Postopek : 2010/2114(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0349/2010

Predložena besedila :

A7-0349/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/12/2010 - 9.15
CRE 14/12/2010 - 9.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0467

POROČILO     
PDF 345kWORD 277k
2. december 2010
PE 448.764v03-00 A7-0349/2010

o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti

(2010/2114(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Ana Gomes

Pripravljavka mnenja(*): Kartika Tamara Liotard,

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

(*) Pridruženi odbori – člen 50 poslovnika

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti

(2010/2114(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 3 Pogodbe EU in členov 2(5), 67, 74, 196 in 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske Unije(1),

–   ob upoštevanju Programa Sveta in Komisije z dne 20. decembra 2002 za izboljšanje sodelovanja v Evropski uniji za preprečevanje in omejevanje posledic kemičnih, bioloških, radioloških ali jedrskih terorističnih groženj (Program JRKB iz leta 2002)(2),

–   ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu(3), kot ga je spremenil Okvirni sklep Sveta 2008/919/PNZ(4),

–   ob upoštevanju strategije EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije iz leta 2003 z naslovom "Varna Evropa v boljšem svetu", ki jo je 12. decembra 2003 odobril Evropski svet v Bruslju, in strategije EU o notranji varnosti iz leta 2010(5) ter sporočila Komisije o tej strategiji (KOM(2010)0673),

–   ob upoštevanju solidarnostnega programa EU iz leta 2004 o posledicah terorističnih groženj in napadov(6),

–   ob upoštevanju strategije EU iz leta 2005 za boj proti terorizmu, ki jo je 1. decembra 2005 sprejel Evropski svet v Bruslju(7), in akcijskega načrta za njeno izvajanje(8),

–   ob upoštevanju Hjoškega akcijskega okvira za obdobje 2005–2015(9), sprejetega na svetovni konferenci o zmanjšanju nesreč, ki je potekala na Japonskem od 18. do 22. januarja 2005,

–   ob upoštevanju Sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj(10), zlasti financiranja projekta CBRN Emap(11) iz njegovega naslova,

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito(12),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/779/ES, Euratom z dne 8. novembra 2007 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova)(13),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(14),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta (ES) št. 114/2008 z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite(15), zlasti v primeru ukrepov s čezmejnim vplivom, v kateri so med drugim opredeljene smernice za celovit pristop k povečanju zmogljivosti za zaščito kritične infrastrukture na ravni Evropske unije, vključno s potrebo po informacijskem omrežju za opozarjanje o kritični infrastrukturi, Komisiji pa je v zvezi z izboljšanjem zaščite teh kritičnih infrastruktur dodeljena vloga podajanja predlogov in usklajevanja,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti (KOM(2009)0273),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. novembra 2009 o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji in o odobritvi akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti(16),

–   ob upoštevanju Stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje(17),

–   ob upoštevanju sporočila o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (KOM(2010)0386),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope –Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa" (KOM(2010)0171),

–   ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o temah s področja JKRB varnosti in o preprečevanju nesreč in odzivu nanje ter v zvezi s tem svoje nedavne resolucije z dne 10. februarja 2010 o potresu na Haitiju(18), v kateri poziva k ustanovitvi enot civilne zaščite EU,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek(19),,

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga predsedstva Sveta z dne 25. oktobra 2010 za osnutek sklepov Sveta o pripravljenosti in odzivu v primeru kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega napada, ki je bil osnovan na podlagi ciljev, opredeljenih v ukrepu H.29 o izboljšanju načrtovanja v primeru izrednih razmer v akcijskem načrtu EU na področju JRKB varnosti(20), kot ga je sprejel Svet 8. novembra 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“ (KOM(2010)0600),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0349/2010),

A. ker se lahko EU pohvali z dolgotrajnim sodelovanjem v JRKB programih, začenši s sklepi Evropskega sveta v Gentu 19. oktobra 2001 in s sklepi Evropskega sveta v Laeknu 13. in 14. decembra 2001; ker je bil program JRKB sprejet leta 2002, leta 2004 ga je nadomestil solidarnostni program EU, Svet pa je 12. novembra 2009 sprejel novi akcijski načrt na področju JRKB varnosti,

B.  ker so katastrofe JRKB, ki se zgodijo po nesreči ali zaradi terorističnega napada, resna grožnja varnosti in zdravju prebivalcev EU, saj vplivajo na njihova življenja, okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ter delovanje družbe v eni ali več državah članicah EU, z motnjami kritične infrastrukture in upravljalnih zmogljivosti,

C. ker se Svet in Komisija strinjata, da je dosedanje število nesreč, povezanih z JRKB materiali, vključno s terorističnimi dejanji, relativno majhno, in ker je do večine katastrof, ki so vključevale JRKB snovi, prišlo zaradi nesreč v industriji ali zaradi povečane količine nevarnih patogenov in njihovega razširjanja po svetu,

D. ker obstoječa in stalna nevarnost JRKB katastrof na ozemlju Evropske unije, povzročenih po nesreči ali namerno, močno ogroža polno uživanje temeljnih pravic in svoboščin in je v nasprotju z obljubo o evropskem območju svobode, varnosti in pravice in njegovem razvoju,

E.  ker eno največjih JRKB tveganj izhaja iz širjenja JRKB materialov, za katero so odgovorne teroristične organizacije, in ker zatorej najpomembnejši ukrepi zadevajo krepitev režima neširjenja orožja in razoroževanja prek celovitega in popolnega izvajanja vseh zadevnih pogodb in mednarodnih sporazumov (predvsem pogodba o neširjenju jedrskega orožja, konvencija o kemičnem orožju ter konvencija o biološkem orožju) ter dogovora o pogodbi o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za oboroževalne namene (Pogodba o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi),

F   ker je proizvodnja, posredovanje, nakup, prevoz, dobava ali uporaba orožja, razstreliv ali jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja, kot tudi raziskave in razvijanje biološkega in kemičnega orožja ter zagotavljanje navodil glede izdelave ali uporabe razstreliv, strelnega ali drugega orožja za nezakonite namene del opredelitve izvajanja terorističnih dejavnosti in usposabljanja za njih iz okvirnih sklepov Sveta 2002/475/PNZ in 2008/919/PNZ,

G. ker so ukrepi v zvezi z JRKB materiali eden od temeljev strategije EU za boj proti terorizmu in ker je Svet 30. novembra 2009 odobril akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti,

H. ker lahko zloraba določenih kemikalij, ki so na trgu splošno dostopne širši javnosti, kot predhodnih sestavin za domačo izdelavo eksplozivov, povzroči vrsto terorističnih in drugih kriminalnih incidentov v EU; ker to zahteva intenzivno spremljanje in nadzor izvajanja predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (KOM(2010)0473),

I.   ker se po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe vzpostavlja novo ravnotežje odgovornosti med različnimi institucijami EU na eni strani in EU ter njenimi državami članicami, vključno z obrambnim strokovnim znanjem, na drugi; ker je izgradnja takšnega novega okvira postopen proces, ki zahteva razumevanje skupnih vrednot in skupen cilj,

J.   ker so države članice načeloma odgovorne za JRKB politiko, vendar je vseeno potrebno tesno sodelovanje in usklajevanje na ravni EU,

K. ker vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) ponuja možnosti za izboljšanje odzivanja EU v kriznih razmerah nasploh s pomočjo ukrepov v okviru instrumenta za stabilnost,

L.  ker bi moral akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti doseči učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU pri odzivanju na JRKB tveganja in pri pripravi potrebnih ukrepov, izboljšanje tako horizontalnega usklajevanja med Komisijo in državami članicami kot vertikalnega usklajevanja med instrumenti na ravni EU in instrumenti na ravni držav članic, za večjo učinkovitost in hitrost izmenjave informacij, izmenjavo najboljših praks, analitično poročanje na vseh ravneh, skupno načrtovanje, razvoj operativnih postopkov, operativne manevre in cenovno učinkovito združevanje obstoječih sredstev,

M. ker kar nekaj agencij EU na področju kazenskega pregona, na primer Europol, sodeluje pri ukrepih JRKB prek ustanovitve evropske zbirke podatkov o bombah in sistema zgodnjega opozarjanja v zvezi z eksplozivi in JRKB materiali; ker bi zaradi tega morali vzpostaviti ustrezne postopke, da bi Evropski parlament in nacionalni parlamenti izvajali nadzor, kot na primer določa člen 88 PDEU,

N. ker se v Evropi in po vsem svetu vse pogosteje pojavljajo zdravstvena tveganja in s tem povezana razširjenost nevarnih patogenov, kot je pokazal nedavni izbruh virusa A(H1N1),

O. ker lahko JRKB incidenti, tudi čezmejni, povzročijo večjo onesnaženost okolja in okoljsko kontaminacijo, zato je treba v politiko EU o JRKB varnosti vključiti strategije za sanacijo in dekontaminacijo,

P.  ker je končni cilj nove politike EU o JRKB varnosti zmanjšanje nevarnosti JRKB incidentov in škode, ki bi jo zato utrpeli državljani Evropske unije, kar naj bi se doseglo z minimiziranjem verjetnosti, da pride do JRKB incidenta, in omejevanjem njihovih posledic, če se taki dogodki zgodijo,

Q. ker Evropska komisija v svojem sporočilu o vlogi EU na področju zdravja v svetu(21) priznava, da je treba za hitro odzivanje na zdravstvene grožnje uskladiti ukrepe na ravni EU in na svetovni ravni, in se zavezuje, da bo izboljšala pripravljenost in mehanizme za odziv na epidemije ali izbruhe bolezni, vključno z namernimi dejanji, na primer bioterorizmom,

R.  ker so v primerjavi z jedrsko tehnologijo in njenimi predhodniki biološki materiali, kot je na primer vranični prisad, cenejši ter jih je veliko lažje pridobiti in širiti, kar omogoča neobičajne teroristične napade, ki dolgoročno resno ogrožajo zdravje prebivalcev in okolje, vključno s kmetijstvom in preskrbo s hrano,

S.  ker tisti, ki se prvi odzovejo na JRKB incidente, kot so policija, gasilci in reševalci, žrtvam ne morejo pomagati na kraju dogodka, ne da bi pri tem ogrozili lastno varnost, če pred izpostavljenostjo niso zaščiteni z zdravstvenimi protiukrepi in ustrezno usposobljeni,

T.  ker državljane ustrezno ščitijo regionalni zdravstveni protiukrepi, ki uravnavajo varovanje javnega zdravja in gospodarske razmere, obenem pa vzpostavljajo odgovornost in solidarnost držav članic,

U. ker želi Svetovna zdravstvena organizacija s svojim programom za opozarjanje na epidemije in druge izredne zdravstvene razmere ter odziv nanje(22) okrepiti biološko varnost, zaščito in pripravljenost na izbruhe nevarnih in nastajajočih patogenov,

V. ker se EU prek držav članic in Evropske komisije dejavno udeležuje razprav o svetovni zdravstveno-varnostni pobudi, ki bi zagotovila usklajeno globalno ukrepanje za boljšo pripravljenost na področju javnega zdravja in odzivanje na grožnje mednarodnega biološkega, kemičnega, radiološkega in jedrskega terorizma,

W. ker je kemična, biološka, radiološka in jedrska varnost čedalje bolj ogrožena ne samo zaradi terorističnih napadov ali malomarnosti, ampak tudi zaradi območij, ki so še vedno onesnažena z na morsko dno odvrženim kemičnim orožjem iz druge svetovne vojne ali z odlagališči jedrskih odpadkov v EU;

X. ker je ustrezna raven kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti v EU odvisna tudi od ravni, ki velja v tretjih državah;

Y. ker je varnost lahko še bolj ogrožena zaradi uporabe novih tehnologij pri načrtovanju novih terorističnih dejanj, saj se varnostna merila ne prilagajajo dovolj hitro tehnološkemu napredku;

Z.  ker je potreben temeljit pregled različnih trenutno uporabljenih meril, da se določijo nujne in zadostne varnostne potrebe;

ZA.     ker je akcijski načrt na področju JRKB varnosti razdeljen na tri glavne dele: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv, ter vsebuje četrto poglavje o ukrepih, ki se lahko uporabijo v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in pripravljenostjo ter odzivom na področju JRKB varnosti, in ker je priznavanje pomembnosti vsake od teh faz ključno za zagotovitev ustreznega izvajanja študij za ocenjevanje tveganj, odzivov in protiukrepov, obenem pa je treba sprejeti horizontalen in čezmejni pristop k rokovanju s JRKB materiali, t.j. prek ustrezne razdelitve merljivih ciljev in ukrepov na vsako od teh faz,

ZB.     ker spremembe, ki jih je Svet uvedel v akcijski načrt na področju JRKB varnosti, ki ga je predlagala Komisija, akcijski načrt slabijo, saj bo zaveza držav članic neobvezna, omilili so tudi predvidene ukrepe, mnogi od katerih so ostali na nacionalni ravni, namesto da bi imeli vseevropsko področje delovanja, hkrati pa so te spremembe oslabile spremljanje in nadzor Komisije nad izvajanjem teh ukrepov, včasih Komisija celo sploh ni vključena kot udeleženka skupaj z državami članicami,

Splošne smernice

1.  ugotavlja, da se je akcijski načrt na področju JRKB varnosti znašel na obeh straneh glede na novo razdelitev pristojnosti med državami članicami in EU po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, kot določa člen 5 PEU v zvezi z načeli prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti; opozarja, da akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti pokriva področje deljenih notranjih pristojnosti (člen 4 PDEU) v zvezi s področjem svobode, varnosti in pravice, skupnimi varnostnimi vprašanji in prometom, ukrepi civilne zaščite (člen 196 PDEU) in zunanjim delovanjem Unije (člena 21 in 22 PEU);

2.  vendar poudarja, da izvajanje skupnega sistema za JRKB varnost ne bi smelo vplivati na pristojnosti držav članic na tem področju;

3.  meni, da je akcijski načrt pomembno orodje za zagotavljanje ustrezne usklajenosti med nacionalnimi in evropskimi pobudami pri obravnavanju JRKB tveganj;

4.  priznava, da je nujno treba izrabiti ustrezno strokovno znanje in se izogniti podvajanju, razdrobljenosti in nedoslednostim pri prizadevanjih institucij EU in/ali držav članic na varnostnem in obrambnem področju, kjer je v nevarnosti temeljna pravica do življenja in kjer posledice nepazljivosti in popuščanja ne upoštevajo meja;

5.  poudarja, da bi morala EU okrepiti svoj skupni pristop k preprečevanju, odkrivanju in pripravljenosti na področju JRKB varnosti z vzpostavitvijo specifičnih mehanizmov (regulativnih, zakonodajnih ali nezakonodajnih instrumentov), s katerimi bi poskrbeli, da bi bila v primeru JRKB katastrofe zaradi nesreče ali terorističnega napada sodelovanje in pomoč obvezna; opozarja, da mora biti glavni cilj institucij EU zagotoviti učinkovitost nacionalnega ali nadnacionalnega odziva na JRKB nesrečo ali teroristični napad, na podlagi solidarnosti EU ter na usklajen način pod okriljem Komisije in z vseevropskim dometom;

6.  opozarja, da je akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti priložnost, da EU in njene države članice poiščejo zakonodajna sredstva za učinkovito uveljavitev solidarnostne klavzule iz člena 222 PDEU, in da morajo biti države članice obveščene o načrtih in najboljših praksah drugih držav članic za odziv in boj proti JRKB katastrofam, ki so povzročene po nesreči ali namerno, tako da si lahko pomagajo na usklajen in učinkovit način;

7.  poudarja, da je nujno treba okrepiti vidik normativnega in regulativnega posredovanja Komisije, ki ima v zdajšnji različici akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti nekoliko nedorečeno vlogo v zvezi z mnogimi opredeljenimi cilji in ukrepi; posledično vztraja, da naj Komisija izda zakonodajne predloge, če je le mogoče, na vseh področjih, ki jih pokriva akcijski načrt, ter poudarja, da se lahko vrzeli v ukrepih, ki jih pripravljajo posamezne države članice, zapolnijo le, če Komisija prevzame robustno regulativno vlogo;

8.  poziva, naj zaveza držav članic k JRKB nadzoru vsebuje več od enostavne izmenjave najboljše prakse in informacij in naj se združuje oziroma deli tudi tehnologija in infrastruktura, da bi preprečili podvajanje in tratenje sredstev ter ustvarili koristno in cenovno učinkovito sinergijo na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o metodah za odkrivanje in preprečevanje JRKB katastrof, prenosu JRKB materialov znotraj EU in odzivnih ukrepih, vključno z izmenjavo informacij v zvezi z JRKB in čezmejno pomočjo;

9.  zato spodbuja države članice, ki so najbolj razvite na področju notranje varnosti, naj kljub občutljivemu in pretežno nacionalnemu značaju tega področja posredujejo svoje informacije, tehnologije in infrastrukturo ter začnejo izvajati skupne strateške projekte, kot je omenjeno zgoraj; poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita in redno posodabljata podatkovne zbirke zdravstvenih protiukrepov, ki so na voljo v državah članicah za odzivanje na JRKB incidente, spodbujanje deljenja obstoječih zmogljivosti in usklajevanje cenovno učinkovite politike priprave omenjenih protiukrepov;

10. poziva k razvoju standardov EU za kakovost in varnost ter sistema in mreže laboratorijev za certificiranje JRKB varnostne opreme in tehnologij v EU; poudarja, da morajo za zaposlene v obratih, kjer imajo dostop do škodljivih snovi, veljati strogi varnostni standardi in postopki zaposlovanja; poziva k izmenjavi in uporabi najboljših izkušenj in strokovnega znanja s civilnega in vojaškega področja; ponovno pod vodstvom Komisije poudarja, da je treba omogočiti potrebno financiranje za raziskave in razvoj, da bi zagotovili izvajanje programov aplikativnih raziskav in pomembnejših demonstracijskih programov z evropsko razsežnostjo, in da je glede na razdrobljenost tega trga potrebna industrijska politika EU na področju civilne varnosti, ki bo spodbujala sodelovanje med podjetji v EU in posebej podpirala mala in srednja podjetja/malo in srednjo industrijo (MSP/MSI), ki ustvarjajo pomemben del inovacij v sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj na področju varnosti, ter da si je treba prizadevati za spodbujanje sodelovanja (zlasti čezmejnega) med evropskimi podjetji; želi, da se vzpostavi globalno vodenje vseh projektov o JRKB varnosti, ki bo pokrivalo celoten cikel obstoja JRKB grožnje (preprečevanje, odkrivanje in odzivanje); poziva Komisijo, naj predlaga strategijo razvoja industrije biološke obrambe v Evropi;

11. pozdravlja dejstvo, da se JRKB zaščita obravnava v sklopu okvirnega sodelovanja za raziskave na področju varnosti in obrambe med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in Evropsko obrambno agencijo (EDA); poudarja, da so za usklajevanje dopolnjevanja in sinergijo med vlaganji Komisije v raziskave in razvoj na področju obrambe ter v raziskave na področju civilne varnosti v sklopu sedmega okvirnega programa potrebni učinkovito izboljšanje ustreznih pravnih pogojev za izmenjavo informacij znotraj evropskega okvirnega sodelovanja ter dejavnosti na nacionalni ravni in na ravni EU, kot določa Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu "Sodelovanje" za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(23), poziva k razvoju aplikativnih raziskav z evropsko razsežnostjo na področju varnosti obratov, da se zaščitijo lokalne skupnosti in okolje, ter k začetku izvajanja velikih demonstracijskih programov; spodbuja ustanavljanje strokovnih centrov, specializiranih za JRKB grožnje, in mobilnost raziskovalcev;

12. vztraja pri uveljavitvi ustreznih varoval in varnostnih ukrepov pri obravnavanju skupnih podatkovnih baz držav članic in občutljivih podatkov iz raziskav, saj bo osredotočanje na varnost podatkov spodbudilo večje sodelovanje med oblastmi in organi držav članic ter izmenjavo informacij med njimi;

13. poudarja pomen okrepljene pripravljenosti in poziva k rednemu kartiranju nacionalnih zmogljivosti in sredstev, pa tudi k skupnim vajam držav članic;

14. poziva k nujni ustanovitvi evropskega mehanizma za odzivanje na krize, osnovanega na službah Komisije, ki bi moral usklajevati civilna in vojaška sredstva, da bi EU omogočili možnost hitrega odziva na JRKB katastrofo, in ponovno poziva k ustanovitvi enot EU za civilno zaščito, ki bodo temeljile na obstoječem mehanizmu EU za civilno zaščito, kar bo Uniji omogočilo združevanje sredstev, ki so potrebna za nudenje nujne pomoči, vključno s humanitarno pomočjo, v 24 urah po JRKB katastrofi na ozemlju EU ali drugje; poudarja, da je treba graditi tudi primerne povezave in partnerstva med organi, kot so Europol, Interpol in organi pregona v državah članicah, da bi ustvarili primerno in učinkovito mrežo za proaktivno predvidevanje/krizni nadzor v realnem času ter operativno delovanje/usklajevanje odzivanja na JRKB katastrofe in tudi poročanje Komisiji; opozarja na poročilo Michaela Barnierja iz leta 2006 z naslovom „Za evropsko enoto za civilno zaščito: Europe aid“(24), ki ga je Parlament močno podprl, in v zvezi s tem pozdravlja novo pripravljenost Komisije za vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“ (KOM(2010)0600);

15. poziva, naj se dvojnost civilno-vojaških tehnologij izkoristi kot vir sinergij; spodbuja sodelovanje z Evropsko obrambno agencijo, državami članicami Nata, kot so Združene države Amerike in Kanada, in tretjimi državami, ki so vodilne na področju JRKB varnosti, z izmenjavo dobrih praks, strukturiranimi dialogi med strokovnjaki in skupnim razvojem zmogljivosti; poudarja pomen izvajanja skupnih vaj držav članic EU za preprečevanje incidentov, povezanih z JRKB varnostjo, in boja proti njim, in sicer s sodelovanjem oboroženih sil in enot civilne zaščite držav članic ter mehanizma EU za civilno zaščito;

16. ugotavlja, da je obstoječi mehanizem EU za civilno zaščito, kot ga opredeljuje Sklep Sveta 2007/779/ES trenutno veljaven inštrument v primeru JRKB katastrofe, ter poudarja, da bi morala biti ta struktura forum, kjer bi morali sprejemati krizne odločitve glede pripravljenosti in odziva na JRKB katastrofe; vendar ugotavlja, da je treba za doseganje tega cilja in za zagotavljanje ustreznega preprečevanja in odkrivanja vzpostaviti sodelovanje z organi civilne zaščite, z obveščevalnimi organi ter organi pregona, z varnostnimi službami in centri za zbiranje vojaških informacij in ukrepanje v vseh državah članicah in na ravni EU, kot so Civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC), Politični in varnostni odbor (PVO) in Skupni situacijski center (SitCen); poleg tega opozarja na vlogo Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI), katerega naloga je pospeševati, spodbujati in krepiti operativno sodelovanje ustreznih nacionalnih organov držav članic na področju notranje varnosti;

17. opozarja, da je bil skupni situacijski center (SitCen) uvrščen v okvir nove službe za zunanje delovanje, njegov kader pa prihaja v glavnem iz obveščevalnih in specializiranih služb držav članic; poudarja, da je njegovo delovanje izredno pomembno za podporo nacionalnim centrom kriznega upravljanja;

18. poziva države članice, naj pod nadzorom Komisije usklajujejo svoja prizadevanja, da bi se povečala interoperabilnost opreme, zmogljivosti in tehnologij na področju civilne zaščite za učinkovito udejanjanje nove solidarnostne klavzule v primeru JRKB nesreče;

19. poudarja, da mora krepitev zmogljivosti civilne zaščite v EU ob raziskavah tehnologij z dvojno rabo, infrastrukture in zmogljivosti vključevati tudi strateško sodelovanje z Evropsko obrambno agencijo (EDA), kot je omenjeno zgoraj, Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in z drugimi mednarodnimi centri ali programi JRKB odličnosti;

20. poziva države članice, naj imenujejo ali ustanovijo nacionalni organ, ki bi v primeru JRKB napada ali nesreče imel vlogo glavnega koordinatorja vseh vpletenih nacionalnih in lokalnih organov ter vseh protiukrepov, sprejetih v odziv na tak dogodek;

21. podpira oceno, da JRKB napadi resno ogrožajo varnost prebivalcev EU; zato podpira vse ukrepe, ki zagotavljajo boljšo zaščito pred napadi JRKB;

22. poudarja, da je treba boj proti terorizmu voditi ob popolnem spoštovanju mednarodne zakonodaje o človekovih pravicah, evropske zakonodaje o temeljnih pravicah ter načel in vrednot, tudi načela pravne države; opozarja, da je nujno treba spoštovati načela Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do varstva pravic v okoljskih zadevah;

23. opozarja, da je preprečevanje dostopa teroristov do JRKB materialov ključna prednostna naloga tako v veljavni strategiji EU za boj proti terorizmu iz leta 2005 kot v prihodnji, pa tudi v strategiji EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev; zato zahteva, da koordinator EU za boj proti terorizmu prek ustreznih zadevnih agencij in strokovnjakov EU redno poroča Parlamentu o ravni vsakega morebitnega JRKB tveganja ali grožnje v Uniji oziroma proti državljanom in interesom EU drugje; vztraja, da je treba dodatno pojasniti primerne vloge različnih organov EU in nacionalnih organov, ki so vpleteni v boj proti terorizmu; s tem v zvezi je seznanjen z usklajevalno vlogo, ki jo imata COSI in SitCen; poziva, da se Parlamentu kot edinemu demokratično izvoljenemu organu EU v okviru njegovih pristojnosti zagotovi demokratični nadzor nad omenjenima organoma in se ga takoj in celovito obvešča o njunih ukrepih na način, ki bo ohranil njuno varno delovanje;

24. poziva institucije EU, naj ohranijo demokratičen nadzor in preglednost pri razvoju in izvajanju vseh delov akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti, ob spoštovanju pravice javnosti, da dostopa do vseh informacij in ustrezne dokumentacije, ki zadeva javno varnost in vsakodnevna tveganja, povezana z JRKB nesrečami;

25. poziva k vključevanju ukrepov iz akcijskega načrta na področju JRKB varnosti v vse zunanjepolitične instrumente EU za gospodarsko sodelovanje in politični dialog s tretjimi državami (tudi v klavzule EU o neširjenju orožja); poziva Komisijo in Svet, naj v političnem in gospodarskem dialogu s tretjimi državami uporabita vsa razpoložljiva sredstva (vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko ter zunanjepolitičnimi instrumenti) za spodbujanje spoštovanja standardov za odkrivanje in preprečevanje, vključno z izmenjavo informacij, ter odzivanje na JRKB incidente v tretjih državah, kot je določeno v akcijskem načrtu;

26. poudarja tesno povezavo med varnostjo v Evropski uniji in zunaj nje ter njen zrcalni učinek; v tej zvezi pozdravlja dejavnosti regionalnih JRKB centrov odličnosti na konfliktnih območjih zunaj Evropske unije, namen katerih je spodbujanje dela strokovnih omrežij, izboljšanje zmogljivosti nadzora izvoza in preprečevanje nezakonite trgovine z JRKB snovmi, krepitev regulativnih svežnjev v teh državah in regionalno sodelovanje na tem področju; spodbuja, naj se v Evropi usposobi skupino mednarodnih izvedencev za države s tveganjem, ob spoštovanju zahtevanih predpisov o varnosti in zaupnosti;

27. poziva institucije EU in države članice, naj se uprejo pritiskom industrije in drugih zainteresiranih strani, ki se skušajo izogniti bremenom večje regulacije, kar je pričakovano (in kar jasno kaže primerjava različic akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti Sveta in Komisije); meni, da je treba upoštevati pomisleke industrije o kakovosti in vplivu predlaganih regulativnih ukrepov, ne da bi pozabili, da je glavni cilj pravica do življenja, svobode in varnosti vseh ljudi v Evropi in njihovih družb; poudarja prednostno nalogo zagotavljanja nadzora in zaščite JRKB materialov v EU in učinkovitosti odziva EU na katastrofo, pa če je naključna ali namerna, ter pomen prizadevanj za odpravo takih groženj;

28. poziva države članice, naj v celoti sodelujejo v izvajalnih fazah akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti in v tem pogledu sodelujejo z organi EU, ki prenašajo cilje in ukrepe akcijskega načrta v konkretne korake, da bo JRKB varnost zagotovljena v vseh državah članicah EU;

I.   Preprečevanje

29. poziva Komisijo, naj deluje kot glavna spodbujevalka in nadzornica pri vzpostavljanju in rednem posodabljanju seznamov EU o JRKB agensih, pri čemer naj Komisija odloči o razumnem časovnem obdobju; vztraja pri tem, da morajo seznami vključevati tudi morebitne preprečevalne in odzivne ukrepe za vsak JRKB agens, v skladu z njegovo nevarnostjo, možnostjo zlonamerne uporabe in ranljivostjo;

30 meni, da mora akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti višje postaviti na tveganju temelječe standarde, kar zadeva merila za ocenjevanje varnosti za JRKB obrate visokega tveganja, ter poudarja vlogo in odgovornost nacionalnih organov za izvajanje rednih pregledov teh obratov, saj razvoj „meril“, kot so določena v sedanjem akcijskem načrtu, kot ga je spremenil in sprejel Svet, sam po sebi preprosto ni dovolj ter določa presenetljivo nizek standard, skupaj z majhno odgovornostjo organizacij, ki rokujejo z JRKB materiali, ustreznih organov držav članic in organov EU; poleg tega ugotavlja, da morajo biti vsi sprejeti ukrepi v sorazmerju z verjetnostjo tveganj;

31. poudarja, da morajo biti varnostna ureditev in zahteve pri JRKB obratih visokega tveganja po vsej EU določene z uredbami EU, ne pa zgolj z „dokumenti dobre prakse“, prek doslednega procesa posvetovanja, ki bo združeval organe EU, oblasti držav članic ter organizacije, ki rokujejo z JRKB agensi visokega tveganja; poziva, naj Komisija prevzame večjo nadzorno in pregledovalno vlogo, dokler ne bodo omenjene uredbe sprejete in veljavne;

32. pozdravlja pobude Skupnega raziskovalnega središča (JRC) v podporo programom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in jedrskim inšpekcijam; priporoča, naj se sprejmejo ukrepi, da se njihove baze podatkov in izsledki raziskav združijo z bazami podatkov in izsledki držav članic;

33. podpira oblikovanje strategij za ozaveščanje podjetij, znanstvenih in univerzitetnih skupnosti ter finančnih institucij o tveganjih, povezanih s širjenjem JRKB materialov in trgovanjem z njimi, ki so prisotna v okviru njihovega dela in dejavnosti; zavzema bolj splošno stališče, da je zaupnost bistvena sestavina učinkovitosti določenih varnostnih ukrepov v akcijskem načrtu in da je pomembno, da se jih ščiti pred razkritjem, zaradi katerega bi lahko postali neučinkoviti;

34. meni, da morajo Komisija in oblasti držav članic nadzorovati dejavnosti organizacij, ki rokujejo s JRKB materiali visokega tveganja, ter zagotoviti, da te organizacije izpolnjujejo na tveganju temelječe standarde zaščite in javne varnosti, kar pomeni, da je treba redno izvajati ustrezne preglede lokacij visokega tveganja;

35. meni, da je potrebna takšna sprememba dela akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti o preprečevanju, ki bo kemično industrijo prisilila, da namesto kemikalij visokega tveganja uporablja primerne manj tvegane alternative, kjer je takšna zamenjava znanstveno, tehnološko in okoljsko mogoča in očitno zagotavlja večjo varnost; priznava gospodarske stroške, ki jih lahko ustvari tovrstna zamenjava, in njihov vpliv na zadevno industrijo, vendar poziva EU, države članice in zasebni sektor, naj na prvo mesto postavijo varnost državljanov EU; v zvezi s tem predlaga vzpostavitev konkretne povezave z veljavno uredbo REACH, kar je upravičeno vseboval akcijski načrt, ki ga je predlagala Komisija; poziva Komisijo, naj opravi študijo o izvajanju uredbe REACH v zvezi s tem;

36. poudarja, da največja JRKB tveganja izvirajo iz širjenja JRKB materiala med teroristi; zato poudarja pomen izboljšanja učinkovitosti mednarodnih nadzornih sistemov in izboljšanja mejnega in izvoznega nadzora;

37. poziva Svet in Komisijo, naj spodbudita države članice, da podpišejo konvencijo o kemičnem orožju (CWC) in konvencijo o biološkem orožju (BWC) ter izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz njiju, ter da po svojih najboljših močeh podprejo dodatni protokol o preverjanju h konvenciji o biološkem orožju, ki vključuje seznam nevarnih bioloških dejavnikov in patogenov ter določbe glede izjav o razkritju in inšpekcijskih pregledov; poleg tega spodbuja države članice, Svet, Komisijo in mednarodno skupnost, naj v prilogo o preverjanju konvencije o kemičnem orožju vključijo tudi seznam vseh potencialno nevarnih kemijskih snovi, vključno z belim fosforjem;

38. nadalje poziva Komisijo in Svet, naj nadaljujeta s pospeševanjem dejavnosti v podporo sistemu pogodb, zlasti konvencij o kemijskem in biološkem orožju, in pozoveta države članice, naj strogo prepovejo proizvodnjo in uporabo biološkega in kemičnega orožja ter uničijo lastno orožje;

39. spodbuja Evropsko unijo, naj nadaljuje s prizadevanji za vzpostavitev splošnega pravnega okvira za boj proti jedrskemu terorizmu in za zagotavljanje spoštovanja veljavnih predpisov, saj se zaveda, da se s širjenjem orožja povečuje tveganje, da si ga prisvojijo teroristične skupine; podpira projekte sodelovanja s tretjimi državami, na primer v sredozemski kotlini, za boj proti trgovini z jedrskim in radiološkim materialom; poziva Evropsko unijo k splošni uporabi Konvencije o kemičnem orožju in Konvencije o biološkem orožju pred pregledno konferenco o Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju leta 2011;

40. poziva Komisijo, naj predloži primerjalne podatke in splošno oceno stanja v industriji v Evropi, kar zadeva pridobitev in večanje nadzora nad JRKB materiali visokega tveganja, vključno s pregledom vseh zadevnih nacionalnih zakonov v zvezi z izvajanjem konvencije o kemičnem orožju, konvencije o biološkem orožju in drugih mednarodnih instrumentov, povezanih z JRKB materiali; ta pregled mora vključevati poročanje o tem, kako države članice in industrija izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti; kljub vsemu priznava, da izvršilni ukrepi, kot sta konvenciji o biološkem in kemičnem orožju, ne zadostujejo za soočanje s tveganji, ki jih povzročajo JRKB dejavnosti nedržavnih akterjev, zlasti terorističnih mrež;

41. poziva Svet in Komisijo, naj promovirata obstoječi osnutek konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja, prevoza in uporabe orožja, ki vsebuje uran, ter o njegovem uničenju, in naj to konvencijo predložita državam članicam Združenih narodov v podpis in ratifikacijo; poziva vse države članice Evropske unije in države članice Združenih narodov, naj uvedejo moratorij na uporabo orožja z osiromašenim uranom, dokler ne bo dosežen dogovor o globalni prepovedi tega orožja;

42. spodbuja uvedbo ukrepov za boj proti financiranju širjenja orožja na podlagi modela mehanizmov, ki je bil vzpostavljen za boj proti financiranju terorizma;

43. pozdravlja ukrepe Komisije v okviru instrumenta za stabilnost za spopadanje z JRKB dejavnostmi; meni, da ti ukrepi dopolnjujejo akcijski načrt, in poziva Komisijo, naj projekte razširi tudi na regije izven nekdanje Sovjetske zveze (SEDE); na podlagi izkušenj z instrumentom za stabilnost poziva Komisijo, naj objavi javni razpis za zbiranje predlogov za okrepitev varnosti in zaščite civilnih laboratorijev, da bi se tako izognili širjenju v prihodnosti;

44. meni, da mora akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti jasno pozvati k razvoju smernic EU o varnostnem usposabljanju in standardnih zahtevah, ki jih bo moralo uveljaviti vseh 27 držav članic, ter zagotoviti, da bodo specifični programi za usposabljanje na voljo za varnostno osebje, ki rokuje z JRKB materiali visokega tveganja, vključno z osebjem v industriji in raziskovalnih centrih, kjer so prisotni JRKB materiali visokega tveganja, in da se določijo zahteve za odgovorne na JRKB področju (vloga, pristojnosti in usposabljanje); poudarja, da je treba zagotoviti tudi usposabljanje na področju varnosti in ozaveščanja za tiste, ki se bodo prvi odzvali;

45. poudarja, da prihodnja kratkoročna revizija akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti ne sme le spodbujati samoregulacije v ustreznih industrijskih sektorjih in ne le svetovati industriji, naj sprejme kodekse ravnanja, temveč mora dejansko pozvati Komisijo, naj oblikuje vseevropske smernice in uredbe, ki bodo veljale za vse sektorje, kjer so prisotni JRKB agensi visokega tveganja;

46. meni, da je izjemno pomemben skrben nadzor vseh transakcij, ki vključujejo JRKB materiale visokega tveganja v EU, in da morajo Komisija in države članice, namesto da bi le "pozivale" industrijo, naj poroča o transakcijah, pripraviti ustrezen zakonodajni okvir za regulacijo in spremljanje transakcij in tako povečati varnost ter zagotoviti ustrezno in pravočasno poročanje o vseh sumljivih transakcijah ter o izgubah ali krajah JRKB materialov; poudarja, da morajo te uredbe vzpostaviti ustrezno osnovo za popolno preglednost vseh sektorjev, kjer so prisotni JRKB agensi, in s tem pripisati odgovornost za takšne transakcije industriji; meni, da je treba upoštevati zmožnost zasebnega sektorja za uveljavitev ustrezne zakonodaje in predpisov v zvezi s spremljanjem obveznosti poročanja, da se zagotovi ustrezen nadzor;

47. poudarja, da je sekuritizacija prevoza in skladiščenja JRKB materialov nedvomno in neizogibno del procesa za čim večjo otežitev dostopa do teh materialov in s tem odpravljanja težav, povezanih z JRKB varnostjo;

48.  poudarja, da so zaradi tveganja, povezanega s spletnim trgovanjem s kemikalijami, potrebni nadaljnje preiskave in specifični ukrepi;

49. poziva k pojasnitvi krepitve uvozno/izvozne ureditve glede vlog držav članic in Komisije; poziva države članice, naj sprejmejo in zagotovijo izvajanje veljavnih mednarodnih uredb, Komisijo pa, naj opravlja nadzor ter ocenjuje in poroča o upoštevanju teh predpisov; ugotavlja, da je treba glede na tehnološki razvoj pregledati in spremeniti ustrezno zakonodajo in predpise o pridobitvi, uvozu, prodaji, varnem skladiščenju in prevozu JRKB materialov;

50. poudarja, da glede na teroristična dejanja, do katerih je prišlo v evropskih državah in v katerih so bile v pošiljke, poslane po pošti, podtaknjene eksplozivne snovi, treba okrepiti obstoječe kontrolne in varnostne mehanizme za vse poštne storitve, povezane z distribucijo pošiljk, kjer ti ne obstajajo, pa jih je treba vzpostaviti;

II. Odkrivanje

51. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z oblastmi držav članic začne študijo, ki bo ocenila realno stanje na področju JRKB odkrivanja in varnosti jedrskih elektrarn v EU in sosednjih državah v primeru nesreče ali terorističnega napada; spodbuja Komisijo, naj uporabi rezultate takšne ocene in pripravi skupne smernice EU o ravnanju v primeru takšnih nesreč ali mednarodnih napadov, vključno z odgovorom na vprašanje, kako zagotoviti, da bodo države članice dodelile zadostne človeške in materialne vire za takšno akcijo;

52. poziva k okrepitvi vloge Centra za spremljanje in obveščanje (MIC), ki je že ustanovljen v okviru mehanizma EU za civilno zaščito, da se zagotovi ustrezna izmenjava informacij in dobre prakse med državami članicami, ki bi pripeljala do vseevropskih standardov pri odkrivanju JRKB dejavnosti;

53. zahteva od Komisije, naj spremlja, oceni in Evropskemu parlamentu poroča, kako države članice spoštujejo predpise, ter zahteva od nacionalnih oblasti, naj zagotovijo, da ustrezni industrijski sektorji in organizacije, ki rokujejo z JRKB materiali visokega tveganja, upoštevajo in spoštujejo uredbe in smernice;

54. meni, da je ključna izvedba primernih študij za obvezno sodelovanje vseh zadevnih nacionalnih organov in organov EU ter zainteresiranih strani, vključno z oceno metod za hitrejše in enostavnejše izmenjave in sodelovanje, kar bo povečalo uspešnost odzivanja na grožnje javni varnosti;

III. Pripravljenost in odziv

55. poziva Svet, naj Komisiji zaupa vlogo „koordinatorke“ pri načrtovanju v primeru izrednih razmer, tako da lahko deluje kot nadzornica in zagotovi obstoj lokalnih in nacionalnih načrtov v primeru izrednih razmer; poudarja, da mora Komisija prevzeti vlogo depozitarja takšnih načrtov, tako da bo lahko najbolje identificirala morebitne vrzeli in ustrezno ukrepala hitreje kot ustrezne oblasti;

56. pozdravlja namero za okrepitev zmogljivosti civilne zaščite v Evropski uniji; kljub temu ugotavlja, da si ministrstva za obrambo v več državah članicah EU pridobivajo ustrezne praktične izkušnje na področju odpravljanja posledic JRKB nesreč; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj si izmenjajo primere najboljše prakse ter naj več vložijo v tesnejše usklajevanje civilnega in vojaškega strokovnega znanja;

57. poziva Komisijo, naj nadaljuje z opredeljevanjem zahtev, ki jih je treba izpolniti za izboljšanje zmogljivosti civilne zaščite, z namenom izvajanja skupnih projektov javnih naročil; v zvezi s tem zahteva, da se posebna pozornost nameni opredeljevanju potreb EU v zvezi z JRKB pripravljenostjo in zmogljivostjo ukrepanja, vključno z zdravstvenimi protiukrepi, da bo razpoložljivost teh protiukrepov v primeru JRKB nesreče ocenjena na ravni EU in ravni držav članic;

58. poziva k organiziranju skupnih vaj med državami članicami EU ter med državami članicami in tretjimi državami, da bi preprečili razmere, ki ogrožajo kemijsko, biološko, radiološko in jedrsko varnost;

59. pozdravlja načrtovanje vaj EU, ki bi simulirale JRKB nesreče ali napade, ter poudarja, da mora akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti določiti tudi, da bodo rezultati in ocene takšnih vaj upoštevani pri predvideni stalni razpravi o razvoju vseevropskih standardov;

60. opozarja, da bi morala Komisija prevzeti vodstvo pri določanju standardov, temelječih na potrebah po zmogljivosti protiukrepanja; poudarja, da je to edini način za doseganje najvišjega možnega varnostnega standarda po vsej EU, saj je edini način za zagotovitev, da vse države članice izvajajo iste smernice in upoštevajo ista načela pri izgradnji zmogljivosti in pripravi ustreznih človeških in materialnih virov za odziv na nesrečo ali napad;

61. poudarja, da je treba ustvariti regionalna in vseevropska skladišča sredstev za odzivanje, katerih obseg naj bi v kar največji meri odražal trenutno raven ogroženosti, pa naj gre za zdravstveno ali druge vrste ustrezne opreme, financiranih s strani EU in v skladu s skupno dogovorjenimi smernicami EU, kar bi usklajeval mehanizem EU za civilno zaščito; poudarja pomen dobrega upravljanja zalog, ki zagotavlja, da so sredstva za odzivanje ter zdravstvena ali druga ustrezna oprema popolnoma funkcionalni, z nepretečenim rokom uporabe in sodobni; poziva, da naj, preden bo dejansko prišlo do takšnega vseevropskega ali regionalnega zbiranja sredstev, akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti opredeli možnost, kako bi države članice delile protiukrepe in sredstva v primeru JRKB nesreče ali terorističnega napada, zato da bi začeli izvajati novo solidarnostno klavzulo; poudarja, da mora vsaka oblika pomoči določeni državi članici EU temeljiti na zahtevi ustrezne politične oblasti iz prizadete države članice ter ne sme biti v navzkrižju z zmožnostjo države članice za zaščito svojih državljanov;

62. poziva k reviziji pravil Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bo bolj dostopen v primeru naravnih nesreč in na voljo za industrijske nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter poziva države članice, naj izkoristijo razpoložljiva sredstva strukturnih skladov za okrepljeno preprečevanje in pripravljenost;

63. da bi se pripravili za primer JRKB nesreče, izbruha ali načrtne uporabe teh snovi, poziva Komisijo, naj pripravi mehanizme za poročanje, ki bodo povezali prizadevanja mehanizma EU za civilno zaščito in druge sisteme EU za zgodnje opozarjanje na področjih zdravja, okolja, pridelave živil in dobrega počutja živali; poleg tega poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme za izmenjavo informacij in analiz z mednarodnimi organi, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svetovna meteorološka organizacija in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO);

64. poziva k oblikovanju specializiranih skupin za odzivanje na ravni EU ali regionalni ravni, ki bodo vključevale zdravstveno osebje, osebje organov pregona in vojaško osebje, ter ugotavlja, da bi bilo treba v primeru ustanovitve takšnih skupin redno prirejati posebna usposabljanja in operativne vaje;

65. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje za razvoj izboljšane opreme za odkrivanje in prepoznavanje bioloških dejavnikov v primeru napada ali nesreče; obžaluje, da ima sedanja oprema za odkrivanje omejene zmogljivosti in hitrost, kar povzroča izgubo dragocenega časa v nujnih okoliščinah; poudarja, da je treba osebje za krizne razmere ustrezno opremiti in vnaprej zdravstveno zaščititi, da lahko ob maksimalni osebni varnosti dela na območju nesreče, kjer so lahko prisotni škodljivi patogeni; poudarja, da izboljšano opremo za odkrivanje dejavnikov in diagnostiko potrebujejo tudi v bolnišnicah in drugih ustanovah, ki sprejemajo žrtve nesreče;

66. poziva različne organe EU in nacionalne organe, ki so vključeni v zbiranje informacij, naj ponovno pregledajo svoje organizacijske strukture ter naj imenujejo ustrezne osebe z izkušnjami in razumevanjem na področju odkrivanja in ocenjevanja JRKB groženj in tveganj, kjer teh oseb primanjkuje;

67. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o JRKB nevarnosti in ocenah tveganja;

68. poziva, naj se začnejo izvajati programi usposabljanja in ozaveščanja na evropski ravni, ob upoštevanju možnosti, ki jih nudi internet kot ključni vir informacij za državljane v zvezi z JRKB zadevami; poudarja pomen usklajevanja mehanizmov hitrega opozarjanja in obveščanja državljanov EU o JRKB incidentih; z zanimanjem se seznanja s študijo izvedljivosti za evropski center za usposabljanje za jedrsko varnost v okviru Skupnega raziskovalnega središča;

IV. Okoljski in zdravstveni vplivi

69. je seznanjen z neusklajenimi in pretiranimi vlaganji v cepiva med pandemijo A(H1N1); pozdravlja osnutek sklepa Sveta o izkušnjah, pridobljenih med pandemijo A(H1N1) – zdravstvena varnost v Evropski uniji (12665/10), ki upošteva razvoj mehanizmov za skupno nabavo cepiv in protivirusnih zdravil, ki bi ga države članice uporabljale na prostovoljni podlagi, ter države članice spodbuja k skupnemu razvoju rešitev za regionalno pripravljenost, vključno s skupno uporabo obstoječih zmogljivosti in usklajevanjem stroškovno učinkovitega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni pripravljenosti ob JRKB dogodkih po vsej Uniji;

70. se zaveda, da zakonodaja EU (Sklep Sveta 1990/424/EGS, kakor je spremenjen s Sklepom Sveta 2006/965/ES) določa pristop Skupnosti k izkoreninjanju, nadzoru in spremljanju živalskih bolezni in zoonoz, vključno z nakupom in zalogami veterinarskih zdravstvenih protiukrepov za zaščito živali pred okužbami; obžaluje, da Skupnost nima podobnih ukrepov za usklajevanje nakupa in zalog zdravstvenih protiukrepov za zaščito prebivalcev EU pred okužbami z nevarnimi biološkim patogeni;

71. poudarja, da bodo po incidentih z biološkimi patogeni ali napadi z njimi – na primer, toda ne samo, z vraničnim prisadom – prizadeta področja kontaminirana še desetletja, kar bo resno škodovalo rastlinskemu, živalskemu in človeškemu življenju in zdravju ter povzročilo dolgoročno gospodarsko škodo; poziva Komisijo, naj strategije za sanacijo in dekontaminacijo vključi v kemično, biološko, radiološko in jedrsko politiko;

72. poudarja, da bi incident z JRKB materiali, ki bi vplival na tla in/ali dobavo pitne vode, lahko imel uničujoče in daljnosežne posledice za zdravje in blaginjo vseh ljudi na prizadetem območju; poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti;

73. poudarja, da je treba zagotoviti učinkovit nadzor ob primerih kontaminacije vode, pri katerih pride do onesnaženja okolja, kontaminacije tal, odlaganja odpadkov in/ali izpusta radioaktivnih snovi;

74. obžaluje, da sporočilo Komisije in sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU na področju JRKB varnosti ne namenjajo dovolj pozornosti pripravljenosti in odzivanju in se močno osredotočajo zgolj na odkrivanje in preprečevanje; poziva Komisijo in Svet, naj večji pomen pripišeta razvoju mehanizmov pripravljenosti in odzivanja, potrebnih za zaščito javnega zdravja in okolja, če bi se JRKB dogodki dejansko zgodili na ozemlju EU;

75. obžaluje, ker v akcijskem načrtu na področju JRKB varnosti ni ukrepov za zagotavljanje varnosti radioloških in jedrskih objektov in materialov ter za izboljšanje načrtov za odziv na različne vrste radioloških nevarnih stanj in njihove posledice za prebivalce in okolje;

76. je vznemirjen zaradi primerov, ko so lahko posamezniki in aktivisti od številnih objektov za ponovno predelavo v Evropi pridobili jedrske odpadne snovi, in zahteva takojšnjo usklajeno delovanje za večjo varnost objektov z radioaktivnimi in jedrskimi materiali;

77. obžaluje, da sporočilo Komisije in sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU na področju JRKB varnosti ne obravnavajo zadovoljivo ustrezne zaščite javnih prevoznih omrežij in zdravja njihovih uporabnikov, glede na mnoge teroristične napade v preteklih letih ter ob splošno večji nevarnosti, da bi med prevozom JRKB materialov prišlo do JRKB incidentov; poziva države članice, naj tistim, ki se prvi odzovejo na JRKB incidente, zagotovijo ustrezno zaščito pred JRKB izpostavljenostjo, žrtvam pa oskrbo po tovrstni izpostavljenosti, zlasti pri bioloških patogenih;

78. poudarja, da imajo lahko JRKB incidenti dolgotrajen učinek na rast poljščin, namenjenih prehrani, in torej neugodne posledice za varnost hrane in zanesljivo preskrbo s hrano v EU; poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti;

79. pozdravlja sodelovanje in izmenjavo najboljših praks z državami z razvitim strokovnim znanjem in izkušnjami, kot so ZDA, Avstralija in Indija;

80. spodbuja skupne politike za sanacijo tal, prizadetih zaradi kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega onesnaženja, tako da se lahko zemlja in tla v čim krajšem času ponovno usposobita za uporabo in se s tem zmanjša tveganje za zdravje in okolje;

81 poziva Komisijo in Svet, naj preučita možnost razvoja modelov odzivanja, ki bi ob JRKB incidentih omogočali idealen odziv in bi se posebej osredotočali na izobraževalne ustanove, zdravstvene zavode in domove za starejše občane;

82. poziva države članice, naj pri pripravi načrtov evakuacije ob JRKB incidentih posebno pozornost namenijo potrebam starejših, otrok, ljudi v zdravstveni oskrbi, invalidnim osebam in drugim ranljivim skupinam;

83. poziva države članice, naj posebno pozornost posvetijo gradnji civilnih zaklonišč v (javnih in upravnih) ustanovah ter na lokalni in regionalni ravni, kamor bi se evropska javnost lahko zatekla ob nesreči;

84. poziva Komisijo, naj skuša doseči dogovor o skupnih minimalnih varnostnih merilih s tretjimi sosednjimi državami, ki imajo na svojem ozemlju objekte, ki lahko v primeru nesreče bistveno ogrozijo okoljsko in človekovo varnost v Uniji;

85. poziva Komisijo, naj v svojem akcijskem načrtu predvidi prožnejše prilagajanje varnostnih meril tehnološkemu razvoju;

86. poziva Komisijo, naj natančno oceni obstoječa varnostna merila o posledicah za okolje in zdravje ter zagotovi, da bodo nova merila uvedena samo na podlagi rezultatov take ocene, ki bi jo bilo treba redno ponavljati;

°

° °

87. poziva Komisijo, naj časovni načrt EU za JRKB varnost pripravi za obdobje do leta 2013, ko bo akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti revidiran in bo določil izzive in odzive politike nanje, Komisija pa bo morala Parlamentu redno poročati o najnovejšem stanju;

88. poziva države članice in Komisijo, naj hitro pregledajo in sprejmejo akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti v skladu s temi priporočili, ter pričakuje, da ga bodo začele hitro izvajati; nadalje poziva Komisijo in Svet, naj naslednji akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti predložita Parlamentu vsaj eno leto preden preide v fazo izvajanja, da bo Parlament lahko pravočasno podal svoje mnenje;

89. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)

UL C 83, 30.3.2010, str. 389.

(2)

14627/02.

(3)

UL L 164, 22. 6. 2002, str. 3.

(4)

UL L 330, 9. 12. 2008, str. 21.

(5)

5842/2/10.

(6)

15480/04.

(7)

14469/4/05.

(8)

5771/1/06.

(9)

http://www.unisdr.org/eng/hfa/hfa.htm.

(10)

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

(11)

https://www.cbrnemap.org.

(12)

UL L 71, 10. 3. 2007, str. 9.

(13)

UL L 314, 1. 12. 2007, str. 9.

(14)

UL L 134, 29. 5. 2009, str. 1.

(15)

UL L 345, 23. 12. 2008, str. 75.

(16)

15505/1/09 REV 1.

(17)

UL C 115, 04.05.2010, str. 1.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0015.

(19)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0326.

(20)

15465/10.

(21)

Delovni dokument služb Komisije „Zdravje po svetu – odzivanje na globalizacijske izzive“ (SEC(2010)0380), spremljajoči dokument k sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Vloga EU na področju zdravja v svetu“ (KOM(2010)0128).

(22)

http://www.who.int/csr/en/                                                                                

(23)

UL L 400, 30.12.2006, str. 86.

(24)

http://ec.europa.eu/archives/commission_2004-2009/president/pdf/rapport_barnier_en.pdf


OBRAZLOŽITEV

Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, naravnih katastrof in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se začne precej prej, pri rokovanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje tako različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, organi pregona itd.) kot nacionalnih organov različnih držav članic in organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti.

V preteklosti je EU dala pobudo in razvila kar nekaj mehanizmov, ki so obravnavali čezmejna JRKB vprašanja. Dolgoročna vpletenost EU v JRKB programe se je začela z izjavo Evropskega sveta v Gentu 19. oktobra 2001, ki se je osredotočila na boj proti terorizmu „v vseh njegovih oblikah kjerkoli na svetu“(1) kot neposreden odziv na napade 11. septembra 2001 v New Yorku, sledili pa so ji sklepi Evropskega sveta v Laeknu 13. in 14. decembra 2001(2). Kasneje, leta 2002, je bil sprejet program za izboljšanje sodelovanja EU za preprečevanje in omejevanje posledic jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških terorističnih groženj(3), leta 2004 pa ga je nadomestil solidarnostni program EU(4). Leta 2008 je Komisija ustanovila projektno skupino za grožnje JRKB, da bi pripravila glavne elemente novega načrta.

Komisija je novi akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti predstavila junija 2009(5), Svet pa ga je novembra 2009 sprejel(6). Akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti se bo izvajal tri zaporedna leta (2010–2012) in je razdeljen na tri glavne dele: preprečevanje, odkrivanje, pripravljenost in odziv. Priznavanje pomembnosti vsake od teh štirih faz pri ravnanju z JRKB materiali je bistveno za zagotovitev ustreznega izvajanja študij ocenjevanja tveganja, odzivanja in protiukrepov. Kaže tudi na potrebo po horizontalnem in čezmejnem pristopu k ravnanju z JRKB materiali, zato je treba ustrezno opredeliti merljive cilje in ukrepe v vsakem od treh delov, na katere je razdeljen akcijski načrt.

Poročevalka se popolnoma strinja s ciljem sprejetega akcijskega načrta na področju JRKB varnosti, ki je zagotoviti učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU pri odzivanju na JRKB tveganja in pripraviti ustrezne ukrepe. Vendar pa meni, da je sprejeti akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti šibak in v številnih točkah nedosleden.

Ključno je poudariti, da akcijski načrt na področju JRKB varnosti nudi dragoceno priložnost za izvajanje solidarnostne klavzule iz Lizbonske pogodbe. Vendar akcijski načrt, ki ga je sprejel Svet, sploh ne omenja solidarnostne klavzule.

Treba bi bilo opozoriti, da JRKB tveganja ne prihajajo le od državnih, temveč tudi nedržavnih akterjev, in da je zato najpomembneje okrepiti režim neširjenja orožja in razoroževanja prek celovitega in popolnega izvajanja vseh zadevnih pogodb in mednarodnih sporazumov, in sicer pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, konvencije o kemičnem orožju ter konvencije o biološkem orožju, in dogovora o pogodbi o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za oboroževalne namene (Pogodba o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi).

Da bi razumeli pomen sprejetega akcijskega načrta EU na področju JRKB varnosti, ga je treba primerjati z zgodnejšo različico, ki jo je junija 2009 Svetu poslala Komisija. Zaradi sprememb, ki jih je v akcijski načrt vnesel Svet, je ta šibkejši, razvodenela pa je povezovalna raven predvidenih ukrepov, kot tudi spremljanje in nadzor nad njihovim izvajanjem. Namesto tega bi moral akcijski načrt okrepiti normativno in regulativno vlogo Evropske komisije, določiti vzpostavitev specializiranega evropskega mehanizma za odziv na krize, ki bi temeljil na civilnih in vojaških zmogljivostih, da bi tako EU zagotovili zmogljivost za hiter odziv na JRKB katastrofe.

Ker JRKB nesreče ali napadi resno ogrožajo varnost ljudi, ki živijo v Evropski uniji, in lahko povzročijo motnje v delovanju kritične infrastrukture in onemogočijo normalno delovanje družb v eni ali več državah članicah EU ne glede na meje, Evropski parlament poziva Svet in Komisijo, naj hitro pregledata in okrepita akcijski načrt v skladu s priporočili iz tega poročila in zagotovita njegovo hitro izvajanje.

(1)

SN 4296/2/01.

(2)

SN 300/1/01.

(3)

14627/02.

(4)

15480/04.

(5)

KOM(2009)0273.

(6)

15505/1/09 in 16868/09.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (10.11.2010)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o krepitvi kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti

(2010/2114(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Kartika Tamara Liotard

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 poslovnika

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so države članice načeloma odgovorne za kemično, biološko, radiološko in jedrsko politiko, vendar je vseeno potrebno tesno sodelovanje in usklajevanje na ravni EU,

B.  ker se v Evropi in po vsem svetu vse pogosteje pojavljajo zdravstvena tveganja in s tem povezana razširjenost nevarnih patogenov, kot je to pokazal nedavni izbruh virusa A(H1N1),

C. ker lahko kemični, biološki, radiološki in jedrski dogodki, tudi čezmejni, povzročijo večjo onesnaženost okolja in okoljsko kontaminacijo, zato je treba v kemično, biološko, radiološko in jedrsko EU politiko vključiti strategije za sanacijo in dekontaminacijo,

D. ker je končni cilj nove kemične, biološke, radiološke in jedrske politike EU zmanjšanje nevarnosti JRKB dogodkov in škode, ki bi jo zato utrpeli državljani Evropske unije, kar naj bi se doseglo z minimiziranjem verjetnosti, da pride do JRKB dogodka, in omejevanjem njihovih posledic, če se taki dogodki zgodijo,

E.  ker Evropska komisija v svojem sporočilu o vlogi EU na področju zdravja v svetu(1) priznava, da je treba za hitro odzivanje na zdravstvene grožnje uskladiti ukrepe na ravni EU in na svetovni ravni, in se zavezuje, da bo izboljšala pripravljenost in mehanizme za odziv na epidemije ali izbruhe bolezni, vključno z namernimi dejanji, na primer bioterorizmom,

F.  ker so v primerjavi z jedrsko tehnologijo in njenimi predhodniki biološki materiali, kot je na primer vranični prisad, cenejši ter jih je veliko lažje pridobiti in širiti, kar omogoča neobičajne teroristične napade, ki dolgoročno resno ogrožajo zdravje prebivalcev in okolje, vključno s kmetijstvom in preskrbo s hrano,

G. ker tisti, ki se prvi odzovejo na JRKB dogodke, kot so policija, gasilci in reševalci, žrtvam ne morejo pomagati na kraju dogodka, ne da bi pri tem ogrozili lastno varnost, če pred izpostavljenostjo zaščiteni z zdravstvenimi protiukrepi in ustrezno usposobljeni,

H. ker državljane ustrezno ščitijo regionalni zdravstveni protiukrepi, ki uravnavajo varovanje javnega zdravja in gospodarske razmere, obenem pa vzpostavljajo odgovornost in solidarnost držav članic,

I.   ker želi Svetovna zdravstvena organizacija s svojim programom za opozarjanje na epidemije in druge izredne zdravstvene razmere ter odziv nanje(2) okrepiti biološko varnost, zaščito in pripravljenost na izbruhe nevarnih in nastajajočih patogenov,

J.   ker se EU preko držav članic in Evropske komisije dejavno udeležuje razprav o svetovni zdravstveno-varnostni pobudi, ki bi zagotovila usklajeno globalno ukrepanje za boljšo pripravljenost na področju javnega zdravja in odzivanje na grožnje mednarodnega biološkega, kemičnega, radiološkega in jedrskega terorizma,

K. ker je kemična, biološka, radiološka in jedrska varnost čedalje bolj ogrožena ne samo zaradi terorističnih napadov ali malomarnosti, ampak tudi zaradi območij, ki so še vedno onesnažena z na morsko dno odvrženim kemičnim orožjem iz druge svetovne vojne ali z odlagališči jedrskih odpadkov v EU;

L.  ker je ustrezna raven kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti v EU odvisna tudi od ravni, ki velja v tretjih državah;

M. ker je varnost lahko še bolj ogrožena zaradi uporabe novih tehnologij pri načrtovanju novih terorističnih dejanj, saj se varnostna merila ne prilagajajo dovolj hitro tehnološkemu napredku;

N. ker je potreben temeljit pregled različnih trenutno uporabljenih meril, da se določijo nujne in zadostne varnostne potrebe;

1.  je seznanjen z neusklajenimi in pretiranimi vlaganji v cepiva med pandemijo A(H1N1); pozdravlja osnutek sklepa Sveta o izkušnjah, pridobljenih med pandemijo A(H1N1) – zdravstvena varnost v Evropski uniji (12665/10), ki upošteva razvoj mehanizmov za skupno nabavo cepiv in protivirusnih zdravil, ki bi ga države članice uporabljale na prostovoljni podlagi, ter države članice spodbuja k skupnemu razvoju rešitev za regionalno pripravljenost, vključno s skupno uporabo obstoječih zmogljivosti in usklajevanjem stroškovno učinkovitega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni pripravljenosti ob JRKB dogodkih po vsej Uniji;

2.  se zaveda, da zakonodaja EU (Sklep Sveta 1990/424/EGS, kakor je spremenjen s Sklepom Sveta 2006/965/ES) določa pristop Skupnosti k izkoreninjanju, nadzoru in spremljanju živalskih bolezni in zoonoz, vključno z nakupom in zalogami veterinarskih zdravstvenih protiukrepov za zaščito živali pred okužbami; obžaluje, da Skupnost nima podobnih ukrepov za usklajevanje nakupa in zalog zdravstvenih protiukrepov za zaščito prebivalcev EU pred okužbami z nevarnimi biološkim patogeni;

3.  poudarja, da bodo po dogodkih z biološkimi patogeni ali napadi z njimi – na primer, toda ne samo, z vraničnim prisadom – prizadeta področja kontaminirana še desetletja, kar bo resno škodovalo rastlinskemu, živalskemu in človeškemu življenju ter povzročilo dolgoročno gospodarsko škodo; poziva Komisijo, naj strategije za sanacijo in dekontaminacijo vključi v kemično, biološko, radiološko in jedrsko politiko;

4.  poudarja, da bi dogodek s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi, ki bi vplival na tla in/ali dobavo pitne vode, lahko imel uničujoče in daljnosežne posledice za zdravje in blaginjo vseh ljudi na prizadetem območju; poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi akcijskega načrta EU na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti;

5.  poudarja, da je treba zagotoviti učinkovit nadzor ob primerih kontaminacije vode, pri katerih pride do onesnaženja okolja, kontaminacije tal, odlaganja odpadkov in/ali izpusta radioaktivnih snovi;

6.  obžaluje, da sporočilo Komisije in sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti ne namenjajo dovolj pozornosti pripravljenosti in odzivanju in se močno osredotočajo zgolj na odkrivanje in preprečevanje; poziva Komisijo in Svet, naj večji pomen pripišeta razvoju mehanizmov pripravljenosti in odzivanja, potrebnih za zaščito javnega zdravja in okolja, če bi se kemični, biološki, radiološki ali jedrski dogodki dejansko zgodili na ozemlju EU;

7.  obžaluje, ker v akcijskem načrtu za kemično, biološko, radiološko in jedrsko varnost ni ukrepov za zagotavljanje varnosti radioloških in jedrskih objektov in snovi ter za izboljšanje načrtov za odziv na različne vrste radioloških nevarnih stanj in njihove posledice za prebivalce in okolje;

8.  je vznemirjen zaradi primerov, ko so lahko posamezniki in aktivisti od številnih objektov za ponovno predelavo v Evropi pridobili jedrske odpadne snovi, in zahteva takojšnjo usklajeno delovanje za večjo varnost objektov z radioaktivnimi in jedrskimi snovmi;

9.  obžaluje, da sporočilo Komisije in sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti ne obravnavajo zadovoljivo ustrezne zaščite javnih prevoznih omrežij in zdravja njihovih uporabnikov, glede na mnoge teroristične napade v preteklih letih ter ob splošno večji nevarnosti, da bi med prevozom teh snovi prišlo do JRKB dogodkov; poziva države članice, naj tistim, ki se prvi odzovejo na JRKB dogodke, zagotovijo ustrezno zaščito pred izpostavljenostjo takim dogodkom, žrtvam pa obravnavo po izpostavljenosti, zlasti pri bioloških patogenih;

10. poudarja, da imajo lahko kemični, biološki, radiološki in jedrski dogodki dolgotrajen učinek na rast poljščin, namenjenih prehrani, in torej neugodne posledice za varnost hrane in zanesljivo preskrbo s hrano v EU; poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi akcijskega načrta EU na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti;

11. pozdravlja sodelovanje in izmenjavo najboljših praks z državami z razvitim strokovnim znanjem in izkušnjami, kot so ZDA, Avstralija in Indija;

12. spodbuja skupne politike za sanacijo tal, prizadetih zaradi kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega onesnaženja, tako da se lahko zemlja in tla v čim krajšem času ponovno usposobita za uporabo in se s tem zmanjša tveganje za zdravje in okolje;

13. poudarja, da je treba protiteroristične dejavnosti izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in načel pravne države; opozarja, da je nujno treba spoštovati načela Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do varstva pravic v okoljskih zadevah;

14. poziva Komisijo in Svet, naj preučita možnost razvoja modelov odzivanja, ki bi ob JRKB dogodkih omogočali idealen odziv in bi se posebej osredotočali na izobraževalne ustanove, zdravstvene zavode in domove za starejše občane;

15. poziva države članice, naj pri pripravi načrtov evakuacije ob JRKB dogodkih posebno pozornost namenijo potrebam starejših, otrok, ljudi v zdravstveni oskrbi, invalidnim osebam in drugim ranljivim skupinam;

16. poziva države članice, naj posebno pozornost posvetijo gradnji civilnih zaklonišč v (javnih in upravnih) ustanovah in na lokalni in regionalni ravni, kamor bi se evropska javnost lahko zatekla ob nesreči;

17. poziva Komisijo, naj časovni načrt EU za kemično, biološko, radiološko in jedrsko varnost pripravi za obdobje do leta 2013, ko bo akcijski načrt EU na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti revidiran in bo določil izzive in odzive politike nanje, Komisija pa bo morala Evropskemu parlamentu redno poročati o najnovejšem stanju;

18. poziva Komisijo, naj skuša doseči dogovor o skupnih minimalnih varnostnih merilih s tretjimi sosednjimi državami, ki imajo na svojem ozemlju objekte, ki lahko bistveno ogrozijo okoljsko in človekovo varnost v Uniji in ob nesreči;

19. poudarja, da izvajanje skupnega sistema za kemično, biološko, radiološko in jedrsko varnost ne bi smelo vplivati na pristojnosti držav članic na tem področju;

20. poziva Komisijo, naj v svojem akcijskem načrtu predvidi prožnejše prilagajanje varnostnih meril tehnološkemu razvoju;

21. poziva Komisijo, naj natančno oceni obstoječa varnostna merila o posledicah za okolje in zdravje ter zagotovi, da bodo nova merila uvedena samo na podlagi rezultatov take ocene, ki bi jo bilo treba redno ponavljati;

22. poziva, naj se oceni varnost jedrskih elektrarn v EU ter njihove okolice, zlasti ob terorističnem napadu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.11.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Martin Callanan, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Julie Girling, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Kartika Tamara Liotard, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Anja Weisgerber, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matthias Groote, Romana Jordan Cizelj, Miroslav Mikolášik, Bill Newton Dunn, Michèle Rivasi, Csaba Sándor Tabajdi

(1)

Delovni dokument služb Komisije „Zdravje v svetu: spoprijemanje z izzivi globalizacije.“Spremljajoči dokument k sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Vloga EU na področju zdravja v svetu“ (KOM(2010) 128) (SEC(2010) 381) (SEC(2010) 382).

(2)

http://www.who.int/csr/en/      


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (29.10.2010)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti

(2010/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Gabriele Albertini

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  podpira oceno, da JRKB napadi resno ogrožajo varnost prebivalcev EU; zato podpira vse ukrepe, ki zagotavljajo boljšo zaščito pred napadi JRKB;

2.  soglaša, da je s takšnimi snovmi izjemno težko ravnati ter „da je zato verjetnost tovrstnih napadov precej majhna“; kljub temu poudarja, da bi bile posledice tovrstnih napadov katastrofalne; zato meni, da je treba redno izvajati ocene nevarnosti in tveganja; ugotavlja tudi, da morajo biti vsi sprejeti ukrepi v sorazmerju z verjetnostjo tveganj; opozarja, da je zagotavljanje varnosti pri transportu in skladiščenju JRKB snovi nesporno in neizbežno del procesa, s katerim namerava EU kolikor mogoče otežiti dostop do teh snovi, zato obstaja potreba po obravnavi nevarnosti v zvezi s temi snovmi;

3.  poudarja, da največja JRKB tveganja izvirajo iz širjenja JRKB snovi med teroristi; zato poudarja pomen izboljšanja učinkovitosti mednarodnih nadzornih sistemov in izboljšanja mejnega in izvoznega nadzora;

4.  poudarja, da bi naslednji ukrepi znatno prispevali k okrepitvi neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovega razoroževanja:

     – poziv Svetu in Komisiji, naj podpreta obstoječi osnutek konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog, prenosa in uporabe orožja, ki vsebuje uran, ter o njegovem uničevanju, konvencijo pa predložita državam članicam ZN v podpis in ratifikacijo; poziv vsem državam članicam EU in državam članicam ZN k uvedbi moratorija na uporabo orožja z osiromašenim uranom, dokler se ne doseže dogovor o globalni prepovedi uporabe tovrstnega orožja;

     – nadaljevanje in okrepitev dejavnosti v podporo sistemu pogodb, zlasti konvencij o kemičnem in biološkem orožju; pozivi državam članicam, naj strogo prepovejo proizvodnjo in uporabo biološkega in kemičnega orožja ter se razorožijo;

5.  priznava, da za odpravo nevarnosti, ki jo povzročajo nedržavni akterji, ne zadostuje izvrševanje ukrepov, kot sta konvencija o biološkem orožju in dodatni protokol o preverjanju; zato poziva Komisijo, naj oceni trenutno področje uporabe varnostnih ukrepov in zdravstvenih protiukrepov, ki so na razpolago, da bi zagotovili ustrezen odziv na najbolj nevarna sredstva, ki bi jih utegnili pridobiti in uporabiti nedržavni akterji;

6.  poziva države članice, Svet, Komisijo in mednarodno skupnost, naj v okviru priloge o preverjanju h konvenciji o kemičnem orožju sestavijo seznam vseh potencialno škodljivih kemičnih snovi, ki bo vključeval beli fosfor;

7.   priznava, da je JRKB pripravljenost predvsem v pristojnosti držav članic, vendar zavzeto spodbuja države članice k vzpostavitvi regionalnih okvirov za sodelovanje, ki bi vključevali tudi skupno usposabljanje sil in logistične zmogljivosti, kot so zdravstveni protiukrepi, da bi se dosegla boljša usklajenost in stroškovna učinkovitost; meni, da bi regionalni modeli vzpostavili ustrezno ravnovesje med pristojnostjo držav in enakim dostopom do virov za države članice;

8.  pozdravlja namero za okrepitev zmogljivosti civilne zaščite v Evropski uniji; kljub temu ugotavlja, da si ministrstva za obrambo v več državah članicah EU pridobivajo ustrezne praktične izkušnje na področju odpravljanja posledic JRKB nesreč; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj si izmenjajo primere najboljše prakse ter naj več vložijo v tesnejše usklajevanje civilnega in vojaškega strokovnega znanja; poziva Komisijo, naj predlaga združitev nacionalnih civilnih sil in ustanovi evropsko civilno zaščito, da se zagotovi učinkovitost mehanizmov Unije za preprečevanje in ukrepanje;

9.  poziva Komisijo, naj nadaljuje z opredeljevanjem zahtev, ki jih je treba izpolniti za izboljšanje zmogljivosti civilne zaščite, z namenom izvajanja skupnih projektov javnih naročil; v zvezi s tem zahteva, da se posebna pozornost nameni opredeljevanju potreb EU v zvezi z JRKB pripravljenostjo in zmogljivostjo ukrepanja, vključno z zdravstvenimi protiukrepi, da bo razpoložljivost teh protiukrepov v primeru JRKB nesreče ocenjena na ravni EU in ravni držav članic;

10. poziva Komisijo, naj opravi študijo o varnosti jedrskih elektrarn v EU in njihovi zaščiti pred terorističnimi napadi;

11. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o JRKB nevarnosti in ocenah tveganja;

12. pozdravlja prizadevanja Komisije za obravnavo JRKB dejavnosti v okviru instrumenta za stabilnost; meni, da ta prizadevanja dopolnjujejo akcijski načrt na področju JRKB varnosti, in poziva Komisijo, naj razširi projekte na regije zunaj meja nekdanje Sovjetske zveze;

13. poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru instrumenta za stabilnost, objavi razpis za zbiranje predlogov, s katerimi bi izboljšala varnost in raven zaščite civilnih laboratorijev, da bi v prihodnje odpravili širjenje orožja kot sredstvo za preprečevanje sporov;

14. poziva k organiziranju skupnih vaj med državami članicami EU ter med državami članicami in tretjimi državami, da bi preprečili razmere, ki ogrožajo kemijsko, biološko, radiološko in jedrsko varnost;

15. opozarja, da je bil skupni situacijski center (SitCen) uvrščen v okvir nove službe za zunanje delovanje, njegov kader pa prihaja v glavnem iz obveščevalnih in političnih služb držav članic; poudarja, da je njegovo delovanje izredno pomembno za podporo nacionalnim centrom kriznega upravljanja;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.10.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Pino Arlacchi, Franziska Katharina Brantner, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Mário David, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Anneli Jäätteenmäki, Tunne Kelam, Andrey Kovatchev, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Hans-Gert Pöttering, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Charles Tannock, Zoran Thaler, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christian Ehler, Kinga Gál, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Barbara Lochbihler, Norbert Neuser, Vittorio Prodi, Jacek Protasiewicz, Potito Salatto, Judith Sargentini, Marietje Schaake, Traian Ungureanu, Renate Weber

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Soullie


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.10.2010)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti

(2010/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Gaston Franco

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je akcijski načrt pomembno orodje za zagotavljanje ustrezne usklajenosti med nacionalnimi in evropskimi pobudami v boju proti jedrski, radiološki, kemični in biološki ogroženosti ter poziva države članice, naj ga začnejo hitro izvajati;

2.  spodbuja države članice, ki so najbolj razvite na področju notranje varnosti, naj kljub občutljivemu in pretežno nacionalnemu značaju tega področja posredujejo svoje informacije, tehnologije in infrastrukturo ter začnejo izvajati skupne strateške projekte, da bi se preprečilo razdrobljenost ter podvajanja in ustvarile sinergije evropske vrednosti; poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavijo in redno posodabljajo podatkovne zbirke zdravstvenih protiukrepov, ki so na voljo v državah članicah za odzivanje na jedrske, radiološke, kemične in biološke incidente, spodbujanje deljenja obstoječih zmogljivosti in usklajevanje cenovno učinkovite politike nakupov omenjenih protiukrepov;

3.  vztraja na uveljavitvi ustreznih varoval in varnostnih ukrepov pri obravnavanju skupnih podatkovnih baz držav članic in občutljivih podatkov iz raziskav, saj bo osredotočanje na varnost podatkov spodbudilo večje sodelovanje med oblastmi in organi držav članic ter širitev informacij med njimi;

4.   zahteva oblikovanje evropskih predpisov o kakovosti in varnosti ter razvoj evropskega sistema certificiranja jedrske, radiološke, kemične in biološke varnostne opreme in tehnologije;

5.  vztraja, da je treba imeti evropsko industrijsko politiko na področju civilne varnosti v Evropi, saj je ta trg zelo razdrobljen; priporoča, naj se poveča pomoč MSP in MSI, ki ustvarjajo pomemben del inovacij v sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj na področju varnosti, ter spodbuja sodelovanje (zlasti čezmejno) med evropskimi podjetji; želi, da se vzpostavi globalno vodenje vseh projektov o jedrski, radiološki, kemični in biološki varnosti, ki bo pokrivalo celoten cikel obstoja jedrske, radiološke, kemične ali biološke grožnje (preprečevanje, odkrivanje in odzivanje); poziva Komisijo, naj predlaga strategijo razvoja industrije biološke obrambe v Evropi;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo industrijo k nadomeščanju kemikalij z visokim tveganjem z nadomestki z nizkim tveganjem;

7.  poziva Komisijo, naj pri kategorizaciji seznamov jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških sestavin predvidi posledice za evropsko industrijo, zlasti na področjih kemije in biologije, da se izogne uporabi predpisov, ki bi kaznovali evropsko industrijo;

8.  opozarja, da ima vsaka izpostavljenost jedrskim, radiološkim, kemičnim ali biološkim sestavinam posledice in lahko ogroža zdravje;

9.  poudarja, da so zaradi tveganja, povezanega s spletnim trgovanjem s kemikalijami, potrebni nadaljnje preiskave in specifični ukrepi;

10. poudarja, da mora Skupnost še nadalje financirati raziskave in razvoj na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti; poziva k razvijanju aplikativnih raziskav na evropski ravni na področju varnosti kemičnih obratov, da se zaščiti prebivalstvo in okolje in k začetku izvajanja velikih demonstracijskih programov; spodbuja vzpostavljanje strokovnih centrov, specializiranih na področju jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških groženj, ter mobilnost raziskovalcev;

11. priporoča ustanovitev mrežnih laboratorijev za ocenjevanje, da se preveri učinkovitost tehnologij in dobro prakso, tudi s sodelovanjem strokovnjakov iz civilne družbe in zasebnih podjetij in čim bolj poveča učinek sredstev, vloženih v sedmem okvirnem programu za razvoj in raziskave na področju varnost;

12. poziva, naj se dvojnost civilno-vojaških tehnologij izkoristi kot vir sinergij; spodbuja sodelovanje z Evropsko obrambno agencijo, državami članicami Nata, kot so Združene države Amerike in Kanada, in tretjimi državami, ki so vodilne na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti, z izmenjavo dobrih praks, strukturiranimi dialogi med strokovnjaki in skupnim razvojem zmogljivosti; poudarja, kako pomembno je, da države članice Evropske unije izvajajo skupne vaje preprečevanja incidentov, povezanih z jedrsko, radiološko, kemično in biološko varnostjo, in boja proti njim, in sicer s sodelovanjem oboroženih sil, enot civilne zaščite držav članic in mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite;

13. pozdravlja pobude Skupnega raziskovalnega središča v podporo programom Mednarodne agencije za atomsko energijo in jedrskim inšpekcijam; priporoča delovanje, ki naj privede do izmenjave podatkovnih baz in rezultatov raziskav z bazami in rezultati iz držav članic;

14. poziva, naj se začnejo izvajati programi usposabljanja in ozaveščanja na evropski ravni, ob upoštevanju možnosti, ki jih nudi internet kot ključni vir informacij za državljane v zvezi z jedrskimi, radiološkimi, kemičnimi in biološkimi zadevami; poudarja pomen usklajevanja mehanizmov hitrega opozarjanja in obveščanja državljanov o jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških incidentih; z zanimanjem se seznanja z študijo izvedljivosti za evropskih center za usposabljanje za jedrsko varnost v okviru Skupnega raziskovalnega središča;

15. poudarja tesno povezavo med varnostjo v Evropski uniji in zunaj nje ter njen zrcalni učinek; v tej zvezi pozdravlja dejavnosti regionalnih jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških centrov odličnosti na konfliktnih območjih zunaj Evropske unije, namen katerih je spodbujanje dela strokovnih omrežij, izboljšanje zmogljivosti nadzora izvoza in preprečevanje nezakonite trgovine z jedrskimi, radiološkimi, kemičnimi in biološkimi sestavinami, krepitev regulativnih svežnjev v teh državah in regionalno sodelovanje na tem področju; spodbuja, naj se v Evropi usposobi skupino mednarodnih izvedencev za države s tveganjem, ob spoštovanju zahtevanih predpisov o varnosti in zaupnosti;

16. podpira pripravo strategij za ozaveščanje podjetij, znanstvene skupnosti in univerz ter finančnih institucij o tveganjih, povezanih s širjenjem jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških sestavin in trgovino z njimi pri njihovem delu in dejavnostih; na splošno sicer ocenjuje, da je zaupnost ključna sestavina za učinkovitost nekaterih varnostnih ukrepov iz akcijskega načrta in da se je treba zavarovati pred vsemi tveganji razkritja, ki bi jih lahko onesposobilo;

17. spodbuja Evropsko unijo, naj nadaljuje s prizadevanji za vzpostavitev splošnega pravnega okvira za boj proti jedrskemu terorizmu in za zagotavljanje spoštovanja veljavnih predpisov, saj se zaveda, da se s širjenjem povečuje tveganje, da si jih prisvojijo teroristične skupine; podpira projekte sodelovanja s tretjimi državami, na primer v sredozemski kotlini, za boj proti trgovini z jedrskimi in radiološkimi snovmi; poziva Evropsko unijo k splošni uporabi Konvencije o kemičnem orožju in k prepovedi biološkega orožja pred pregledno konferenco o Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju leta 2011;

18. spodbuja oblikovanje ukrepov za boj proti financiranju širjenja po vzgledu mehanizmov, ki se uporabljajo na področju boja proti financiranju terorizma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

30.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Jaroslav Paška, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Paul Rübig, Amalia Sartori, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Niki Tzavela, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Vicky Ford, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Silvana Koch-Mehrin, Bernd Lange, Algirdas Saudargas, Silvia-Adriana Ţicău, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norica Nicolai

 2. 


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.11.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Roberta Angelilli, Rita Borsellino, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Cornelis de Jong, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Juan Fernando López Aguilar, Baroness Sarah Ludford, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Louis Michel, Claude Moraes, Jan Mulder, Antigoni Papadopoulou, Georgios Papanikolaou, Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Axel Voss, Manfred Weber, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Anne Delvaux, Ioan Enciu, Evelyne Gebhardt, Ana Gomes, Ádám Kósa, Petru Constantin Luhan, Marie-Christine Vergiat, Cecilia Wikström

Zadnja posodobitev: 7. december 2010Pravno obvestilo