pomembno okrepiti zaupanje v čezmejne internetne plačilne sisteme (na primer kreditne in plačilne kartice, možnost elektronskega nakupa z bančno kartico) s spodbujanjem različnih plačilnih metod, povečanjem medopravilnosti in skupnih standardov, odpravo tehničnih preprek, podporo najvarnejši tehnologiji za elektronske transakcije, uskladitvijo in okrepitvijo zakonodaje o vprašanjih zasebnosti in varnosti, bojem proti goljufijam in izobraževanjem javnosti;

14. poziva Komisijo, naj vloži predlog za ustanovitev evropskega finančnega instrumenta za kreditne in plačilne kartice, da bi omogočili lažje spletne transakcije s kreditnimi karticami;

15. meni, da lahko reforma poštnega sektorja in spodbuditev medopravilnosti ter sodelovanja med poštnimi sistemi in storitvami pomembno vpliva na razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja, ki potrebuje cenovno ugodno in učinkovito distribucijo ter sledenje izdelkom; zato poudarja, da je treba hitro začeti izvajati tretjo poštno direktivo (2008/6/ES);

16.  poudarja pomen elektronskih podpisov in infrastrukture javnih ključev za varnost vseevropskih storitev elektronske uprave ter poziva Komisijo, naj ustanovi evropski portal organov za potrjevanje, s katerim bo zagotovila čezmejno interoperabilnost elektronskih podpisov;

17. poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bo podprla pobudo za elektronsko izdajanje računov, da bi do leta 2020 zagotovila uporabo elektronskih računov v vsej Evropi;

18. ob tem, da se zaveda, kako pomembno je v celoti izkoristiti potencial enotnega trga, poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2015 zagotovijo, da bo vsaj 50 % postopkov javnih naročil izvedenih elektronsko, v skladu z akcijskim načrtom, o katerem so se dogovorili na ministrski konferenci o elektronski upravi v Manchestru leta 2005;

19. meni, da lahko postane mobilno poslovanje (m-poslovanje) pomemben del elektronskega poslovanja, saj lahko pritegne milijone evropskih državljanov, ki uporabljajo prenosne telefone, ne pa osebnih računalnikov, in s tem pripomore k povezavi interneta in mobilne tehnologije ter k vodilnemu položaju EU v mobilnih komunikacijah;

20. meni, da bosta razvoj in podpora skupnih odprtih tehničnih in operativnih specifikacij in standardov (za skladnost, medopravilnost, dostopnost, varnost, logistiko, dobavo itd.) spodbudila čezmejno elektronsko poslovanje, saj bodo potrošnikom v pomoč, zlasti ranljivim in neizkušenim uporabnikom računalnikov, in bodo premostili operativne, tehnične, kulturne in jezikovne prepreke med različnimi državami članicami;

21. se zaveda, da so z razvojem notranjega trga za mobilno poslovanje, na katerem bi bilo mogoče zagotoviti varstvo potrošnikov, zasebnost in varstvo mladoletnikov, povezani posebni pravni izzivi; poziva Komisijo, naj to vprašanje natančno preuči;

22. meni, da bi moralo čezmejno spletno iskanje in oglaševanje potrošnikom in trgovcem zagotoviti boljše informacije ter okrepiti njihove zmožnosti za čezmejne primerjave in iskanje čezmejnih ponudb; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence, s katerim se utegnejo soočati potrošniki in podjetniki v nekaterih državah članicah EU; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z industrijskim sektorjem obravnava pomanjkanje spletnega iskanja in oglaševanja, da bi spodbudila čezmejno poslovanje, na primer s spodbujanjem domen .eu;

23. poudarja, da je za nadaljnji razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja pomembno oblikovati skladen vseevropski okvir v sklopu pravnega reda Unije za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, okrepiti boj proti nezakonitemu in ponarejenemu blagu ter evropske potrošnike ozaveščati o teh vprašanjih;

24. poudarja pomembnost hitrega in učinkovitega izvajanja mikrofinančnega instrumenta Progress, ki deluje od 1. junija 2010 in bi lahko zagotovil nov zagon za spodbujanje spletnih podjetij, zlasti med tistimi, ki so nedavno postali brezposelni;

25. poudarja, da je treba biti previden in preprečiti nevarnost nezakonitih izdelkov na spletu – zlasti ponarejenih zdravil in zdravstvenih proizvodov – s spodbujanjem zdravstvene opismenjenosti in objavljanjem zavajajočih informacij na posebnih spletnih straneh z domeno .eu;

26. poudarja, da je treba uvesti zakonodajo, veljavno za vse elektronske transakcije, saj je to bistveno za zaščito pravic uporabnikov storitev v elektronskem poslovanju;

27. poziva k razvoju inovativnih raziskovalnih projektov v sklopu okvirnih raziskovalnih programov, ki bi bili namenjeni spodbujanju in poenotenju evropskega trga za elektronsko poslovanje in bi povečali zaupanje in moč odločanja potrošnikov ter njihovo izbiro v digitalnem okolju;

28. meni, da sta medijska in računalniška opismenjenost in ozaveščenost bistveni za razvoj evropskega digitalnega okolja, zato poziva k pripravi akcijskega načrta za digitalno pismenost in vključenost na ravni EU in držav članic, ki bi zajemal predvsem posebne možnosti za digitalno opismenjevanje za brezposelne in skupine, ki jim grozi izključenost, spodbude za pobude zasebnega sektorja, da bi vsem zaposlenim ponudili računalniško izobraževanje, pobudo „s pametjo na splet“, ki bo vse učence, vključno s tistimi, ki so vključeni v vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje, seznanila z varno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in spletnih storitev; ter skupen evropski sistem certificiranja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

29. poziva k učinkovitemu spremljanju pravnega, tehničnega in ekonomskega razvoja v elektronskem poslovanju in poudarja, da je potrebna ocena učinka za vse odločitve, povezane z digitalnim enotnim trgom in informacijsko družbo; v ta namen bi bil pregled elektronskega poslovanja uporabno orodje za oceno evropskega spletnega tržnega okolja;

30. ponovno potrjuje, da je čezmejno poslovanje med podjetji pomembno sredstvo, s katerim lahko evropska podjetja, zlasti mala in srednje velika, dosežejo rast in večjo konkurenčnost ter ustvarijo inovativnejše proizvode in storitve; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo smotrn in zanesljiv pravni in regulativni okvir, da bodo podjetjem omogočila potrebna jamstva za zaupanje v čezmejne elektronske transakcije med podjetji;

31. ugotavlja, da je v okviru pregleda direktive o univerzalnih storitvah za razvoj elektronskega poslovanja bistveno dati prednost razvoju hitrega in cenovno dostopnega širokopasovnega dostopa, saj je pomanjkljiv dostop do interneta ena največjih preprek za to, da bi se evropski državljani udejstvovali v elektronskem poslovanju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Oriol Junqueras Vies, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Ani Podimata (Anni Podimata), Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Niki Tzavela, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

António Fernando Correia De Campos, Francesco De Angelis, Françoise Grossetête, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Ivari Padar, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Markus Pieper, Mario Pirillo, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jürgen Creutzmann, Ramona Nicole Mănescu, László Surján


MNENJE Odbora za pravne zadeve (2.6.2010)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje

(2010/2012(INI))

Pripravljavec mnenja: Sajjad Karim

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker lahko razvoj elektronskega poslovanja v okviru strategije EU 2020, ki jo je oblikovala Komisija, izboljša konkurenčnost gospodarstva EU, tudi z razvojem in spodbujanjem novih načinov podjetništva za mala in srednja podjetja,

B.  ker je oblikovanje digitalnega enotnega trga, ki bo vsem potrošnikom v Evropski uniji omogočil transakcije v spletnem okolju prek nacionalnih meja, pomemben del oživljanja enotnega trga, saj bo državljanom omogočal večjo izbiro proizvodov in storitev,

C. ker lahko enotni digitalni trg dokončno vzpostavimo samo, če se bo najpomembnejša zakonodaja o tem, tudi direktiva o storitvah, pravilno izvajala v vseh državah članicah EU,

D. ker niti potrošniki niti podjetja nimajo koristi od digitalnega enotnega trga, saj le malo spletnih trgovcev na drobno prodaja svoje izdelke ali storitve v druge države članice, pa še ti jih ponujajo le v omejenem številu držav članic,

E.  ker je intelektualna lastnina v digitalnem svetu odločilnega pomena, zato je njeno varovanje pomemben izziv, predvsem na internetu,

F.  ker je treba poenostaviti in pojasniti različne sisteme dajatev za avtorske pravice v državah članicah, tako da bodo spletni ponudniki blaga in storitev lažje dajali izdelke in storitve na voljo potrošnikom v različnih državah članicah,

G. ker bi revizija sistemov dajatev za avtorske pravice spletnim ponudnikom blaga in storitev omogočila večjo pravno varnost pri ponujanju izdelkov in storitev potrošnikom,

H. ker je v postopku podeljevanja in plačevanja pravic bistveno zagotoviti pravno varnost in preglednost, kadar elektronski trgovec na drobno na spletišče naloži vsebino, zaščiteno z avtorskimi pravicami,

I.   ker je pomembno zagotoviti visoko stopnjo varstva potrošnikov, da se spodbudi zaupanje v spletno blago in storitve, obenem pa zagotoviti spoštovanje trgovskih praks na spletnem trgu,

J.   ker je treba rešiti vprašanje diskriminacije potrošnikov, tudi v trenutku plačila, tako da se zagotovijo ustrezne določbe o plačilu in dostavi,

1.  podpira poenostavitev dajatev za avtorske pravice, saj sedanji sistem močno ovira potrošnike in delovanje enotnega trga;

2.  poziva države članice in Komisijo, naj bolj povežejo centre enotnega trga z vključitvijo mreže SOLVIT, enotnih kontaktnih točk (kot zahteva direktiva o storitvah), proizvodnih središč (kar omogoča uredba o vzajemnem priznavanju) ter nadaljnjih informacij, vključno s pravnimi zahtevami, kakor zahtevajo podjetja za čezmejno prodajanje svojih izdelkov in prodajo prek interneta; poudarja, da je delovanje tovrstne enotne kontaktne točke bistveno za dokončanje enotnega trga za elektronsko poslovanje;

3.  poziva Komisijo, naj prevzame pobudo in izvede nujno potrebno oceno učinka glede tega, katera metoda obravnavanja dajatev za avtorske pravice je najustreznejša, vključno z možnostjo zaračunavanja pravice takrat in tam, kjer izdelek prvič pride na trg Evropske unije, saj se zainteresirane strani o tem ne morejo sporazumeti;

4.  v zvezi s tem ponovno poudarja, da je pri omogočanju elektronskega poslovanja najpomembnejša prav temeljna človekova pravica do zasebnosti in varstva podatkov;

5.  poudarja, da je potrebno nenehno tolmačenje predpisov EU o zaupnosti podatkov, da se zagotovi povečano varstvo podatkov in spodbudi zaupanje potrošnikov v spletne plačilne sisteme;

6.  meni, da lahko izboljšani sistemi varstva potrošnikov v EU zagotovijo zaupanje potrošnikov v spletne čezmejne transakcije, pa tudi v varstvo pred goljufijami s kreditnimi karticami;

7.  poudarja, da je za preglednost v spletnem okolju, kjer je med kupcem in prodajalcem razdalja in kjer kupec lahko le deloma oceni fizično kakovost izdelka, odločilen dostop do natančnih in jasnih informacij;

8.  poziva javne organe, naj hitro ukrepajo proti goljufivim spletiščem in posvetijo večjo pozornost pravicam potrošnikov, med drugim z ukrepi za uvedbo oznak za varna spletišča in zagotavljanjem, da podjetja za sponzorirane oglaševalske storitve ne bodo oglaševala nezakonitih spletišč;

9.  poziva, naj Komisija pripravi predlog za ustrezno ukrepanje ali sankcije glede elektronskega poslovanja s ponarejenimi izdelki ali zdravili, med drugim z oznakami za varna spletišča, kakršni so sistemi certificiranja za pooblaščene lekarne;

10. poziva Komisijo, naj poskrbi, da dosledno izvrševanje avtorskih pravic na področju e-trgovanja ne bo ogroženo;

11. pozdravlja predlog Komisije o poenostavitvi obveznosti poročanja o davku na dodano vrednost (DDV) in o poenostavljenem izdajanju računov za prodajo na daljavo, obenem pa poudarja, da je treba na področju davčne zakonodaje, tudi pri DDV, spoštovati načelo subsidiarnosti;

12. poziva Komisijo, naj oblikuje integriran sistem zbiranja DDV, da bi mala in srednja podjetja spodbudila k čezmejnemu poslovanju z manjšimi upravnimi stroški;

13. poudarja, da je pomembno odpraviti diskriminacijo potrošnikov na spletu in diskriminacijo na podlagi države izvora, tako da se omogoči spletno plačevanje iz vseh 27 držav članic EU, tudi z možnostjo, da bi potrošniki lahko izbirali med različnimi načini spletnega plačila;

14. poziva Komisijo, naj ukrepa za vzpostavite pravne varnosti in naj se spoprime z veliko razdrobljenostjo postopkov podeljevanja in plačevanja pravic ter z različnimi jurisdikcijami držav članic pri nalaganju medijskih vsebin na spletišča;

15. opominja Komisijo, da še vedno ostajajo vrzeli v pravnem okviru za spletne storitve, in jo poziva, naj vloži usmerjene zakonodajne predloge, s katerimi bi okrepili dostop potrošnikov do izdelkov in storitev, ki se ponujajo na spletu, in zaupanje vanje ter jim omogočili preprost pristop „vse na enem mestu“;

16. izraža pomisleke glede odločitve Komisije, da je treba imeti pred prodajo na spletu dejansko trgovino, saj ta zahteva močno ovira spletno prodajo;

17. meni, da lahko zaupanje potrošnikov povečamo s standardi in kodeksi ravnanja, ki bi ponudnikom spletnih storitev omogočili sledenje hitro spremenljivemu tehnološkemu razvoju;

18. poziva Komisijo, naj oceni, ali bi z oblikovanjem portala za elektronsko poslovanje, ki bi ga nadzorovala Komisija ter bi vključeval zainteresirane strani in države članice, bolje prispevali k razširjanju najboljših praks in informacij ter tako izboljšali zaupanje potrošnikov in povečalo čezmejno elektronsko poslovanje;

19. spodbuja uporabo alternativnih mehanizmov za reševanje sporov z možnostjo, da bi jih uporabili v spletnem postopku in da bi bili nemudoma dostopni prek evropskega e-pravosodnega portala, ko bo na voljo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Gerald Häfner, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Zbigniew Ziobro, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Kurt Lechner, Angelika Niebler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mara Bizzotto, Jutta Steinruck


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Róża, grofica Thun und Hohenstein (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein), Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis de Jong, Othmar Karas, Emma McClarkin, Rafał Trzaskowski, Wim van de Camp

Zadnja posodobitev: 9. september 2010Pravno obvestilo