POROČILO o regulaciji trgovanja s finančnimi instrumenti – „dark pools“ itd.

16.11.2010 - (2010/2075(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Kay Swinburne

Postopek : 2010/2075(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0326/2010
Predložena besedila :
A7-0326/2010
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o regulaciji trgovanja s finančnimi instrumenti – „dark pools“ itd.

(2010/2075(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov (MiFID)[1],

–   ob upoštevanju Direktive 2003/6/ES o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)[2],

–   ob upoštevanju izjav skupine G 20 z dne 2. aprila 2009 v Londonu, 25. septembra 2009 v Pittsburghu in 26. in 27. junija 2010 v Torontu,

–   ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov – trgi lastniških vrednostnih papirjev (vir: CESR/10-394),,

–   ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov – obveznosti poročanja o transakcijah (vir: CESR/10-292),

–   ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov – varstvo vlagateljev in posrednikov (vir: CESR/10-417),

–   ob upoštevanju poziva k predložitvi prispevkov, namenjenega Odboru evropskih regulativnih organov, v zvezi z mikrostrukturnimi vprašanji, povezanimi z evropskimi trgi lastniških vrednostnih papirjev (vir: CESR/10-142),

–   o upoštevanju poročila iz februarja 2010 za francoskega ministra za gospodarstvo, industrijo in zaposlovanje, o reviziji direktive o trgih finančnih instrumentov,

–   ob upoštevanju posvetovalnega poročila Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) iz februarja 2009 o politikah o neposrednem elektronskem dostopu,

–   ob upoštevanju priporočil Odbora za sisteme plačil in poravnav (CPSS) in IOSCO iz novembra 2004, namenjenega osrednjim pogodbenim strankam,

–   ob upoštevanju dokumenta Securities and Exchange Commission (Komisije ZDA za vrednostne papirje in borzo) „Equity Market Structure“ (št. 34-61358; datoteka št. S7-02-10),

–   ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov ter odgovorov na zahtevo Evropske komisije po dodatnih informacijah (vir: CESR/10-802, vir: CESR/10-799, vir: CESR/10-808, vir: CESR/10-859, vir: CESR/10-860),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0326/2010),

A. ker je skupina G 20 odločila, da nobena finančna institucija, noben finančni produkt in nobeno ozemlje ne smeta ostati zunaj dosega pametne pravne ureditve in učinkovitega nadzora, ter se je strinjala, da bi bilo treba z vsemi standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev, trgovati na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje, kadar je to primerno,

B.  ker se je zaradi pomanjkanja preglednosti ter spremljajoče nepreglednosti struktur tveganja v finančnem sistemu finančna kriza še poglobila, kar je omogočilo širjenje splošnega nezaupanja in drastično zmanjšanje likvidnostnih tokov,

C. ker so bili varstvo potrošnikov, preglednost, še posebno v zvezi z oblikovanjem cen, učinkoviti in likvidni trgi ter konkurenčnost pod enakimi pogoji bistveni cilji, ko je začela veljati direktiva o trgih finančnih instrumentov, vendar še niso bili uresničeni in morajo zaradi tega ostati prednostni; ker je treba zaradi finančne krize pri pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov dati prednost tudi omejevanju sistemskega tveganja,

D. ker bi morali pri spreminjanju direktive o trgih finančnih instrumentov vedno upoštevati njen pomen pri uravnavanju kapitalskih tokov v realno gospodarstvo ter s tem možni vpliv na delovna mesta, naložbe in pokojnine,

E.  ker se 40 % trgovanja še vedno izvaja izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (zunajborzno); ker bi bilo treba udeležence na trgu spodbujati, da bi več trgovali na organiziranih mestih trgovanja,

F.  ker naj bi z vključitvijo oprostitve obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem v direktivo o trgih finančnih instrumentov ter ustanovitvijo večstranskih sistemov trgovanja in mest prikritega trgovanja (angl. dark pools) olajšali prehod na bolj organizirana in preglednejša mesta trgovanja;

G. ker je v direktivi o trgih finančnih instrumentov zunajborzno trgovanje opredeljeno kot priložnostno in neredno ter se izvaja s pogodbenimi nasprotnimi strankami, ki so trgovci na debelo in je del poslovnega odnosa, za katerega so značilni posli nad standardnim tržnim obsegom, pri čemer se posli opravljajo izven sistemov, ki jih zadevna družba navadno uporablja za svoje poslovanje kot sistematični internalizator,

H. ker kljub določbi v direktivi o trgih finančnih dokumentov o oprostitvah, ki dovoljujejo prikrito trgovanje na organiziranih trgih, ustanovitev večstranskih sistemov trgovanja in sistematičnih internalizatorjev ter opredelitev zunajborznega trgovanja kot nerednega in priložnostnega, zunajborzno trgovanje, ki ne poteka na podlagi sistematičnih internalizatorjev, še naprej predstavlja velik delež trgovanja z vrednostnimi papirji, ki znaša 38 % vseh zabeleženih transakcij po podatkih iz CESR/10-394 ter ker se ta delež od začetka izvajanja direktive o trgih finančnih instrumentov ni zmanjšal; ker je zato treba zagotoviti strožje in učinkovitejše izvajanje pravil direktive MiFID,

I.   ker je imela razdrobljenost trga za trgovanje z vrednostnimi papirji nezaželene posledice za likvidnost in tržno učinkovitost zaradi manjše preglednosti, ki je nastala zaradi porasti mest prikritega trgovanja in stičišč za trgovanje, ter ker so posledice povečanega števila mest trgovanja tako na borzi kot izven nje in trgovanje, ki vedno bolj temelji na tehnologiji, zmanjšale povprečni obseg transakcij z 22.266 EUR v letu 2006 na 9.923 EUR v letu 2009, zaradi česar so se povečali skupni stroški transakcij za nekatere uporabnike,

J.   ker je zmanjšanje obsega transakcij povzročilo zmanjšanje sposobnosti udeležencev na trgu, da nemudoma izvedejo velika naročila na določenem trgu, in je želja, da bi za večja naročila preprečili vpliv na trg, spodbudila širjenje trgovanja v sistemih prikritega trgovanja (dark-pool trading); ker se pri manj kot 10 % vsega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji v EGP na organiziranih trgih uporablja oprostitev zahteve glede preglednosti pred trgovanjem iz direktive o trgih finančnih instrumentov (CESR/10-394) in ker to odstopanje v direktivi o trgih finančnih instrumentov omogoča mesta prikritega trgovanja na organiziranem trgu kot preglednejšo in bolje regulirano alternativo prikritemu trgovanju izven borze; ker pa pomanjkanje reguliranja zunajborznih transakcij, tudi na zasebnih mestih trgovanja, omogoča konkurenčno prednost zunajborznemu trgovanju in spodbuja povečanje trgovanja v temi ter spodkopava preglednost trga na splošno; ker skupaj približno polovica trgovanja trenutno ni zajetega v zahteve po preglednosti pred trgovanjem, polovica zunajborznih transakcij pa je pod tržno velikostjo in ne potrebuje zaščite pred vplivom na trg,

K. ker bi morali za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za zasebna mesta trgovanja izvajati poglobljeno preiskavo njihovih poslovnih modelov, s čimer bi zagotovili, da so takrat, ko opravljajo storitve, (kar pomeni da v bistvu delujejo kot regulirani trgi, večstranski sistemi trgovanja ali sistematični internalizatorji) tudi regulirani kot taki,

L.  ker koristi konkurence v smislu konkurenčnejše in inovativnejše trgovinske infrastrukture niso bile dokazane, saj se celotni stroški transakcij niso zmanjšali, nepreglednost se je povečala, obenem pa je jasno, da kakovost ter celovitost za vse udeležence na bolj razdrobljenem trgu nista primerno zagotovljeni,

M. ker naj bi visokofrekvenčno trgovanje zagotavljalo likvidnost finančnim trgom, bi bilo koristno ugotoviti, ali obstaja tveganje, povezano s sistemom elektronskih naročil in znatnim deležem obsega trgovanja, ki ga je mogoče pripisati strategijam visokofrekvenčnega trgovanja, ki se v ZDA ocenjuje na 70 %, zlasti glede na sklepe Ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev v zvezi z borznim zlomom 6. maja 2010, ko so ponudniki likvidnosti visokofrekvenčnega trgovanja zapustili trg,

N. ker so strategije visokofrekvenčnega trgovanja relativno nov pojav v Evropi in se ocenjuje, da po obsegu zavzemajo 35 % trga,

O. ker bi bilo treba doseči večjo preglednost prek poročanja o trgovinski dejavnosti pred trgovanjem in po njem pri vseh vrstah sredstev, zato da bi zagotovili boljše zgodnje obveščanje o nastajanju in obsegu naraščajočih težav, spodbudili učinkovito oblikovanje cen ter zaupanje med akterji na trgu,

P.  ker je v sklepih skupine G20 z dne 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu navedeno, da bi bilo treba z vsemi standardiziranimi zunajborznimi izvedenimi finančnimi instrumenti trgovati na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje,

Q. ker razlikovanje pri izvajanju med državami članicami povzroča nepopolno uporabo direktive o trgih finančnih instrumentov,

Mesta trgovanja direktive o trgih finančnih instrumentov

1.  priznava, da so bile tržne infrastrukture med krizo odporne ter poziva Komisijo, naj vseeno okrepi te infrastrukture na vseh mestih trgovanja in v klirinških sistemih, da jim bo omogočila obvladovanje prihodnjega tveganja z večjo preglednostjo, izboljšanjem prožnosti in rednimi pregledi vsega trgovanja;

2.  pozdravlja predlog Komisije za uredbo o zunajborznih izvedenih finančnih instrumentih, osrednjih nasprotnih strankah in registrih trgovanja kot osnovni pogoj za povečanje preglednosti in varnosti na trgih finančnih instrumentov ter meni, da je to prvi korak k premiku pomembnega dela zunajborznega trgovanja na mesta trgovanja, za katere velja ureditev iz direktive o trgih finančnih instrumentov;

3.  predlaga, da morajo biti v interesu enakega obravnavanja večstranski sistemi trgovanja nadzorovani v enaki meri in zato primerljivo regulirani, saj bi se morala konkurenca med večstranskimi sistemi trgovanja in reguliranimi trgi odvijati pod enakimi pogoji, upoštevaje pomembno vlogo večstranskih sistemov trgovanja za vstop na trg;

4.  poziva, naj Evropski organ za vrednostne papirje preišče delovanje in namen režima sistematičnih internalizatorjev in predstavi izboljšave načina reguliranja te kategorije, da bi se zagotovila uporaba tega režima za izvajanje naročil na dvostranski podlagi;

5.  zahteva, da morajo naložbena podjetja, ki prejmejo naročilo, zagotoviti najboljšo izvedbo naložbenim podjetjem, ki zagotavljajo storitev upravljanja portfelja in delujejo kot upravitelji portfelja, čeprav je direktiva o trgih finančnih instrumentov uvrstila upravitelja portfelja med primerne pogodbene stranke;

6.  poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj pregleda, ali je treba najboljšo izvedbo za vsako posamezno naročilo bolje zakonsko urediti glede na dostopnost podatkov, tako pred trgovanjem in v povezavi s kakovostjo izvedbe, ter v zvezi s tržno tehnologijo, kot so sistemi za prenos naročil („order routers“) in sistemi za povezave med mesti trgovanja;

7.  poziva k temeljitemu izvrševanju določb direktive o trgih finančnih instrumentov, da bi zagotovili, da bodo stičišča posrednikov za trgovanje, ki izvajajo enakovredne dejavnosti kot reguliran trg, večstranski sistemi trgovanja ali sistematični internalizatorji, regulirani kot taki; da bi olajšali to izvrševanje, vztraja, da je treba od vseh stičišč posrednikov za trgovanje zahtevati, da pristojnim organom predložijo vse potrebne informacije, ki obsegajo tudi:

a) opis sistema, lastništvo in stranke,

b) podrobnosti o dostopu do sistema,

c) povezana naročila v sistemu,

d) metodologije trgovanja in diskrecija borznih posrednikov,

e) ureditev za sporočanje takoj po trgovanju;

8.  poziva, naj se izvede preiskava zunajborznega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji in poziva k izboljšavam načina reguliranja zunajborznega trgovanja, da bi zagotovili znatno zmanjšano uporabo organiziranih trgov in režimov večstranskega sistema trgovanja pri izvajanju naročil na večstranski podlagi in sistematičnih internalizatorjev pri izvajanju naročil za rast na dvostranski podlagi, ter zmanjšan delež zunajborznega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji;

9.  poziva, naj Komisija preuči učinke določitve minimalnega obsega naročila za prikrite transakcije in ali ga je mogoče strogo izvajati, da se ohrani ustrezen pretok trgovanja prek „preglednih” mest trgovanja (lit venues) v interesu ugotavljanja cen;

Oprostitev obveznosti preglednosti pred trgovanjem

10. poziva Komisijo, naj izvede pregled obstoječih obveznosti v sedanji direktivi o trgu finančnih storitev glede oprostitve obveznosti preglednosti pred trgovanjem, da:

(a) se pretehta, ali bi bilo treba uvesti primeren minimalni prag za oprostitev v zvezi z referenčno ceno, da se spodbudi uporaba „preglednih“ mest trgovanja;

(b) se pretehta razširitev uporabe oprostitve v zvezi z referenčno ceno, da bo vključevala trgovanje, ki sodi v sedanji razmik (spread) na referenčnem trgu;

(c) se uvede največji obseg transakcij, za katerega se lahko uporabi oprostitev obveznosti preglednosti pred trgovanjem, da se zagotovi učinkovito ugotavljanje cen,

(d) se Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge omogoči prilagajanje in omejevanje obveznosti pred trgovanjem po potrebi, upoštevaje vpliv skritega trgovanja na učinkovitost trgov;

11. poziva k enotni uporabi oprostitve obveznosti pred trgovanjem v vseh državah članicah, da se omeji neskladno izvajanje, ki lahko povzroči negotovost, regulativno arbitražo in neenake konkurenčne pogoje; meni, da bi bili lahko tehnični standardi, ki bi jih opredelil Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustrezen način, da se to doseže, ob hkratnem ohranjanju koncepta enotnega pravilnika za finančne storitve;

Sistem stalnih informacij

12. pozdravlja nedavno naznanilo udeležencev na trgu, da bodo razkrili svoje podatke pred trgovanjem in po njem, in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za skupne podatkovne standarde in večjo razpoložljivost podatkov;

13. poziva Komisijo, naj ustanovi delovno skupino, da se premagajo težave, ki preprečujejo konsolidacijo podatkov o trgih v Evropi, zlasti pa slaba kakovost podatkov o zunajborznih transakcijah;

14. poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj oblikuje skupne standarde in formate sporočanja vseh podatkov po trgovanju, tako za organizirana mesta trgovanja kot za zunajborzno trgovanje, kar bo pripomoglo h konsolidaciji podatkov;

15. poziva, naj postane za vsa mesta poročanja obvezno ločevanje podatkov pred trgovanjem od podatkov po trgovanju, da se informacije lahko dajo na voljo vsem udeležencem na trgu po komercialno smotrni in primerljivi ceni; poleg tega poziva Komisijo, naj premisli o uvedbi potrjene ureditve objavljanja, da se uvedejo standardi kakovosti in zmanjša število mest, kamor se lahko poroča o trgovanju, in uporaba spletnih strani, ker ovira konsolidacijo;

16. poziva k zmanjšanju časovne omejitve za odloženo objavo, da bodo zakonodajalci prejeli podatke o transakcijah v štiriindvajsetih urah po njihovi izvedbi; meni, da je treba, kar zadeva objavo transakcij, v običajnih razmerah šteti več kot enominutne zamude za nesprejemljive;

17. meni, da je analiza razčlenitve in poslovnih modelov zunajborznega trgovanja bistvenega pomena in zato poziva k uvedbi posebnih oznak v preglednosti pred trgovanjem in po njem, da bi bile bolje razumljene značilnosti zunajborznega trgovanja in da bi ocenili, katere transakcije se lahko zaradi svojih posebnih lastnosti zakonito izvajajo zunajborzno;

Mikrostrukturna vprašanja

18. vztraja, da morajo biti po borznem zlomu 6. maja 2010 vse platforme trgovanja sposobne nacionalnim nadzornikom pokazati, da so se njihova tehnologija in nadzorni sistemi sposobni zoperstaviti zajezitvi naročil, ki so jo izkusili 6. maja, da bi zagotovili, da se lahko uspešno spoprimejo z dejavnostmi, povezanimi z visokofrekvenčnim in algoritemskim trgovanjem v izrednih razmerah, in da morajo pokazati, da so ob koncu dneva sposobne poustvariti knjige za naročilnice, tako da je mogoče ugotoviti razloge za neobičajno tržno dejavnost in možne zlorabe trga;

19. poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj preuči stroške in koristi algoritemskega in visokofrekvenčnega trgovanja za trge ter njegovega vpliva na druge uporabnike trga, zlasti institucionalne vlagatelje, da bi določili, ali znaten pretok na trgu, ki se ustvarja samodejno, zagotavlja dejansko likvidnost trga in kakšne posledice ima za skupno ugotavljanje cen, za morebitne zlorabe z manipuliranjem trga, ki povzročijo neenake konkurenčne pogoje za udeležence na trgu, in njegov vpliv na celotno stabilnost trga;

20. poziva, naj se t. i. plastenje (layering) in izvajanje masovnih naročil (quote stuffing) izrecno opredelita kot zloraba trga;

21. poziva k preiskavi, ali naj se pravno urejajo podjetja, ki izvajajo strategije visokofrekvenčnega trgovanja, da bi se zagotovilo, da bodo imela odporne sisteme in nadzor s stalnimi predpisanimi pregledi algoritmov, ki jih uporabljajo, sposobnost spremljanja sredi dneva ter poizvedovanje o izrednih stanjih in stanju finančnega vzvoda v realnem času ter da bodo lahko dokazala, da imajo vzpostavljene trdne postopke za obvladovanje neobičajnih dogodkov;

22. poziva k pregledu izzivov visokofrekvenčnega trgovanja v smislu nadzora trga; priznava, da morajo regulatorji imeti ustrezna sredstva za ugotavljanje in spremljanje potencialnih zlorab; ob upoštevanju navedenega meni, da je treba pristojnim organom poročati o vseh naročilih, ki jih sprejmejo regulirani trgi ali večstranski sistem trgovanja, ter o trgovanju na teh platformah;

23. poziva, naj se na vseh mestih trgovanja, ki omogočajo kolokacijo strežnikov, bodisi neposredno ali prek posrednikov podatkov, ki so tretja stranka, zagotovi ohranitev enakega dostopa za vse kolocirane stranke ter po možnosti enaka ureditev infrastrukture latentnost, da bo v skladu z nediskriminatorno prakso iz direktive o trgih finančnih instrumentov;

24. zakonodajalce poziva k spremljanju in pravnemu urejanju določbe o „sponzoriranem“ dostopu, Komisijo pa k preučitvi dodatnih ukrepov, ki obsegajo:

(a) izrecno prepoved nefiltriranega „sponzoriranega“ dostopa do podjetij, ne glede na to, ali spadajo v isto skupino podjetij kot „sponzor“,

b) zahtevo, da borznoposredniške in investicijske družbe uvedejo, dokumentirajo in ohranjajo sistem nadzora nad obvladovanjem tveganja pred trgovanjem in po njem, ter nadzorne postopke za upravljanje finančnega, regulativnega in drugih tveganj, povezanih z njihovim dostopom do trga;

25. poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj ne glede na nujno uporabo zaščitnih ukrepov še dodatno preuči, ali „sponzoriran“ dostop presega prag nediskriminacijskega dostopa,

26. poziva Komisijo, naj sprejme načela, ki jih razvija tehnični odbor IOSCO o neposrednem elektronskem dostopu, vključno s „sponzoriranim“ dostopom, ki bodo obsegala merila za izbiranje strank, ki jim je lahko dodeljen tak dostop, in pogodbeni odnos med platformo, članom in stranko, ter določala odgovornosti vsakega izmed njih glede njihove uporabe s primernim nadzorom in filtri;

27. meni, da je treba prakso „flash orders“ (izredno hiter prenos naročil za nakup ali prodajo) zaradi skladnosti z načelom, da je treba vse vlagatelje obravnavati enakopravno, izrecno izključiti;

28. poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj preuči strukturo provizij, da se zagotovi, da bodo provizije za izvedbo, provizije za dodatne storitve, posredniške provizije investicijskih družb in vse druge spodbude pregledne, nediskriminatorne in skladne z verodostojnim oblikovanjem cen ter zasnovane in izvedene tako, da ne bodo spodbujale trgovanja za neustrezne namene, in naj oceni, ali bi morali uporabniki, ki izdajo naročila, plačati minimalno takso ne glede na to, ali se naročilo izvede ali ne, saj mora tržna infrastruktura ta naročila obravnavati;

29. priporoča, naj Evropski organ za vrednostne papirje in trge izvede študijo modela provizij „maker/taker“ (vzdrževalec likvidnosti/vlagatelj), da se ugotovi, ali bi morale za vse uporabnike ugodnejše strukture provizij „maker“ (vzdrževalec likvidnosti) veljati formalne obveznosti in nadzor, ki veljajo za vzdrževalce likvidnosti;

30. poziva, naj Evropski organ za vrednostne papirje in trge nadzoruje in z izvedbeni akti opredeli trdne mehanizme, ki bodo omogočali prekinitev kotiranj glede na nestanovitnost in druge mehanizme za prekinitev, ki bodo hkrati delovali na vseh mestih trgovanja v EU, da se preprečijo dogodki, podobni borznemu zlomu 6. maja 2010 v ZDA;

Področje uporabe

31. poziva, naj noben udeleženec na nereguliranem trgu ne dobi neposrednega ali nefiltriranega „sponzoriranega“ dostopa do uradnih mest trgovanja, in da se morajo pomembnejši udeleženci na trgu, ki poslujejo v svojem imenu, prijaviti pri zakonodajnem organu ter omogočiti, da se za zagotovitev stabilnosti njihove dejavnosti trgovanja ustrezno pregledujejo in nadzorujejo;

32. poziva, naj se dejavnosti lastniškega trgovanja, ki potekajo prek strategij algoritemskega trgovanja, ki ga izvajajo pravno neregulirani subjekti, izvajajo samo prek pravno regulirane finančne pogodbene stranke;

33. poziva k razširitvi obsega režima preglednosti direktive o trgih finančnih instrumentov na vse instrumente, podobne lastniškim vrednostnim papirjem, vključno s potrdili o hrambi, indeksnimi investicijskimi skladi, instrumenti za naložbe v surovine in certifikati;

34. poziva Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj premislita o uvedbi zahteve o preglednosti pred trgovanjem in po njem za vse nelastniške finančne instrumente, tudi za trge državnih in podjetniških obveznic ter za trge z blagovnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se bo uporabljala na način, ki se bo po potrebi razlikoval med premoženjskimi razredi, pri tem pa bo združen z ukrepi za doseganje nadaljnje standardizacije izvedenih zunajborznih instrumentov, da se omogoči večja preglednost;

35. ob upoštevanju težav, ki so se pojavljale v zvezi s kakovostjo podatkov in konsolidacijo podatkov po trgovanju z evropskimi vrednostnimi papirji, meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se podatki po trgovanju z nelastniškimi vrednostnimi papirji zagotovijo v že konsolidirani obliki;

36. podpira namero Komisije, da za izvedene instrumente uporabi večji obseg provizij iz direktive o trgih finančnih storitev, saj trgovanje s takimi produkti vedno bolj prehaja na organizirana mesta trgovanja in so ta vedno bolj podvržena standardizaciji in zahtevam o osrednji poravnavi;

37. poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bo zagotovila, da se bo z vsemi pogodbami za izvedene zunajborzne finančne instrumente, ki jih je mogoče standardizirati, trgovalo na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje, če je to primerno, s čimer bi zagotovili, da se bodo cene teh pogodb oblikovale na pregleden, pošten in učinkovit način, brez navzkrižja interesov,

38. poziva k pregledu standardov IOSCO za klirinške družbe, sisteme poravnave vrednostnih papirjev in sistemsko pomembne plačilne sisteme, da bi dodatno izboljšali preglednost trga;

39. meni, da morajo imeti regulatorji na različnih fizičnih in finančnih blagovnih trgih dostop do enakih podatkov, da bi lahko opredelili trende in medsebojne povezave, ter poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja v EU in na svetovni ravni.

40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.

  • [1]  UL L 145, 30. 4. 2004, str.1.
  • [2]  UL L 96, 12. 4. 2003, str.16.

OBRAZLOŽITEV

Evropski finančni trgi prestajajo obdobje sprememb, kakršnih še ni bilo, zaradi spremenjenega zakonodajnega okolja, izvajanja direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) in tehnološkega napredka. Uvedba direktive MiFID je sovpadla tudi z obdobjem nestanovitnosti zaradi zunanjih dejavnikov, ki so posledica finančne krize. Zato količinski podatki sami po sebi ne odražajo zakonodajnega vpliva, četudi so bili na voljo zanesljivi tržni podatki na vseh mestih trgovanja.

V zadnjih petih letih se je monopolni položaj glavnih borz spremenil. Manj kot 60 % obsega trgovanja z vrednostnimi papirji britanskega borznega indeksa FTSE 100 se odvija na londonski borzi, 30% trgovanja indeksa CAC 40 pa sedaj poteka zunaj pariške borze Euronext in 25 % trgovanja indeksa DAX30 zunaj frankfurtske Deutsche Börse. Zdi se, da se vsi akterji strinjajo, da je ukinitev enotnega sedeža za trgovanje z lastniškimi vrednostnimi papirji zagotovila večjo konkurenco med platformami trgovanja.

Ta glavni cilj direktive MiFID, to je spodbujanje konkurence med mesti trgovanja za izvedbene storitve, je povečal izbiro, ki je na voljo vlagateljem, znižal stroške transakcij in pripomogel k povečanju učinkovitosti procesa oblikovanja cen. V EU sedaj deluje 136 večstranskih sistemov trgovanja, ki poleg glavnih borz sestavljajo organizirana mesta trgovanja. Na teh organiziranih mestih se izvede kakih 60 % obsega trgovanja, preostanek pa izvedejo borznoposredniške družbe, kar označujemo s skupnim izrazom trgovanje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (zunajborzno trgovanje). Dvostranska trgovina, kjer stranka da borznemu posredniku naročilo in ta poišče nasprotno naročilo („match“) se je premaknila od pretežno ustnih naročil k elektronskim. Čeprav za zunajborzno trgovanje zaradi njegove narave ni preglednosti pred trgovanjem, je treba po direktivi MiFID o njem vseeno poročati.

Razdrobljenost trga pa je povzročila slabo preglednost (zlasti kakovosti) podatkov po trgovanju zaradi širitve trgovanja prek različnih mest. Treba je oblikovati učinkovitejši regulativni okvir za konsolidirane informacije po trgovanju, ki bo zaobjel nove tehnične kodekse v postopku poravnave, da bodo bolje odražali okolje, v katerem lahko trgovci poslujejo na več mestih trgovanja. Zakonodajalci morajo zagotoviti, da lahko v vsakem trenutku obnovijo knjigo naročil, da bi razumeli dinamiko trga in delovanje udeležencev na njem. Regulativni poseg se zdi nujen tudi zato, da se odstranijo preostale ovire za konsolidacijo podatkov po trgovanju, da bi uvedli zasebno voden evropski sistem stalnih informacij (angl. European Consolidated Tape system).

Stroški za podatke so v ZDA bistveno nižji kot v EU, saj se lahko spustijo celo na 50 USD na mesec za vse platforme, medtem ko v EU dosežejo 500 USD. Glavni razlog za to je, da mesta za trgovanje združujejo podatke pred trgovanjem in po njem, zato je treba te vire podatkov razčleniti in tako znatno znižati stroške. Nedosledna kakovost podatkov o trgovanju in pomanjkanje skupnih obrazcev za sporočanje podatkov povzročajo še večje zaplete, ki jih je mogoče rešiti le z oblikovanjem skupnih standardov in obrazcev za sporočanje podatkov po trgovanju.

Direktiva MiFID je določila tudi dovoljeno zamudo pri sporočanju po trgovanju in glede na rastočo uporabo tehnologije se zdi za namene oblikovanja cen primerno, da se ta omejitev zmanjša tako, da sporočanje o nobeni transakciji ne bo daljše od 24 ur od njene izvršitve, pri večini elektronskih transakcij pa štejejo več kot enominutne zamude za nesprejemljive.

Od uvedbe direktive MiFID se je poleg krize dogodilo mnogo drugih sprememb na trgu, na primer prihod nove tehnologije in nova vsesplošna uporaba elektronskega algoritemskega borznega trgovanja, tudi visokofrekvenčnega trgovanja. V tem novem tehnološkem obdobju in ob priznanju večje potrebe po preglednosti je zanimivo ugotoviti, da se obseg zunajborznega trgovanja ni zmanjšal v smislu deleža skupnega obsega trgovanja, odkar se je povečalo število mest trgovanja. Vendar se je trg prilagodil uporabi sistema, ki omogoča mesta prikritega trgovanja (angl. dark pools) za trgovanje z velikimi naročili (stičišča posrednikov za trgovanje, angl. broker crossing networks) in izjemam iz direktive MiFID za tovrstne dejavnosti, ko se izvajajo na organiziranih mestih trgovanja (prikrite transakcije).

Pri približno 10 % vsega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji na organiziranih trgih v EGP se poslužuje oprostitve obveznosti preglednosti pred trgovanjem iz direktive MiFID in ga lahko štejemo za trgovanje „v temi”. Treba pa je poiskati ravnovesje med potrebo po preglednosti pred trgovanjem za pomoč pri oblikovanju cen, in utemeljenim situacijam, ko je bila oprostitev odobrena, da bi se zmanjšala neprimerna tržna nihanja ter bi se pomagalo delovanju trga. Ker se je povprečni obseg trgovanja zmanjšal z 22.266 EUR v letu 2006 na 9.923 EUR v letu 2009 in poteka sedaj samo 0,9 % trgovanja z oprostitvijo v zvezi z „referenčno ceno“, je revizija različnih oprostitev utemeljena. Treba je poskrbeti tudi, da se zagotovi enotnejša uporaba oprostitve pred trgovanjem v državah članicah, s čimer se omejijo razlike pri izvajanju; ustrezen način za dosego tega bi lahko bili tehnični standardi.

Izvajanje zunajborznega trgovanja prek mrež srečevanja naročil borznoposredniških družb je obstajalo že pred direktivo MiFID, a so sedaj postale pretežno elektronske platforme za stranke. Stičišča posrednikov za trgovanje so dragocen dodatek mestom trgovanja predvsem za naročila nakupa in bi jih bilo treba prepoznati kot kategorijo znotraj direktive MiFID ter jih regulativno nadzirati, da bi spremljali njihove dejavnosti.

Odbor evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) v tem trenutku pridobiva podatke, da bi pravilno ocenil obseg trgovanja „v temi“, in ugotovil, pri katerem obsegu trgovanja brez razkritja cene pred trgovanjem to dejansko prične vplivati na proces oblikovanja cene. Trg ZDA za reguliranje različnih platform trgovanja je naprednejši od trga EU in preučiti moramo, ali se je mogoče od ZDA kaj naučiti o preglednosti po trgovanju na mestih prikritega trgovanja, zlasti zato, ker britanski organ za finančne storitve (Financial Services Authority) v tem trenutku ocenjuje, da se manj kot 1 % trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji izvaja „v temi“ preko pogodb OTC, medtem ko se trgovanje na mestih prikritega trgovanja, v ZDA približuje 10 % obsega trgovanja.

Od uvedbe direktive MiFID ponudniki tržne infrastrukture postajajo vedno bolj tehnološke platforme, ki so močno odvisne od sistemov informacijske tehnologije in tekmujejo, da bi zagotovili najučinkovitejši, najhitrejši in najprožnejši sistem trgovanja. Če odštejemo regulativne spremembe, sta vpliv novih tehnologij in prihod novih udeležencev na trgu povzročila hitrejše trgovanje, povečanje visokofrekvenčnega trgovanja in neposrednega dostopa za stranke članov platforme trgovanja na trg ter posledično hitrejše in bolj dinamične trge.

Med razlogi za postopni upad povprečnega obsega trgovanja je dejstvo, da dajejo novi udeleženci na trgu prednost takojšnji izvedbi naročil, ne pa njihovi velikosti. Da bi trg dobro deloval, so potrebna podjetja, ki so pripravljena zagotoviti likvidnost in javno objaviti cene. Specialisti in vzdrževalci likvidnosti so to funkcijo od nekdaj prevzemali, tako da so določili obe ceni – za nakup in prodajo – in iz razmika med njima ustvarjali dobiček. Z evolucijo trga se je spremenil način zagotavljanja likvidnosti. Zlasti z vključevanjem tehnologije podjetja za algoritemsko trgovanje zdaj zagotavljajo likvidnost na trgih tako, da vlagajo dvosmerna naročila v elektronske knjige naročil in določijo javno ceno. Vzdrževalci likvidnosti običajno ne obdržijo naložb dalj časa, zato so se, da bi se ta funkcija izkoristila, razvile strategije visokofrekenčnega trgovanja. Primerno bi bilo izvesti nadaljnje raziskave o obveznostih in odgovornostih, ki bi bile potrebne za te neformalne vzdrževalce likvidnosti. Če že imajo koristi od cenovne strukture vzdrževalcev likvidnosti, bi morali imeti tudi obveznost, da na zahtevo zagotovijo tržno ceno.

Visokofrekvenčno trgovanje ni samo po sebi strategija trgovanja, lahko pa se uporablja v vseh tistih strategijah trgovanja, ki jim je skupna visoka stopnja obrata naložb; mnoge lahko obdelajo do 33.000 naročil na sekundo, povratni čas trgovanja pa je manj kot mikrosekunda. Vse morajo delovati zelo hitro, so zato občutljive za latentnost in potrebujejo visokozmogljivo posredovanje tržnih podatkov in strojno opremo za iskanje nasprotnega naročila in kotiranje. Običajno so dveh vrst: elektronsko vzdrževanje likvidnosti in statistična arbitraža. Po ocenah je obseg trgovanja, ki ga izvajajo izvajalci visokofrekvenčnega trgovanja, večji od 35 % in narašča. Za primerjavo: na trgih ZDA, kjer je izvajanje strategije visokofrekvenčnega trgovanja cenejše, je obseg tovrstnih transakcij 70 %. Razumeti je, da stroški za kliring in poravnavo v EU preprečujejo nadaljnjo širitev, zato bi vsako zmanjšanje stroškov najverjetneje dodatno učinkovalo na dinamiko trga.

Ni na voljo veliko podatkov o vplivu teh strategij visokofrekvenčnega trgovanja na trg, zlasti pa o tem, ali bi skupni vpliv tehnologije lahko imel posledice za prožnost trga. Zdi se, da je visokofrekvenčno trgovanje povečalo likvidnost in zožilo razmik za vlagatelje; vendar bi bilo treba izvesti dodatne raziskave, da bi lahko ugotovili koristnost te likvidnosti, saj je razpoložljiv obseg pogosto omejen in je mogoče dvomiti o zanesljivosti informacij, zabeleženih v knjigah naročil. Izvesti je treba tudi analizo o tem, ali povečanje visokofrekvenčnega trgovanja negativno vpliva tudi na oblikovanje cen.

Ugotavlja se, da mnogi od akterjev visokofrekvenčnega trgovanja delujejo kot zasebne družbe za trgovanje, zaradi česar niso pravno regulirane in jim ni treba delovati v skladu s pravili direktive MiFID. Ker obstaja politična volja, da bi bilo delovanje vseh pomembnih udeležencev na trgu ustrezno pravno urejeno, predlagamo, da se to načelo uporabi za te udeležence, nujno pa je treba nanje razširiti tudi pravila o poročanju iz direktive MiFID. Zlasti je potreben splošen pregled nad sistemi in obvladovanje tveganja teh podjetij, kar se je pokazalo v borznem zlomu 6. maja 2010 v ZDA. Na platformah je treba izvesti testiranje izjemnih situacij, s čimer se zagotovi, da so se sposobne spoprijeti z „zbezljanim algoritmom”. Treba je dati prednost zajemanju podatkov dejavnosti vseh udeležencev na trgu, da se zakonodajalcem omogoči obnovitev knjig naročil, če je to potrebno, da lahko spremljajo delovanje varnih in učinkovitih trgov. Glede na obseg transakcij se zdi, da utegnejo pomeniti tveganje za sistem, ki ga je treba raziskati na vseevropski ravni.

Uporaba kolokacije strežnikov postaja običajna, saj namestitev strežnikov za stranke v neposredno bližino strežnikov za trgovanje omogoča podjetju za trgovanje, da skrajša čas za prejem tržnih podatkov iz mesta trgovanja in za oddajo naročila na trgu, in tako zmanjša latentnost ter omogoči podjetju, da pogosteje posluje. To je mogoče doseči tudi prek gostovanja „v bližini“ na strežniku tretje stranke. Čeprav je možnost kolokacije draga, se ne zdi diskriminatorna, in čeprav je treba vse uporabnike obravnavati enako, kar zadeva oddaljenost od strežnikov in določanje cen, se zdi potrebno uvesti zahtevo o zagotavljanju informacij o tem, kako se določajo cene.

„Sponzorirani“ dostop omogoča operaterjem, ki niso člani trga, da lahko vložijo svoja naročila v sistem prek borznoposedniške družbe ali splošnih klirinških članov („general clearing member“). Platforme EU, ki v tem trenutku omogočajo sponzoriran dostop, torej Chi-X, BATS Europe, LSE in NYSE Euronext, so pod nadzorom pristojnega zakonodajalca uvedle zahteve za filtre in nadzor, ki ga uporabijo člani, preden se prenesejo naročila. Nefiltriran (gol) „sponzoriran“ dostop omogoča stranki posrednika, da se poveže neposredno s platformo brez kakšnega koli nadzora, ta praksa pa pomeni nesprejemljivo tveganje za člana trga in njegovo denarno poravnavo ter pravilno delovanje trga, zato bi moral biti v EU prepovedan. Predlaga se, da je treba uvesti ustrezen nadzor tveganja pred trgovanjem in nadzorni sistem po trgovanju za sponzoriran dostop do platform, zlasti za tiste, ki uporabljajo „klirinško družbo“ v kateri sponzorirane stranke lahko delujejo na trgih z uporabo občutnega vzvoda, kar utegne povzročiti sistemsko tveganje zaradi potencialno velikega obsega pozicij tekom dneva v različnih strategijah.

Za zaključek: zdi se, da je ena od pomembnejših posledic konkurence, ki je nastala zaradi izvajanja direktive MiFID, razdrobljenost trga, ki je sama spodbudila eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Zakonodajalec mora priznati, da je treba tehnološki napredek ustrezno zakonsko urediti, da ne bi padel v zakonodajne vrzeli in nenamerno povzročil sistemskih tveganj za splošno delovanje trgov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.11.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Godfrey Bloom, Sharon Bowles, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Markus Ferber, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Jürgen Klute, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Robert Goebbels, Sophia in ‘t Veld, Syed Kamall, Arturs Krišjānis Kariņš, Thomas Mann, Sirpa Pietikäinen, Bernhard Rapkay

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Knut Fleckenstein