Postopek : 2010/0802(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0354/2010

Predložena besedila :

A7-0354/2010

Razprave :

PV 14/12/2010 - 6
CRE 14/12/2010 - 6

Glasovanja :

PV 14/12/2010 - 9.19
CRE 14/12/2010 - 9.19
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0470

POROČILO     ***I
PDF 371kWORD 419k
7. december 2010
PE 441.299v03-00 A7-0354/2010

o pobudi za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti

(00002/2010 – C7-0006/2010 – 2010/0802(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Odbor za pravice žensk in politiko enakih možnosti

Poročevalci: Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Carmen Romero López

(Člen 51 - skupne seje odborov)

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pobudi za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti

(00002/2010 – C7-0006/2010 – 2010/0802(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude skupine držav članic (00002/2010),

–   ob upoštevanju člena 76(b) in točke (d) drugega pododstavka člena 82(1) in člena 289(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Svet predložil Parlamentu osnutek akta (C7-0006/2010),

–   ob upoštevanju člena 294(3) in (15) Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki ga v okviru protokola št. 2 predloži nacionalni parlament in v katerem trdi, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju prispevkov nacionalnih parlamentov k osnutku zakonodajnega akta,

–   ob upoštevanju členov 37, 44 in 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 51 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0354/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

V PRVI OBRAVNAVI

---------------------------------------------------------

[DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropski odredbi o zaščiti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 82(1)(a) in (d) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Republike Italije, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Portugalske, Romunije, Republike Finske in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju rednega zakonodajnega postopka,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Evropska unija si je postavila za cilj vzdrževanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice.

(2)         V členu 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb.

(3)         V skladu s stockholmskim programom, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10 in 11. decembra 2009, bi lahko bilo vzajemno priznavanje razširjeno na vse vrste sodb in sodnih odločb, ki so lahko, odvisno od pravnega sistema, kazenske ali upravne. Komisija in države članice so tudi pozvane, naj preučijo, kako bi lahko izboljšale zakonodajo in praktične podporne ukrepe za zaščito žrtev. V programu je tudi izpostavljeno, da se lahko žrtvam kaznivih dejanj ponudijo posebni zaščitni ukrepi, ki bi morali veljati v vsej Uniji. Ta direktiva bo del skladnega in celovitega sklopa ukrepov v zvezi s pravicami žrtev.

(4)         Evropski parlament je v resoluciji z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami pozval države članice, naj izboljšajo svojo zakonodajo in politiko za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in naj sprejmejo ukrepe za odpravo vzrokov tega nasilja, med drugim tudi s preventivnimi ukrepi. Nadalje je pozval Komisijo, naj vsem žrtvam nasilja zagotovi pravico do pomoči in podpore. V resoluciji z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009 pa je Evropski parlament podprl predloge za uvedbo evropske odredbe o zaščiti žrtev.

(5)         V skupnem območju pravice brez notranjih meja je treba zagotoviti, da se zaščita fizične osebe, zagotovljena v eni državi članici, ohrani in nadaljuje v kateri koli drugi državi članici, v katero se oseba preseli oziroma se je preselila. Treba bi bilo tudi zagotoviti, da državljani Unije zaradi legitimnega uveljavljanja svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic v skladu s členom 3(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členom 21 PDEU ne bi izgubili zaščite.

(6)         Za dosego teh ciljev bi morala biti v tej direktivi določena pravila, s katerimi se lahko zaščita, ki izhaja iz določenih zaščitnih ukrepov, sprejetih v skladu z zakonodajo ene države članice ("države izdajateljice"), razširi na drugo državo članico, v kateri se zaščitena oseba odloči prebivati ali zadrževati ("država izvršiteljica").

(6a)       V tej direktivi so upoštevane različne pravne tradicije držav članic pa tudi dejstvo, da se lahko učinkovita zaščita zagotovi tudi z odredbo o zaščiti, ki jo izda organ, ki ni kazensko sodišče. Ta direktiva ne predpisuje sprememb nacionalnih sistemov za sprejemanje zaščitnih ukrepov.

(6b)       Ta direktiva se uporablja za zaščitne ukrepe, katerih namen je zaščita osebe pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki lahko na kakršen koli način ogrozi njeno življenje, telesno in duševno celovitost ali spolno nedotakljivost, npr. s preprečevanjem vseh oblik nadlegovanja, ter njeno dostojanstvo in osebno svobodo, npr. s preprečevanjem ugrabitev, zalezovanja in drugih oblik posredne prisile, pa tudi preprečevanje novih kaznivih dejanj oziroma zmanjšanje posledic prejšnjih kaznivih dejanj. Te osebne pravice zaščitene osebe ustrezajo temeljnim vrednotam, ki se priznavajo in podpirajo v vseh državah članicah. Treba je poudariti, da se direktiva nanaša na zaščitne ukrepe, ki poskušajo varovati vse žrtve in ne le žrtve spolnega nasilja, ob upoštevanju posebnosti vsake vrste kaznivega dejanja.

(6c)       Ta direktiva se uporablja za zaščitne ukrepe, neodvisno od narave – kazenske, civilne ali upravne – sodnega ali enakovrednega organa, ki sprejme zadevno odločbo bodisi v okviru kazenskih postopkov ali v okviru vseh drugih postopkov v zvezi z dejanjem, ki je bilo ali bi lahko bilo predmet postopkov pred sodiščem, pristojnim zlasti za kazenske zadeve.

(6d)       Direktiva je namenjena uporabi zaščitnih ukrepov v korist žrtev ali morebitnih žrtev kaznivih dejanj in se ne bi smela uporabljati za ukrepe, izdane z namenom zaščite prič.

(6e)       Če je zaščitni ukrep, kot je opredeljen v tej direktivi, izdan za zaščito sorodnika glavne zaščitene osebe, se lahko za evropsko odredbo o zaščiti zaprosi in se jo izda tudi za sorodnika, v skladu s pogoji iz te direktive.

(6f)        Vsako prošnjo za izdajo evropske odredbe o zaščiti je treba obravnavati dovolj hitro, ob upoštevanju posebnih okoliščin zadeve, vključno z njeno nujnostjo, predvidenim datumom prihoda zaščitene osebe na ozemlje države izvršiteljice in če je možno, stopnjo ogroženosti zaščitene osebe.

(6g)       Kadar se v skladu s to direktivo informacijo posreduje povzročitelju nevarnosti ali zaščiteni osebi, bi bilo treba to informacijo posredovati tudi morebitnemu skrbniku ali zastopniku zadevne osebe. Ustrezno pozornost bi bilo treba posvetiti tudi temu, da zaščitena oseba, povzročitelj nevarnosti ali njun zastopnik v postopku informacije prejmejo v jeziku, ki ga razumejo, kot določa ta direktiva.

(6h)       Pristojne oblasti bi morale v postopku za izdajo in priznanje evropske odredbe o zaščiti ustrezno pozornost posvetiti potrebam žrtev, zlasti ranljivih oseb, na primer mladoletnikov in invalidnih oseb. Ustrezno pozornost bi bilo treba posvetiti tudi temu, da zaščitena oseba ali povzročitelj nevarnosti prejmeta informacije v jeziku, ki ga razumeta, kot določa ta direktiva.

(6i)        Za uporabo te direktive je morda uveden zaščitni ukrep v skladu s sodbo, opredeljeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami(2), ali v skladu z odločbo o nadzornih ukrepih, opredeljeno v členu 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu(3).

(6j)        V skladu s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugim odstavkom člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah bi bilo treba povzročitelju nevarnosti omogočiti, da je zaslišan in da izpodbija zaščitni ukrep, bodisi med postopkom, ki vodi k sprejetju zaščitnega ukrepa, bodisi pred izdajo evropske odredbe o zaščiti.

(7)         Da bi se preprečilo, da bi bilo proti žrtvi v državi izvršiteljici storjeno kaznivo dejanje ali novo kaznivo dejanje, bi bilo treba tej državi ponuditi pravno podlago za priznanje odločbe, ki je bila predhodno sprejeta v korist žrtve v državi izdajateljici, hkrati pa tudi preprečiti, da bi morala žrtev v državi izvršiteljici sprožiti nov postopek ali predložiti dokaze, kot da država izdajateljica ni sprejela odločbe. Priznanje evropske odredbe o zaščiti s strani države izvršiteljice med drugim pomeni, da pristojni organ te države ob upoštevanju omejitev iz te direktive sprejema obstoj in veljavnost zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdajateljici, prizna dejansko stanje, opisano v evropski odredbi o zaščiti, in soglaša, da je treba zagotoviti zaščito in jo tudi neprekinjeno zagotavljati v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo.

(8)         Ta direktiva vsebuje zaključeno število obveznosti oziroma prepovedi, ki morajo, če so bile uvedene v državi izdajateljici in so vsebovane v evropski odredbi o zaščiti, biti priznane in se morajo izvajati v državi izvršiteljici ob upoštevanju omejitev iz te direktive. Druge vrste zaščitnih ukrepov lahko obstajajo na nacionalni ravni, kot je, če to predpisuje nacionalna zakonodaja, dolžnost povzročitelja nevarnosti, da ostane v določenem kraju. Takšne ukrepe lahko uvede država izdajateljica v okviru postopka, ki vodi v sprejetje enega od zaščitnih ukrepov, ki je lahko v skladu s to direktivo temelj evropske odredbe o zaščiti.

(8a)       Ker so v državah članicah za izdajo in izvajanje zaščitnih ukrepov pristojni različni organi (civilni, kazenski ali upravni), se zdi primerno v tej direktivi zagotoviti visoko stopnjo prožnosti v mehanizmu sodelovanja med državami članicami. Pristojnemu organu države izvršiteljice zato ni treba v vseh primerih sprejeti enakega zaščitnega ukrepa, kot je sprejet v državi izdajateljici, in ima določeno stopnjo diskrecije, da sprejme kateri koli ukrep, za katerega meni, da je v skladu z nacionalno zakonodajo ustrezen v podobnem primeru in primeren za zagotavljanje neprekinjene zaščite zadevne osebe z vidika zaščitnega ukrepa, ki je sprejet v državi izdajateljici in kot je opisan v evropski odredbi o zaščiti.

(8b)       Obveznosti oziroma prepovedi, na katere se ta direktiva nanaša, med drugim obsegajo ukrepe, katerih cilj je omejitev osebnih stikov ali stikov na daljavo med zaščiteno osebo in povzročiteljem nevarnosti, npr. z določitvijo nekaterih oblik takšnih stikov ali z uvedbo omejitev glede vsebine komunikacije.

(8c)       Pristojni organ države izvršiteljice bi moral obvestiti povzročitelja nevarnosti, pristojni organ države izdajateljice in zaščiteno osebo o vsakem ukrepu, ki se sprejme na podlagi evropske odredbe o zaščiti. V uradnem obvestilu povzročitelju nevarnosti bi bilo treba ustrezno upoštevati interes zaščitene osebe in ne razkriti njenega naslova ali drugih kontaktnih podatkov. Takšne podatke bi bilo treba izločiti iz uradnega obvestila, pod pogojem, da naslov ali drugi kontaktni podatki niso zajeti v obveznostih oziroma prepovedih, ki so kot izvršilni ukrep naložene povzročitelju nevarnosti.

(8d)       Ko pristojni organ države izdajateljice prekliče evropsko odredbo o zaščiti, bi moral pristojni organ države izvršiteljice ustaviti ukrepe, ki jih je sprejel za izvršitev evropske odredbe o zaščiti, pri čemer se razume, da lahko pristojni organ v državi izvršiteljici – samostojno, v skladu z nacionalno zakonodajo – sprejme kakršen koli zaščitni ukrep v skladu z nacionalno zakonodajo za zaščito zadevne osebe.

(9)         Ker so v tej direktivi obravnavani primeri, pri katerih je zaščitena oseba tista, ki se preseli v drugo državo članico, izvajanje njenih določb ne pomeni prenosa pooblastil na državo izvršiteljico v zvezi z glavno, odloženo, drugačno, pogojno ali sekundarno kaznijo ali varnostnim ukrepom, izrečenim zoper povzročitelja nevarnosti, če ta še naprej prebiva v državi, ki je izdala zaščitni ukrep.

(10)       Po potrebi bi morali ukrepi, sprejeti pri izvajanju te direktive, v praksi biti uveljavljeni elektronsko, v skladu z nacionalnim pravom in postopki.

(10a)     V okviru sodelovanja med organi, vključenimi v zagotavljanje zaščite zadevne osebe, bi moral pristojni organ države izvršiteljice pristojnemu organu države izdajateljice sporočiti vsako kršitev ukrepov, sprejetih v državi izvršiteljici z namenom izvrševanja evropske odredbe o zaščiti. To sporočilo bi moralo pristojnemu organu države izdajateljice omogočiti, da se nemudoma odloči za ustrezen odziv v zvezi z zaščitnim ukrepom, izrečenim zoper povzročitelja nevarnosti v njegovi državi. Takšen odziv lahko po potrebi vključuje uvedbo ukrepa odvzema prostosti namesto prvotno sprejetega ukrepa brez odvzema prostosti, npr. kot alternativo preventivnemu priporu ali kot posledico pogojne odložitve kazni. Razumljivo je, da takšna odločitev, ki ne pomeni nove uvedbe kazenske sankcije v zvezi z novim kaznivim dejanjem, ne posega v možnost države izvršiteljice, da v primeru kršitve ukrepov, sprejetih za izvrševanje evropske odredbe o zaščiti, kjer je primerno, naloži kazenske ali nekazenske sankcije.

(10b)     Glede na različne pravne tradicije držav članic bi moral pristojni organ države izvršiteljice, če v tej državi ni nobenega zaščitnega ukrepa za primer, podoben dejanskemu stanju, opredeljenemu v evropski odredbi o zaščiti, poročati pristojnemu organu države izdajateljice o vsaki kršitvi zaščitnega ukrepa, opredeljenega v evropski odredbi o zaščiti, s katero je seznanjen.

(10c)     Za nemoteno uporabo te direktive v vseh posameznih primerih bi morali pristojni organi države izdajateljice in države izvršiteljice svoje pristojnosti izvajati v skladu z določbami te direktive in ob upoštevanju načela ne bis in idem.

(10d)     Zaščitena oseba ne bi smela nositi stroškov za priznanje evropske odredbe o zaščiti, ki bi bili nesorazmerni v primerjavi s podobnim nacionalnim primerom. Države članice bi morale pri izvajanju te direktive zagotoviti, da zaščitena oseba, ki ji je bila priznana evropska odredba o zaščiti, ne bi bila dolžna začeti novih postopkov na nacionalni ravni, da bi kot neposredna posledica priznanja evropske odredbe o zaščiti od izvršilnega organa prejela odločbo o sprejetju ukrepov, ki so v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo na voljo za podobne primere zaščite zaščitene osebe.

(10e)     Ob upoštevanju načela vzajemnega priznavanja, na katerem temelji ta direktiva, bi morale države članice v največji možni meri spodbujati neposredne stike med pristojnimi organi pri izvajanju tega instrumenta.

(10f)      Brez poseganja v pravosodno neodvisnost in raznolikost sodnih sistemov po Uniji bi morale države članice razmisliti o tem, da ustanove, ki so pristojne za usposabljanje sodnikov, tožilcev, policijskih delavcev in delavcev v pravosodju, ki sodelujejo v postopkih za izdajo in priznanje evropske odredbe o zaščiti, zaprosijo za ustrezno usposabljanje v skladu s cilji te direktive.

(10g)     Države članice bi morale z namenom, da zagotovijo ocenjevanje uporabe te direktive, sporočiti Evropski komisiji ustrezne podatke o izvajanju nacionalnih postopkov po evropski odredbi o zaščiti in vsaj o številu zaprošenih, izdanih in/ali priznanih evropskih odredb o zaščiti. Pri tem bi bile koristne tudi druge vrste podatkov, na primer o različnih vrstah kaznivih dejanj.

(11)       Ker države članice same zaradi čezmejne narave zadevnih primerov ne morejo v zadostni meri doseči cilja te direktive, torej zaščititi ogrožene osebe, in bi bil cilj zaradi obsega in morebitnega vpliva lažje dosežen na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za doseganje navedenega cilja.

(11a)     Ta direktiva bi morala prispevati k zaščiti ogroženih oseb ter s tem dopolnjevati instrumente, ki so že vzpostavljeni na tem področju, kot sta Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ in Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ, pri tem pa ne vplivati nanje.

(11b)     Kadar odločba v zvezi z zaščitnim ukrepom spada na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(4), Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo(5) ali Haaške konvencije iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok(6) bi bilo treba priznavanje in izvrševanje takšnih sodnih odločb izvajati v skladu z določbami zadevnega pravnega instrumenta.

(11c)     Države članice in Komisija bi morale, kjer je to ustrezno, informacije o evropski odredbi o zaščiti vključiti v potekajoče kampanje izobraževanja in ozaveščanja o zaščiti žrtev kaznivih dejanj.

(11d)     Osebni podatki, ki se obdelujejo pri izvajanju te direktive, bi morali biti varovani v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(7), in v skladu z načeli, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, ki so jo ratificirale vse države članice.

(11e)     Ta direktiva bi morala spoštovati temeljne pravice, kot jih zagotavljata Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v skladu s členom 6 PEU;

(11f)      Države članice se pri izvajanju te direktive spodbuja, da upoštevajo pravice in načela iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen -1Cilj

Ta direktiva določa pravila, ki sodnemu ali enakovrednemu organu države članice, v kateri je bil izdan zaščitni ukrep z namenom, da se oseba zaščiti pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki lahko ogrozi njeno življenje, telesno ali duševno celovitost ali dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost, dovoljujejo, da izda evropsko odredbo o zaščiti, ki pristojnemu organu v drugi državi članici omogoča, da še naprej ščiti zadevno osebo na ozemlju te države članice zaradi storitve dejanja v državi izdajateljici, ki je bilo ali bi lahko bilo predmet postopkov pred sodiščem, pristojnim zlasti za kazenske zadeve.

Člen 1Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

1)        "evropska odredba o zaščiti" je odločba, ki jo sprejme sodni ali enakovredni organ države članice v zvezi z zaščitnim ukrepom in na podlagi katere sodni ali enakovredni organ druge države članice v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme ustrezne ukrepe za nadaljnjo zaščito zaščitene osebe;

2)        "zaščitni ukrep" je odločba, sprejeta v državi izdajateljici v skladu z nacionalnim pravom in postopki, ki povzročitelju nevarnosti nalaga eno ali več obveznosti ali prepovedi iz člena 4b v korist zaščitene osebe, da bi slednjo zaščitili pred kaznivim dejanjem, ki lahko ogrozi njeno življenje, telesno ali duševno celovitost, dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost;

3)        "zaščitena oseba" je fizična oseba, ki je zaščitena z zaščitnim ukrepom, sprejetim v državi izdajateljici;

4)        "povzročitelj nevarnosti" je fizična oseba, ki ji je naložena ena ali več obveznosti ali prepovedi iz člena 4b;

5)        "država izdajateljica" je država članica, v kateri je bil sprejet zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;

6)        "države izvršiteljica" pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana evropska odredba o zaščiti, da bi to odredbo priznala;

7)        "država nadzornica" pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana sodba, kot je opredeljena v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ, ali odločba o nadzornih ukrepih, kot je opredeljena v členu 4 Okvirnega sklepa 2008/829/PNZ.

Člen 4Imenovanje pristojnih organov

1.        V skladu s to direktivo vsaka država članica, kadar je ta država izdajateljica ali država izvršiteljica, obvesti Komisijo o tem, kateri sodni ali enakovredni organ oziroma organi so po njeni nacionalni zakonodaji pristojni za izdajo evropske odredbe o zaščiti in priznavanje takšne odredbe.

3.        Komisija da prejete informacije na voljo vsem državam članicam. Države članice Komisijo obvestijo o vseh spremembah podatkov iz odstavka 1.

Člen 4aUdeležba osrednjih organov

1.        Vsaka država članica lahko imenuje osrednji organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več osrednjih organov za pomoč pristojnim organom.

2.        Država članica lahko, kadar je to potrebno zaradi sestave njenega pravosodnega sistema, sklene, da bo(do) njen(i) osrednji organ(i) odgovoren(-ni) za administrativni prenos in prejemanje evropskih odredb o zaščiti in za vso z njimi povezano uradno korespondenco. Zato lahko osrednji organ(i) države članice po potrebi sodeluje(jo) pri vsej komunikaciji, posvetovanjih, izmenjavi informacij, poizvedbah in uradnih obvestilih med pristojnimi organi.

3.        Države članice, ki želijo izkoristiti možnosti iz tega člena, Komisiji pošljejo podatke o imenovanem osrednjem organu ali organih. Te navedbe so zavezujoče za vse organe države članice izdajateljice.

Člen 4bZaščitni ukrep v skladu z nacionalno zakonodajo kot pogoj

Evropska odredba o zaščiti se lahko izda le, če je država izdajateljica predhodno odredila zaščitni ukrep, ki povzročitelju nevarnosti nalaga eno ali več naslednjih obveznosti ali prepovedi:

(a)      prepoved vstopa v nekatere kraje ali opredeljena območja, kjer zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;

(b)      prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v vseh oblikah, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače; ali

(c)       prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane;

Člen 5Izdaja evropske odredbe o zaščiti

1.        Evropska odredba o zaščiti se lahko izda, kadar se zaščitena oseba odloči, da bo prebivala v drugi državi članici, ali tam že prebiva ali kadar se zaščitena oseba odloči, da bo ostala v drugi državi članici, ali se tam že nahaja. Kadar se pristojni organ v državi izdajateljici odloča o izdaji evropske odredbe o zaščiti, upošteva med drugim predvideni čas, ki ga namerava zaščitena oseba prebiti v državi izvršiteljici, in stopnjo nujnosti potrebe po zaščiti.

1a.      Sodni ali enakovredni organ države izdajateljice lahko izda evropsko odredbo o zaščiti le na zahtevo zaščitene osebe in potem ko je bilo preverjeno, da je zaščitni ukrep v skladu z vsemi zahtevami iz člena 4.

2.        Zaščitena oseba lahko vloži zahtevo za izdajo evropske odredbe o zaščiti bodisi pri pristojnem organu države izdajateljice bodisi pri pristojnem organu države izvršiteljice. Če je takšna zahteva vložena v državi izvršiteljici, njen pristojni organ posreduje to zahtevo pristojnemu organu države izdajateljice, kakor hitro je mogoče.

2a.      Povzročitelj nevarnosti dobi pred izdajo evropske odredbe o zaščiti pravico do zaslišanja in pravico do izpodbijanja zaščitnega ukrepa, če teh pravic ni imel med postopkom, ki je privedel do sprejetja zaščitnega ukrepa.

3.        Kadar pristojni organ sprejme zaščitni ukrep, ki vsebuje eno ali več obveznosti iz člena 4b, na kakršen koli ustrezen način v skladu s postopki iz lastne nacionalne zakonodaje obvesti zaščiteno osebo o tem, da ima možnost zahtevati evropsko odredbo o zaščiti, če se odloči oditi v drugo državo članico, ter o osnovnih pogojih take zahteve. Organ svetuje zaščiteni osebi, da vloži zahtevek, preden zapusti ozemlje države izdajateljice.

3a.      Če ima zaščitena oseba skrbnika ali zastopnika, lahko ta v njenem imenu vloži zahtevo iz odstavkov 2 in 3.

3b.      Če je zahteva za izdajo evropske odredbe o zaščiti zavrnjena, organ, pristojen za izdajo, obvesti zaščiteno osebo o pravnih sredstvih, kjer je to primerno, ki so po njegovi nacionalni zakonodaji na voljo zoper odločitev.

Člen 6Oblika in vsebina evropske odredbe o zaščiti

Evropska odredba o zaščiti se izda v skladu z obrazcem iz Priloge I k tej direktivi. Vsebovati mora zlasti naslednje podatke:

(a)       identiteto in državljanstvo zaščitene osebe ter identiteto in državljanstvo njenega skrbnika ali zastopnika, če je zaščitena oseba mladoletna ali pravno nesposobna;

(b)      datum, od katerega namerava zaščitena oseba prebivati v državi izvršiteljici, in obdobje oziroma obdobja bivanja v tej državi, če je to znano;

(c)       ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov pristojnega organa države izdajateljice;

(d)      sklic (npr. s pomočjo številke dokumenta ali datuma) na zakonodajni akt, ki vsebuje zaščitni ukrep, na podlagi katerega se sprejme evropska odredba o zaščiti;

(e)       povzetek dejstev in okoliščin, ki so pripeljale do uvedbe zaščitnega ukrepa v državi izdajateljici;

(f)       obveznosti ali prepovedi na podlagi zaščitnega ukrepa, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, za povzročitelja nevarnosti, njihovo dolžino in navedbo morebitne kazni ali sankcije v primeru kršitve obveznosti ali prepovedi;

(fa)     uporabo morebitne tehnične naprave, ki je bila priskrbljena za zaščiteno osebo ali za povzročitelja nevarnosti kot sredstvo za izvršitev zaščitnega ukrepa;

(g)       identiteto in državljanstvo povzročitelja nevarnosti ter njegove kontaktne podatke;

(ga)    ugotovitev, ali sta bila zaščitena oseba in/ali povzročitelj nevarnosti v državi izdajateljici deležna brezplačne pravne pomoči, in sicer kadar ima organ, pristojen za izdajo, to informacijo na voljo brez dodatnega poizvedovanja;

(h)       po potrebi druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na oceno nevarnosti, ki grozi zaščiteni osebi;

(i)        po potrebi izrecno navedbo, da je bila sodba iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali odločba o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ že posredovana državi nadzornici, in podatke o pristojnem organu te države za izvršitev takšne sodbe ali odločbe.

Člen 7Postopek prenosa

1.        Če pristojni organ države izdajateljice posreduje Evropsko odredbo o zaščiti pristojnemu organu države izvršiteljice, to stori na poljuben način, ki ohrani pisni zapis, da lahko pristojni organ države izvršiteljice ugotovi verodostojnost odredbe. Tudi uradno obveščanje v celoti poteka neposredno med pristojnimi organi.

2.        Če pristojni organ države izvršiteljice ali države izdajateljice ni znan pristojnemu organu druge države, slednji organ opravi vse potrebne poizvedbe, vključno prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže iz Sklepa Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži(8),nacionalnega člana Eurojusta ali nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta svoje države, da pridobi potrebne informacije.

3.        Če organ v državi izvršiteljici, ki prejme evropsko odredbo o zaščiti, ni pristojen, da bi jo priznal, po uradni dolžnosti posreduje evropsko odredbo o zaščiti pristojnemu organu in o tem nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice na poljuben način, ki ohrani pisni zapis.

Člen 8Ukrepi v državi izvršiteljici

1.        Ob prejemu evropske odredbe o zaščiti, posredovane v skladu s členom 7, pristojni organ države izvršiteljice brez nepotrebnega odlašanja prizna navedeno odredbo in se odloči, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, ki bi bili v podobnem primeru na voljo po njegovi nacionalni zakonodaji, da se zagotovi zaščita zadevne osebe, razen če se odloči, da bo uveljavljal enega od razlogov za nepriznanje iz člena 9.

1a.      Ukrep, ki ga pristojni organ države izvršiteljice sprejme v skladu z odstavkom 1, in vsi drugi ukrepi, sprejeti na podlagi naknadne odločitve iz člena 9a, ustrezajo, kolikor je to mogoče, zaščitnemu ukrepu, sprejetem v državi izdajateljici.

2.        Pristojni organ države izvršiteljice obvesti povzročitelja nevarnosti, pristojni organ države izdajateljice in zaščiteno osebo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, pa tudi o možnih pravnih posledicah kršitve takega ukrepa, kot to določa nacionalna zakonodaja in v skladu s členom 9a (2). Povzročitelju nevarnosti se ne razkrije naslova ali drugih kontaktnih podatkov zaščitene osebe, razen če to ni potrebno zaradi izvrševanja ukrepa, sprejetega pri izvajanju odstavka 1.

2a.      Če pristojni organ države izvršiteljice meni, da so informacije iz člena 6, posredovane z evropsko odredbo o zaščiti, nepopolne, o tem na poljuben način, ki ohrani pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice in določi razumen rok, v katerem mora ta organ zagotoviti manjkajoče informacije.

Člen 9 Razlogi za nepriznanje evropske odredbe o zaščiti

▌.

2.        Pristojni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti v naslednjih okoliščinah:

(a)       evropska odredba o zaščiti ni popolna ali ni bila izpolnjena v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršiteljice;

(b)      zahteve iz člena 4 niso izpolnjene;

(c)       zaščitni ukrep se nanaša na dejanje, ki po zakonodaji države izvršiteljice ni kaznivo dejanje;

(ca)     zaščita izhaja iz izvršitve kazni ali ukrepa, za katero/katerega velja amnestija v skladu z zakonodajo države izvršiteljice in se nanaša na dejanje ali vedenje, ki v skladu s to zakonodajo sodi v njeno pristojnost;

(d)      po zakonodaji države izvršiteljice je povzročitelju nevarnosti podeljena imuniteta, kar onemogoča sprejem ▌ukrepov na podlagi evropske odredbe o zaščiti;

(f)       kazenski pregon zoper povzročitelja nevarnosti glede dejanja ali vedenja, v zvezi s katerim je bil sprejet zaščitni ukrep, je po zakonodaji države izvršiteljice že zastaral, če dejanje ali vedenje po nacionalni zakonodaji spada v njeno pristojnost;

(g)      priznanje evropske odredbe o zaščiti bi bilo v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(h)      po zakonodaji države izvršiteljice povzročitelj nevarnosti zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovoren za dejanje ali vedenje, v zvezi s katerim je bil sprejet zaščitni ukrep;

(i)       zaščitni ukrep se nanaša na kaznivo dejanje, za katero se v skladu s pravom države izvršiteljice šteje, da je bilo v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu storjeno na njenem ozemlju.

3.        Če pristojni organ države izvršiteljice zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti zaradi enega od navedenih razlogov, potem:

(a)      nemudoma obvesti državo izdajateljico o tej zavrnitvi in svojih razlogih zanjo;

(b)      po potrebi obvesti zaščiteno osebo o možnosti, da zaprosi za sprejetje zaščitnega ukrepa v skladu z nacionalno zakonodajo;

(c)       po potrebi obvesti zaščiteno osebo o pravnih sredstvih, ki so po njeni nacionalni zakonodaji na voljo zoper odločitev.

Člen 9aMerodajno pravo in pristojnosti države izvršiteljice

1.        Država izvršiteljica je po priznanju evropske odredbe o zaščiti pristojna za sprejetje in izvajanje ukrepov na svojem ozemlju. Zakonodaja države izvršiteljice se uporablja za sprejetje in izvajanje odločitve iz člena 8(1), vključno s pravili o pravnih sredstvih zoper odločitve, sprejete v državi izvršiteljici v zvezi z evropsko odredbo o zaščiti.

2.        V primeru kršitve enega ali več ukrepov, ki jih je sprejela država izvršiteljica po priznanju evropske odredbe o zaščiti, je pristojni organ države izvršiteljice ob uporabi odstavka 1 pristojen, da:

(a)      izreče kazenske sankcije in sprejme kateri koli drugi ukrep zaradi kršitve takšnega ukrepa, če se ta šteje za kaznivo dejanje po zakonodaji države izvršiteljice;

(b)      sprejme kakršno koli nekazensko odločbo v zvezi s kršitvijo;

(c)       sprejme vsak nujen in začasen ukrep, da zaustavi kršitev, po potrebi dokler država izdajateljica ne sprejme naslednje odločitve.

3.        Če v podobnem primeru na nacionalni ravni ni nobenega ukrepa, ki bi se lahko sprejel v državi izvršiteljici, pristojni organ države izvršiteljice poroča pristojnemu organu države izdajateljice o vsaki kršitvi zaščitnega ukrepa, opredeljenega v evropski odredbi o zaščiti, s katero je seznanjen.

Člen 9bUradno obvestilo v primeru kršitve

Pristojni organ države izvršiteljice uradno obvesti pristojni organ države izdajateljice in države nadzornice o vsaki kršitvi ukrepa ali ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti. Za obvestilo se uporabi standardni obrazec iz Priloge II.

Člen 10 Pristojnost države izdajateljice

1.        Pristojni organ države izdajateljice ima izključno pristojnost pri sprejemanju odločitev o:

(a)       podaljšanju, pregledu, spremembi, preklicu in odpravi zaščitnega ukrepa in posledično evropske odredbe o zaščiti;

(b)      izreku ukrepa odvzema prostosti zaradi preklica zaščitnega ukrepa, če je bil zaščitni ukrep uporabljen na podlagi sodbe iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali na podlagi odločbe o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ.

2.        Za odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 1, se uporablja pravo države izdajateljice.

3.        Kadar je sodba iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali odločitev o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ že prenesena v drugo državo članico ali se tja prenese po izdaji evropske odredbe o zaščiti, se sprejmejo naknadne odločitve v skladu z zadevnimi določbami teh okvirnih sklepov.

3a.      Pristojni organ države članice izdajateljice nemudoma obvesti pristojni organ države članice izvršiteljice o vsaki odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkom 1.

3b.      Če je pristojni organ države izdajateljice preklical ali odpravil evropsko odredbo o zaščiti v skladu s členom 1(a), pristojni organ države izvršiteljice preneha izvajati ukrepe, sprejete v skladu s členom 8(1), takoj ko ga o tem ustrezno obvesti pristojni organ države izdajateljice.

3c.      Če je pristojni organ države izdajateljice spremenil evropsko odredbo o zaščiti v skladu z odstavkom 1(a), pristojni organ države izvršiteljice, kakor je ustrezno:

(a)      spremeni ukrepe, sprejete na podlagi evropske odredbe o zaščiti, v skladu s členom 8; ali

(b)     zavrne izvajanje spremenjene obveznosti ali prepovedi, če ta ni uvrščena med obveznosti ali prepovedi iz člena 4b ali če so informacije iz člena 6, posredovane z evropsko odredbo o zaščiti, nepopolne in niso bile dopolnjene v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršiteljice, kakor je določeno v členu 8(3).

Člen 11Razlogi za

prenehanje izvajanja ukrepov, sprejetih na podlagi Evropske odredbe o zaščiti

1.        Pristojni organ države izvršiteljice lahko preneha izvajati ukrepe, ki so bili sprejeti pri izvrševanju evropske odredbe o zaščiti:

(a)      kadar obstaja jasno dokazilo, da zaščitena oseba ne prebiva ali se zadržuje na ozemlju države izvršiteljice ali da je dokončno zapustila to ozemlje;

(b)      kadar se v skladu z nacionalno zakonodajo izteče najdaljši možni rok trajanja ukrepov, sprejetih pri izvrševanju evropske odredbe o zaščiti;

(c)       v primerih iz člena 10(6)(b);

(d)      če je sodba iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali odločitev o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ po priznanju evropske odredbe o zaščiti prenesena v državo izvršiteljico.

1a.      Pristojni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti pristojni organi države izdajateljice in, če je mogoče, zaščiteno osebo o takšni odločitvi.

1b.      Pred prenehanjem izvajanja ukrepov v skladu z odstavkom 1(b) lahko pristojni organ države izvršiteljice pozove pristojni organ države izdajateljice, da zagotovi informacije o tem, ali je zaščita, ki se izvaja na podlagi evropske odredbe o zaščiti, še vedno potrebna glede na okoliščine primera. Pristojni organ države izdajateljice se na takšen poziv nemudoma odzove.

Člen 11aPrednostno priznavanje evropske odredbe o zaščiti

Evropska odredba o zaščiti je priznana z enako prednostjo, kot bi se uporabljala v podobnem nacionalnem primeru, ob upoštevanju posebnih okoliščin zadeve, vključno z njeno nujnostjo, predvidenim datumom prihoda zaščitene osebe na ozemlje države izvršiteljice in če je možno, stopnjo ogroženosti zaščitene osebe.

Člen 15Posvetovanje med pristojnimi organi

Po potrebi se lahko pristojni organ države izdajateljice in pristojni organ države izvršiteljice med sabo posvetujeta, da bi olajšala nemoteno in učinkovito uporabo te direktive.

Člen 16Jeziki

1.        Pristojni organ države izdajateljice prevede evropsko odredbo o zaščiti v uradni jezik oziroma v enega od uradnih jezikov države izvršiteljice.

2.        Pristojni organ države izvršiteljice prevede obrazec iz člena 9b v uradni jezik oziroma v enega od uradnih jezikov države izdajateljice.

3.        Vsaka država članica lahko bodisi ob sprejetju te direktive bodisi pozneje v izjavi, deponirani pri Komisiji, zapiše, da bo sprejela prevod(e) v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Unije.

Člen 17Stroški

Stroške, ki nastanejo pri uporabi te direktive, krije država izvršiteljica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, razen stroškov, ki nastanejo izključno na ozemlju države izdajateljice.

Člen 18Razmerje do drugih sporazumov in dogovorov

1.        Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, veljavne ob uveljavitvi te direktive, če ti omogočajo razširitev ali okrepitev ciljev te direktive ter prispevajo k nadaljnji poenostavitvi ali pospešitvi postopkov za sprejetje zaščitnih ukrepov.

2.        Države članice lahko sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore tudi po uveljavitvi te direktive, če ti omogočajo razširitev ali okrepitev določbe te direktive ter prispevajo k poenostavitvi ali pospešitvi postopkov za sprejetje zaščitnih ukrepov.

3.        Države članice do …(9)* ▌Komisijo uradno obvestijo o obstoječih sporazumih in dogovorih iz odstavka 1, ki jih želijo še naprej uporabljati.. Države članice ▌Komisijo uradno obvestijo tudi o vseh novih sporazumih in dogovorih iz odstavka 2, in sicer v treh mesecih od podpisa takšnega sporazuma in dogovora.

Člen 18aVloga drugih aktov

1.        Ta direktiva ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadeva(10) in Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000(11) ter na uporabo Haaške konvencije iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok ali uporabo Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.

2.        Ta direktiva ne vpliva na uporabo Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ in Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ.

Člen 19Izvajanje

1.        Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s ▌to direktivo, do…. (12)*O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.        Države članice posredujejo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 19aZbiranje podatkov

Države članice z namenom, da zagotovijo ocenjevanje uporabe te direktive, sporočijo Evropski komisiji ustrezne podatke o izvajanju nacionalnih postopkov po evropski odredbi o zaščiti, vsaj o številu zaprošenih, izdanih in/ali priznanih evropskih odredb o zaščiti.

Člen 20Pregled

Komisija do ….(13)* Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

Člen 21Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ▌,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                            Predsednik

PRILOGA I

EVROPSKA ODREDBA O ZAŠČITIiz člena 6

DIREKTIVE 2010/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKI ODREDBI O ZAŠČITI(14)*

Podatke v tem obrazcu je treba obravnavati z ustrezno stopnjo zaupnosti

Država izdajateljica:

Država izvršiteljica:

(a)         Podatki o zaščiteni osebi:

Priimek:

Ime(-na):

Dekliški ali prejšnji priimek (po potrebi):

Spol:

Državljanstvo:

Identifikacijska številka občana ali številka socialnega zavarovanja (če je na voljo):

Datum rojstva:

Kraj rojstva:

Naslovi/prebivališča:

 v državi izdajateljici:

 v državi izvršiteljici:

 drugje:

Jezik(-i), ki ga(jih) oseba razume (če je znano):

Če so podatki na voljo brez dodatnih poizvedovanj, ali je bila odobrena zaščiteni osebi brezplačna pravna pomoč v državi izdajateljici?

          Da.

          Ne.

        Ni znano

Če je zaščitena oseba mladoletna ali pravno nesposobna, podatke o njenem skrbniku ali zastopniku:

Priimek:

Ime(-na):

Dekliški ali prejšnji priimek (po potrebi):

Spol:

Državljanstvo:

Službeni naslov:

(aa)       Zaščitena oseba se je odločila, da bo prebivala ali že prebiva v državi izvršiteljici ali se je odločila, da se bo zadržala ali se že zadržuje v državi izvršiteljici.

Datum, po katerem namerava zaščitena oseba prebivati ali se zadrževati v državi izvršiteljici (če je znan):

             Obdobje(-a) prebivanja (če je znano):

 

(b)         Ali so bili zaščiteni osebi ali povzročitelju nevarnosti dani kakršni koli tehnični pripomočki za izvršitev zaščitnega ukrepa:

  Da; če ste označili to polje, na kratko povzemite, kateri pripomočki so bili uporabljeni:

  Ne.

(c)         Pristojni organ, ki je izdal Evropsko odredbo o zaščiti:

Uradni naziv:

Polni naslov:

Tel. št.: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

Št. faksa: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

Podatki o kontaktni(-h) osebi(-ah)

Priimek:

Ime(-na):

Funkcija (naziv/službeni položaj):

Tel. št.: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

Št. faksa: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

E-pošta (če je na voljo):

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati:

(d)         Identifikacija zaščitnega ukrepa, na podlagi katerega je bila izdana evropska odredba o zaščiti:

Zaščitni ukrep je bil izdan dne (datum: DD-MM-LLLL):

Zaščitni ukrep je postal izvršljiv (datum: DD-MM-LLLL):

Opravilna številka zaščitnega ukrepa (če je na voljo):

Organ, ki je sprejel zaščitni ukrepi:

(e)         Povzetek dejstev in opis okoliščin, zaradi katerih je bil izrečen zaščitni ukrep iz točke (d), po potrebi vključno s klasifikacijo prekrška:

(f)          Podatki o obveznosti(h) ali prepovedi(h), ki je bila oziroma so bile z zaščitnim ukrepom naložene povzročitelju nevarnosti:

 narava obveznosti: (možno je označiti več polj):

     prepoved vstopa v nekatere kraje ali opredeljena območja, kjer zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;

 če ste označili to polje, natančno navedite, v katere kraje ali opredeljena območja je povzročitelju nevarnosti prepovedano vstopati:

      prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v vseh oblikah, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače;

 če ste označili to polje, navedite vse ustrezne podatke:

     prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane;

 če ste označili to polje, natančno navedite, kakšno razdaljo do zaščitene osebe mora upoštevati povzročitelj nevarnosti:

 Navedite, koliko traja(-jo) navedena(-e) obveznost(i), naložena(-e) povzročitelju nevarnosti:

 kazen ali sankcija (če je predvidena) v primeru kršitve prepovedi:

 

(g)         Podatki o povzročitelju nevarnosti, ki mu je bila naložena obveznost oziroma so mu bile obveznosti iz točke (f):

Priimek:

Ime(-na):

Dekliški ali prejšnji priimek (po potrebi):

Privzeta imena (če obstajajo):

Spol:

Državljanstvo:

Identifikacijska številka občana ali številka socialnega zavarovanja (če je na voljo):

Datum rojstva:

Kraj rojstva:

Naslovi/prebivališča:

 v državi izdajateljici:

 v državi izvršiteljici:

 drugje:

Jezik(-i), ki ga(jih) oseba razume (če je znano):

Navedite naslednje podatke, če so na voljo:

 vrsto in številko identifikacijskega(-ih) dokumenta(-ov) osebe (osebna izkaznica, potni list):

 

Če so podatki na voljo brez dodatnih poizvedovanj, ali je bila odobrena zaščiteni osebi brezplačna pravna pomoč v državi izdajateljici?

          Da.

          Ne.

        Ni znano

 

(h)         Druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na oceno nevarnosti, kateri bi lahko bila izpostavljena zaščitena oseba (neobvezni podatki):

(ha)       Drugi uporabni podatki (če so na voljo in ustrezni, na primer v drugih državah članicah, kjer so bili prehodno sprejeti zaščitni ukrepi za isto zaščiteno osebo):

 

 

(i)          Ustrezno označite polje in izpolnite:

     sodba, kakor je opredeljena v členu 2 Okvirnega sklepa 2008/947/PNZ, je bila že posredovana drugi državi članici

 Če ste označili to polje, navedite kontaktne podatke pristojnega organa, ki mu je bila sodba posredovana:

     odločba o nadzornih ukrepih, kakor je v členu 4 Okvirnega sklepa 2009/829/PNZ, je že bila posredovana drugi državi članici

 Če ste označili to polje, navedite kontaktne podatke pristojnega organa, ki mu je bila odločba o nadzornih ukrepih posredovana:

Podpis organa, ki izda evropsko odredbo o zaščiti, in/ali njegovega zastopnika, s katerim se potrjuje točnost vsebine potrdila:

Ime:

Funkcija (naziv/službeni položaj):

Datum:

Opravilna številka (če je na voljo):

Uradni žig (po potrebi):

PRILOGA II

OBRAZECiz člena

9b

DIREKTIVE 2010/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKI ODREDBI O ZAŠČITI(15)*

POROČILO O KRŠITVI ZAŠČITNEGA UKREPA, KI JE TEMELJ EVROPSKE ODREDBE O ZAŠČITI IN JE V NJEJ OPISAN

Podatke v tem obrazcu je treba obravnavati z ustrezno stopnjo zaupnosti

(a)         Podatki o identiteti povzročitelja nevarnosti

Priimek:

Ime(-na):

Dekliški ali prejšnji priimek (po potrebi):

Privzeta imena (če obstajajo):

Spol:

Državljanstvo:

Identifikacijska številka občana ali številka socialnega zavarovanja (če je na voljo):

Datum rojstva:

Kraj rojstva:

Naslov:

Jezik(-i), ki ga(jih) oseba razume (če je znano):

 

(b)         Podatki o identiteti zaščitene osebe:

Priimek:

Ime(-na):

Dekliški ali prejšnji priimek (po potrebi):

Spol:

Državljanstvo:

Datum rojstva:

Kraj rojstva:

Naslov:

Jezik(-i), ki ga(jih) oseba razume (če je znano):

 

(c)         Podatki o evropski odredbi o zaščiti:

Odredba izdana:

Opravilna številka (če je na voljo):

Organ, ki je izdal odredbo:

Uradni naziv:

Naslov:

(d)         Podatki o organu, odgovornem za izvršitev zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izvršiteljici v skladu z Evropsko odredbo o zaščiti, če ti podatki obstajajo:

Uradni naziv organa:

Ime kontaktne osebe:

Funkcija (naziv/službeni položaj):

Naslov:

Tel. št.: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

Št. faksa: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

E-pošta:

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati:

 

(e)         Kršitev obveznosti, ki jih določijo pristojni organi države izvršiteljice po priznanju evropske odredbe o zaščiti in/ali druge ugotovitve, ki bi lahko imele za posledico sprejetje nadaljnje odločitve:

kršitev zadeva naslednjo obveznost oziroma obveznosti (možno je označiti več kot eno polje):

      prepoved vstopa v nekatere kraje ali opredeljena območja, kjer zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;

      prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v vseh oblikah, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače;

      prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane;

      kateri koli drugi ukrep, ki ustreza zaščitnemu ukrepu na podlago evropske odredbe o zaščiti, ki ga je sprejel pristojni organ države izvršiteljice po priznanju evropske odredbe o zaščiti;

Opis kršitve(-ev) (kraj, datum in posebne okoliščine):

v skladu s členom 9a (2):

- ukrepi, sprejeti v državi izvršiteljici zaradi kršitve:

- možne pravne posledice kršitve v državi izvršiteljici:

Druge ugotovitve, ki bi lahko imele za posledico sprejetje nadaljnje odločitve

Opis ugotovitev:

(f)          Podatki o kontaktni osebi za pridobitev dodatnih informacij v zvezi s kršitvijo:

Priimek:

Ime(-na):

Naslov:

Tel. št.: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

Št. faksa: (klicna številka države) (številka omrežne skupine)

E-pošta:

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati:

Podpis organa, ki je izdal potrdilo in/ali njegovega zastopnika, s katerim se potrjuje točnost vsebine obrazca.

Ime:

Funkcija (naziv/službeni položaj):

Datum:

Uradni žig (po potrebi):

(1)

*       Predlog spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

       UL L 337, 16.12.2008, str. 102.

(3)

       UL L 294, 11.11.2009, str. 20.

(4)

      UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(5)

      UL L 338, 23.12.2003, str. 1

(6)

      UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(7)

      UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(8)

      UL L 348, 24.12.2008, str. 130.

(9)

*       UL: Prosimo vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te direktive.

(10)

      UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(11)

      UL L 338, 23.12.2003, str. 1.

(12)

*       UL: vstaviti datum tri leta po začetku veljavnosti te direktive.

(13)

*       UL: Štiri leta po začetku veljavnosti te direktive.

(14)

*       UL: Prosimo vstavite številko in datum te direktive.

(15)

*       UL: Prosimo vstavite številko in datum te direktive.


OBRAZLOŽITEV

Predlog za direktivo o evropski odredbi o zaščiti, ki ga je predložilo dvanajst držav članic, je pobuda, namenjena preprečevanju kaznivih dejanj. Tudi če so države članice izdale odredbe o zaščiti žrtev, se njihovo izvrševanje konča na njihovih mejah. Žrtve morda medtem odidejo v drugo državo članico, med drugim tudi za to, da bi ubežale zločinu. Ker se gibajo na tak način, so brez zaščite, kadar sodelovanje med sodnimi oblasti in organi kazenskega pregona ne zagotavlja hitrega in učinkovitega mehanizma zgodnjega opozarjanja in preprečevanja po vsej Evropi. Ta pobuda je nastala iz želje po oblikovanju mehanizma sodelovanja v skladu s temi smernicami. Ukrepi, ki jih sprejemajo države članice, kažejo, da je mogoče, kadar je identiteta napadalca znana, kazniva dejanja preprečiti na evropski ravni.

Okvirni sklep Sveta z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku in Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj temeljita na priporočilu Sveta Evrope z dne 28. junija 2005 o položaju žrtve v kazenski zakonodaji in postopkih,vendar pa ne zajemata preprečevanja kaznivih dejanj, za kar gre v tej direktivi.

V stockholmskem programu in z njim povezanem akcijskem načrtu je poudarjeno, da je treba rešiti vprašanje položaja žrtev, se boriti proti nasilju in olajšati dostop do pravnega varstva v evropskem pravosodnem prostoru, zlasti v čezmejnih postopkih (stockholmski program, točka 3.4.1). V sporočilu o akcijskem načrtu izvajanja stockholmskega programa (KOM(2010)0171) je izpostavljeno, da je treba preučiti razlike pri jamstvih, ki so jih deležne žrtve kaznivih dejanj, ter jih zmanjšati, da bi okrepili zaščito z vsemi možnimi sredstvi. Ob tem je prav tako predlagano sprejetje zakonodajnega predloga o obsežnem instrumentu zaščite žrtev in akcijskega načrta o praktičnih ukrepih, med njimi oblikovanje evropske odredbe o zaščiti.

V skladu s postopki, ki izhajajo iz uporabe Lizbonske pogodbe, člen 51 poslovnika Parlamenta dopušča oblikovanje poročil na horizontalni osnovi. To poročilo je črpalo tudi iz razprav, ki so potekale v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odboru za pravice žensk in enakost spolov, in je plod sodelovanja med obema poročevalcema.

Svet je svoj prvi predlog direktive o evropski odredbi o zaščiti žrtev predstavil 5. januarja 2010. Od takrat je Svet predlog večkrat spremenil in revidiral. Velik del vsebine in sestave pravne osnove predloga Sveta temelji na vprašalniku, na katerega je oktobra 2009 odgovorilo dvajset držav članic EU.

To poročilo in predlagane spremembe obeh poročevalcev temeljijo za različici Sveta z dne 22. januarja.

Svet opredeljuje zaščito žrtev kot aktiviranje ustreznih mehanizmov za preprečevanje ponavljajočih se kaznivih dejanj ali drugih, morda celo bolj resnih kaznivih dejanj, ki jih zagreši ista oseba nad isto žrtvijo. Ti zaščitni ukrepi se izvajajo le na ozemlju, na katerem jih je pravosodni organ sprejel. Svet pa želi sedaj oblikovati mehanizem, s katerim bi te zaščitne ukrepe razširili na druge države članice. Z drugimi besedami se želi izogniti primerom, ko bi morala žrtev znova začeti celotni sodni postopek, da bi bila deležna zaščitnih ukrepov ob selitvi v drugo državo članico.

Stališče poročevalcev

Poročevalca se na splošno strinjata s predlogom Sveta. Ob upoštevanju stockholmskega akcijskega načrta, pobude Evropske unije za ohranjanje in razvoj območja svobode, varnosti in pravice, ki jo je Evropski svet potrdil na svojem srečanju 10. in 11. decembra, je ta direktiva prva izmed številnih prihodnjih pobud, ki naj bi dosegle omenjene cilje. Žrtve nasilja se mora zaščititi pred storilci kaznivih dejanj ne le v njihovi državi, temveč po vsej Evropski uniji. Iz tega razloga poročevalca podpirata splošni koncept odredbe o zaščiti.

Področje uporabe te pobude je namenoma široko. Čeprav večina veljavnih odredb o zaščiti varuje ženske, ki so žrtve spolnega nasilja, pa so namenjene vsem osebam, torej otrokom in odraslim, ne glede na njihov spol, ki bile žrtve napadalca, katerega identiteta je znana. V zvezi s tem stockholmski program navaja, da morajo biti posebne pomoči in pravne zaščite deležne žrtve kaznivih dejanj, med njimi terorizma, ki so najbolj ranljive in ki so še posebej izpostavljene, kot so žrtve ponavljajočega se nasilja v tesnem razmerju, žrtve nasilja zaradi spola, ali osebe, ki so žrtve drugih vrst kaznivih dejanja v državi članici, katere nimajo državljanstva in v njej nimajo prebivališča. Evropska odredba o zaščiti bi se zato morala uporabljati za vse žrtve kaznivih dejanj, kot so žrtve trgovine z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, zločinov iz časti in incesta, priče in žrtve terorizma ter organiziranega kriminala, ne glede na njihovo starost ali spol, kadar je napadalec znan. Če je žrtev za izdajo odredbe premlada, potrebuje pomoč in privolitev skrbnika ali zakonitega zastopnika.

Spremembe, ki so predlagane k direktivi, njeno besedilo izpopolnjujejo, saj:

- izboljšujejo predpise glede preklica evropske odredbe o zaščiti,

- zagotavljajo neprekinjeno pravno zaščito,

- omejujejo razloge za nepriznavanje evropske odredbe o zaščiti ali njeno zavrnitev,

- predpisujejo 20 – dnevni rok za izvršitev odredbe,

- razjasnjujejo položaj žrtve, ki se preseli iz ene države članice v drugo.

Poročevalca se zavedata zapletenosti pobude in izzivov, s katerimi se bo morda soočala direktiva. Treba je rešiti vprašanje, ki se pojavlja zaradi razlik med pravosodnimi sistemi držav članic in njihovimi postopki, ki so lahko kazenski, civilni ali upravni.

Poročevalca želita zagotoviti največjo možno zaščito za žrtve, med drugim tudi z zagotavljanjem potrebne pravne varnosti. Žrtvam bi bilo treba zagotoviti jasne postopke in jih ves čas seznanjati z ukrepi, ki so na voljo v državi izdajateljici in v državi, kamor se nameravajo preseliti oziroma so se že preselile. Poleg tega bi morali biti razlogi za zavrnitev odredbe karseda omejeni, žrtev pa bi morala prejeti jasne informacije o razlogih za zavrnitev.

Nadalje zaščita žrtev ne pomeni le fizične zaščite. Pri varovanju žrtve je treba zaščititi tudi njeno dostojanstvo. Kot določa okvirni sklep Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter varstvu žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ, mora vsako ukrepanje Unije na tem področju spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, uveljavljena zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina EU) ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), še zlasti človekovo dostojanstvo. Prav tako je rečeno, da bi morala biti vsaka odločba, ki je namenjena pomoči žrtvam pri konkretnem uveljavljanju njihovih pravic v kazenskem postopku, kot so ukrepi pomoči, psihološka pomoč in pravno svetovanje, položaj žrtev okrepiti in bolj prispevati k spoštovanju njihovega dostojanstva. Poročevalca menita, da je nujno zagotoviti zaščito žrtev, ki bi jim povrnila dostojanstvo in spoštovanje, kadar se odločijo za selitev v drugo državo ali ko v drugi državi članici že bivajo.

Direktiva ščiti osebe, ki so bile žrtve ravnanja ene osebe. Primeri pa kažejo, da žrtvi pogosto grozi ali škoduje več oseb. Če se sodno preganja skupino oseb in so bili uvedeni zaščitni ukrepi, mora evropska odredba o zaščiti, če je bila izdana, zajemati tudi zaščito pred nasiljem več oseb.

V pobudi skupine držav članic ni predvidena moralna podpora, ki bi morala biti vsebovana v direktivi. Žrtve, ki so zaradi nasilja utrpele moralno škodo, morajo imeti na voljo ustrezne informacije in pomoč, da si bodo lahko ustvarile novo življenje, pri čemer jih bodo še naprej varovali uvedeni zaščitni ukrepi, omenjeno pa jim je treba zagotoviti, še preden se odločijo za selitev v drugo državo članico. Pomoč jim je treba zagotavljati v celotnem procesu.

Poročilo je delo dveh poročevalcev, ki sta skušala zagotoviti, da bo postala evropska odredba o zaščiti trdno orodje, ki bo nudilo varno zatočišče žrtvam nasilja prek meja v vseh državah članicah.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Juan Fernando López Aguilar

predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

BRUSELJ

in

Eva-Britt Svensson

predsednica

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi o pobudi za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti (00002/2010 – C7-0006/2010 – 2010/0802(COD))

Spoštovana kolegica, spoštovani kolega,

Predlog evropske odredbe o zaščiti temelji na skupni pobudi za direktivo dvanajstih držav članic EU(1), predloženi januarja 2010(2). Cilj direktive je olajšati in okrepiti zaščito žrtev kaznivih dejanj ali morebitnih žrtev kaznivih dejanj, ki se selijo iz ene države EU v drugo, zlasti pri kaznivih dejanjih, kjer je ogroženo življenje žrtve, njena telesna in duševna celovitost, spolna nedotakljivost ali osebna svoboda. Končni cilj je preprečiti nova kazniva dejanja in ublažiti posledice prejšnjih kaznivih dejanj.

Predlagana pravna podlaga za osnutek direktive je člen 82(1)(d) PDEU o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.

Na Odbor za pravne zadeve ste 7. oktobra 2010 naslovili pismo, v katerem ste zaprosili za mnenje o pravni podlagi predloga. Razvidno je, da sta vaša odbora po orientacijskem glasovanju v zvezi s pogajanji s Svetom na skupni seji v skladu s členom 51 poslovnika sprejela predlog spremembe za uvedbo člena 82(1)(a) PDEU v zvezi z vzajemnim priznavanjem sodb in sodnih odločb kot dodatne pravne podlage.

I. Ozadje mnenja

Z Lizbonsko pogodbo je bil odpravljen sistem stebrov in se sedaj praktično vsa zakonodaja, ki sodi v področje svobode, varnosti in pravice, vključno s členom 82 PDEU o sodelovanju v kazenskih zadevah iz poglavja 4 naslova V, sprejema po rednem zakonodajnem postopku.

Na tem področju ostaja omejena izjema k splošnemu pravilu, da zgolj Komisija podaja zakonodajne pobude, v členu 76 PDEU, v skladu s katerim lahko četrtina držav članic poda zakonodajno pobudo na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja (ter na področju upravnega sodelovanja, povezanega s tema področjema).

Svet je svoj prvi predlog direktive o evropski odredbi o zaščiti žrtev predstavil 5. januarja 2010(3). Od takrat je Svet predlog večkrat spremenil in revidiral. Velik del vsebine in sestave pravne podlage predloga Sveta temelji na vprašalniku, na katerega je oktobra 2009 odgovorilo dvajset držav članic EU(4).

S pobudo naj bi se oblikovala evropska odredba o zaščiti žrtev nasilja, s katero bi zaščitne ukrepe, sprejete v eni državi članici priznavala, določala in izvajala sodišča druge države članice. S takim sistemom zaščiteni osebi ne bi bilo treba začeti vzporednih postopkov v državi članici, v katero se oseba (žrtev) namerava preseliti ali se je preselila.

Osnova predloga je, da se poleg pravice do spoštovanja, nadomestila za povzročeno škodo in kaznovanja storilca na podlagi pravičnega sojenja za vse udeležene strani, žrtvi kaznivega dejanja prizna tudi pravica do zaščite pred tem, da postane žrtev novega kaznivega dejanja, zlasti s strani istega storilca.

V skladu s tem bi morali biti na razpolago ustrezni mehanizmi za preprečevanje ponavljajočih se kaznivih dejanj ali drugih, morda celo bolj resnih kaznivih dejanj, ki jih storilec zagreši nad isto žrtvijo. Taka ponavljajoča se kazniva dejanja so zlasti pogosta na področju nasilja na podlagi spola, čeprav se pojavljajo tudi v drugih oblikah kriminala, na primer pri trgovini z ljudmi ali spolnem izkoriščanju mladoletnih oseb.

V vseh državah članicah so predvideni ukrepi za zaščito življenj žrtev, njihove telesne in duševne celovitosti, spolne nedotakljivosti ter osebne svobode, vendar so zaenkrat ti ukrepi učinkoviti zgolj na ozemlju države članice, ki jih je sprejela, zato so žrtve brez zaščite, če zapustijo državo. Zato zaščita, ki jo država članica nudi žrtvi kaznivega dejanja, ne bi smela biti omejena zgolj na njeno ozemlje, temveč bi morala žrtev imeti možnost, da jo uveljavlja kjerkoli v EU.

Razpoložljivi podatki (zgolj za kazniva dejanja zaradi spola) kažejo, da so bili za več kot 100.000 žensk, ki prebivajo v EU, izdani različni zaščitni ukrepi, ki so jih sprejele države članice kot odgovor na nasilje na podlagi spola. V podatkih niso upoštevane žrtve trgovine z ljudmi in drugih kaznivih dejanj.

Glede na dejstvo, da se storilci kaznivih dejanj brez težav gibljejo po EU, je prav in ustrezno omogočiti, da se obseg zaščitnih ukrepov, sprejetih v eni državi članici, razširi, da bi ščitili žrtev, ki želi uveljavljati pravico do prostega gibanja. Če te možnosti ne bo, bodo žrtve postavljene pred težko izbiro med uveljavljanjem pravice državljanov Unije do prostega gibanja in pravice žrtve do zaščite. To je nesprejemljivo.

Parlament je večkrat pozval države članice, naj opravijo pregled zakonodajnih postopkov in ukrepajo za odpravo ovir, zaradi katerih ženske ne morejo pridobiti pravnega varstva(5).

Poudarjamo tudi, da je bil zakonodajalec EU na področju zaščite žrtev aktiven. Sprejet je bil Okvirni sklep 2001/220/PNZ o položaju žrtev v kazenskem postopku, ki se je ukvarjal z vprašanjem postopkovnih pravic žrtev(6) in Direktiva Sveta 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj(7).

Zaščita žrtev je dejansko eden od glavnih ciljev Evropske unije na področju svobode, varnosti in pravic. V stockholmskem programu za okrepitev svobode, varnosti in pravice v EU, ki ga je sprejel Evropski svet na zasedanju 10. in 11. decembra 2009, je zapisano, da se lahko žrtvam kaznivih dejanj ali pričam, ki so ogrožene, ponudijo posebni zaščitni ukrepi, ki bi morali veljati v vsej Uniji.

Pravna služba Sveta je na zahtevo Sveta 17. februarja 2010 izdala mnenje(8), v katerem je ugotovila, da se člen 82(1)(d) PDEU lahko uporabi kot pravna podlaga za osnutek direktive, vendar bi bilo treba pobudo ustrezno priznati kot instrument priznavanja sodnih odločb, za pravno podlago pa uporabiti tudi člen 82(1)(a) PDEU.

II. Stališče pristojnih odborov

Na omenjeni skupni seji Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dne 29. septembra 2010 so bili po orientacijskem glasovanju o pooblastilu poročevalcem za pogajanja s Svetom, da bi se dosegel kompromis ob prvi obravnavi, sprejeti številni predlogi sprememb k predlagani direktivi.

S prvim od obravnavanih predlogov sprememb bi se člen 82(1)(a) PDEU o priznavanju vseh oblik sodb in sodnih odločb dodal kot dodatna pravna podlaga. Seveda se to nanaša na sodbe in sodne odločbe v kazenskih zadevah.

Istočasno sta bila sprejeta dva druga predloga sprememb (18 in 84), ki izrecno določata, da predlagana direktiva ne bo vplivala na izvajanje že obstoječih instrumentov vzajemnega priznavanja v civilnih zadevah, jih ne bo spreminjala ali nadomestila.

V obrazložitvenem memorandumu k osnutku poročila z dne 20. maja 2010 sta poročevalca izjavila, da „se na splošno strinjata s predlogom Sveta“, poudarila pa sta, da je področje uporabe te pobude namenoma široko in da bi se zato evropska odredba o zaščiti morala uporabljati za vse žrtve kaznivih dejanj, kot so žrtve trgovine z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, zločinov iz časti in incesta, nasilja na podlagi spola, priče in žrtve terorizma ter organiziranega kriminala, ne glede na njihovo starost ali spol, kadar je napadalec znan. Prav tako je v osnutku poročila zapisano, da so predlogi sprememb namenjeni izboljšanju predlaganega besedila z zagotavljanjem neprekinjene pravne zaščite in omejevanjem razlogov za nepriznavanje evropske odredbe o zaščiti ali njeno zavrnitev.

III. Predlagana pravna podlaga

V direktivi je predlagana pravna podlaga člen 82(1)(d) PDEU. Pristojna odbora predlagata, da se pravni podlagi doda točka (a) istega člena.

Člen 82 PDEU(9)

(prejšnji člen 31 PEU)

1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb in vključuje približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic na področjih, navedenih v odstavku 2 in v členu 83.

Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za:

(a) določitev pravil in postopkov za zagotovitev priznavanja vseh oblik sodb in sodnih odločb v celotni Uniji;

(b) preprečevanje in reševanje sporov o pristojnosti med državami članicami;

(c) spodbujanje usposabljanja sodnikov in sodnega osebja;

(d) lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb.

2. ...

3. ...

IV. Analiza cilja in vsebine

Sodišče Evropske unije potrjuje(10), da mora izbira pravne podlage ukrepa temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki vzdržijo sodno presojo, med katerimi sta zlasti cilj in vsebina ukrepa.

Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je obsežno, zato se ga je treba lotiti z analizo, na kakšen način naj bi evropska odredba o zaščiti delovala.

Kaj je evropska odredba o zaščiti?

Evropska odredba o zaščiti je sodna odločba v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki jo izda država članica, in katere cilj je drugi državi članici olajšati, da v skladu z nacionalno zakonodajo po potrebi sprejme zaščitne ukrepe za zaščito življenja, telesne in duševne celovitosti, osebne svobode ali spolne nedotakljivosti osebe(11).

Torej se evropska odredba o zaščiti lahko izda zgolj, če je država izdajateljica že izdala zaščitni ukrep.

Zaščitni ukrep je odločba, ki jo sprejme pristojni organ države članice, in ki za povzročitelja nevarnosti uvaja eno ali več obveznosti ali prepovedi iz člena 2(2), pod pogojem, da kršitev teh obveznosti ali prepovedi predstavlja kaznivo dejanje po zakonodaji zadevne države članice oziroma se lahko kaznuje z odvzemom prostosti v tej državi članici.

Prepovedi in obveznosti iz člena 2(2) so naslednje:

(a) obveznost, da v nekatere kraje ali opredeljena območja, kjer zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje, ne sme vstopiti;

(b) obveznost, da po potrebi ob določenem času ostane na določenem kraju;

(c) obveznost, ki zajema omejitve glede zapustitve ozemlja države izdajateljice;

(d) obveznost izogibanja zaščitenim osebam; ali

(e) prepoved približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.

Izdaja evropske odredbe o zaščiti

Evropska odredba o zaščiti se lahko izda kadarkoli, ko namerava zaščitena oseba zapustiti državo izdajateljico, oziroma jo je zapustila in namerava oditi v drugo državo članico, oziroma je tja odšla. Izdaja evropske odredbe o zaščiti je odvisna od predhodnega sprejetja zaščitnega ukrepa v državi izdajateljici.

Evropsko odredbo o zaščiti lahko izda zgolj sodni organ ali drugi pristojni organ(12) države izdajateljice na zahtevo zaščitene osebe. (Zaščitena oseba lahko zahtevek poda pristojnemu organu države izvršiteljice, vendar bo moral ta organ zahtevo nato posredovati pristojnemu organu države izdajateljice.)

Organi, ki sprejemajo zaščitne ukrepe v smislu te direktive, so dolžni obveščati zaščiteno osebo o razpoložljivosti evropske odredbe o zaščiti, če bi se oseba nameravala preseliti v drugo državo članico. Prav tako morajo osebi svetovati, naj pred selitvijo zaprosi za evropsko odredbo o zaščiti.

Oblika evropske odredbe o zaščiti

Standardni obrazec je v prilogi predlagane direktive. Vsebovati mora podatke o identiteti in državljanstvu zaščitene osebe(13); podatke o uporabi morebitnih tehničnih pripomočkov, ki so bili dani zaščiteni osebi; podatke o pristojnem organu države izdajateljice; opredelitev zaščitnega ukrepa, na podlagi katerega je bila izdana evropska odredba o zaščiti; povzetek dejstev in okoliščin, ki so pripeljale do uvedbe zaščitnega ukrepa; obveznosti ali prepovedi, ki jih uvaja zaščitni ukrep, dolžino in izrecno navedbo, da kršitev predstavlja kaznivo dejanje po zakonodaji države izdajateljice ali se lahko kaznuje z odvzemom prostosti; identiteto povzročitelja nevarnosti; vse druge okoliščine, ki lahko vplivajo na oceno nevarnosti in po potrebi izrecno navedbo, da je bila sodba iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali odločba o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ, že posredovana drugi državi članici, in določitev pristojnega organa za izvršbo take sodbe ali odločbe.

Ali mora država izvršiteljica priznati evropsko odredbo o zaščiti?

V skladu s členom 3 je za države članice obvezno priznanje evropske odredbe o zaščiti, ki je bila izdana v skladu z direktivo. Treba je upoštevati, da drugi odstavek člena 3 predvideva, da se s to direktivo „ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji“.

Vendar lahko država članica v skladu s členom 9 utemeljeno zavrne priznavanje evropske odredbe o zaščiti. Dovoljeni razlogi za zavrnitev so:

(a) evropska odredba o zaščiti ni popolna ali ni bila izpolnjena v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršiteljice;

(b) zahteve iz člena 2(2)(14) niso izpolnjene;

(c) zaščita izhaja iz izvršbe kazni ali ukrepa, za katero velja amnestija v skladu s pravom države izvršiteljice in se nanaša na dejanje, ki v skladu s tem pravom sodi v njeno pristojnost;

(d) po pravu države izvršiteljice je povzročitelju nevarnosti podeljena imuniteta, kar onemogoča sprejem zaščitnih ukrepov.

Kaj se zgodi v državi izvršiteljici?

V skladu s členom 8 predlagane direktive mora pristojni organ države izvršiteljice:

(a) priznati evropsko odredbo o zaščiti in sprejeti vse ukrepe, ki bi bili na voljo po njegovi nacionalni zakonodaji v podobnem primeru, da se zagotovi varstvo zaščitene osebe (razen če odloči, da bo uveljavljal enega od razlogov za nepriznanje);

(b) obvestiti povzročitelja nevarnosti o vseh ukrepih, ki jih sprejeme;

(c) sprejeti morebiten nujen in začasni ukrep, potreben za zagotovitev nadaljnje zaščite zaščitene osebe; ter

(d) nemudoma obvestiti pristojni organ v državi izdajateljici o vsaki kršitvi zaščitnega ukrepa, ki je temelj evropske odredbe o zaščiti (s standardnim obrazcem).

Pristojni organ v državi izvršiteljici mora obvestiti pristojni organ v državi izdajateljici in zaščiteno osebo o ukrepih, ki jih sprejme.

Ukrepi po sprejetju evropske odredbe o zaščiti

Zgolj država izdajateljica lahko zaščitni ukrep obnovi, pregleda, umakne ali spremeni, izda nalog za prijetje itd. ali začne nov kazenski postopek proti povzročitelju nevarnosti v skladu s svojo zakonodajo (člen 10).

Država izvršiteljica lahko prekliče priznanje evropske odredbe o zaščiti, zgolj če obstajajo dokazi, da je zaščitena oseba zagotovo zapustila njeno ozemlje (člen 11).

Za odločitve, ki jih v skladu s to direktivo sprejme pristojni organ države izvršiteljice, se uporablja nacionalno pravo te države (člen 13).

V. Sklep

Glede na naravo predlagane evropske odredbe o zaščiti, ki izhaja iz zgornje analize, je popolnoma ustrezno, da pravni podlagi iz člena 82(1)(d), katere cilj je lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb, doda člen 82(1)(a), ki določa pravila in postopke za zagotovitev priznavanja vseh oblik sodb in sodnih odločb.

Posledično menimo, da člen 82(1)(d) PDEU lahko služi kot pravna podlaga za osnutek direktive, vendar je primerno, da bi imela pobuda potrebno težo kot instrument priznavanja sodnih odločb, navesti tudi člen 82(1)(a) PDEU.

VI. Priporočilo

Odbor je zadevo obravnaval na seji 28. oktobra 2010.

Odbor za pravne zadeve je po obravnavi na seji 28. oktobra 2010 soglasno(15) sprejel odločitev, da vam priporoči naslednje: predlagana direktiva naj se sprejme na podlagi člena 82(1)(a) in (d) PDEU.

Lep pozdrav,

Klaus-Heiner Lehne

(1)

Te države članice so Belgija, Bolgarija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Finska in Švedska.

(2)

Glej dokument PE-CONS 2/10 z dne 22. januarja 2010.

(3)

Glej dokument 17513/09 z dne 5. januarja 2010.

(4)

Glej dokument 5002/10 z dne 6. januarja 2010.

(5)

Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 1997 o potrebi, da se na celotnem območju Evropske unije sproži kampanjo za nično stopnjo strpnosti do nasilja nad ženskami (UL C 304, 6.10.1997, str. 55). Glej tudi resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih (UL C 288 E, 25.11.2006, str. 66).

(6)

UL L 82, 22.3.2001, str. 1.

(7)

UL L 261, 6.8.2004, str. 15.

(8)

Glej dokument Sveta 6516/10 z dne 17. februarja 2010.

(9)

Poudarki so dodani.

(10)

Sodba z dne 3. septembra 2009 v zadevi Parlament proti Svetu (C-166/07, še neobjavljena v ZOdl).

(11)

Člen 1 predloga direktive.

(12)

V skladu s členom 4 morajo države članice obvestiti generalni sekretariat Sveta o svojih organih, pristojnih za izdajo ali priznavanje evropske odredbe o zaščiti. Države članice lahko imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje pod pogojem, da so ti organi pristojni za sprejemanje podobnih odločitev v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki.

(13)

Ter podatke o zakonitem zastopniku osebe, če je ta mladoletna ali nima pravne sposobnosti.

(14)

Glej zgoraj.

(15)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Raffaele Baldassarre (predsedujoči), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Eva Lichtenberger (poročevalka), Françoise Castex, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Kurt Lechner, Bernhard Rapkay, Diana Wallis, Cecilia Wikström in Tadeusz Zwiefka.


POSTOPEK

Naslov

Evropska odredba o zaščiti

Referenčni dokumenti

00002/2010 – C7-0006/2010 – 2010/0802(COD)

Pristojni odbor

  Datum razglasitve na zasedanju

LIBE-FEMM (skupna seja odborov - član 51)

27.1.2010

Odbori, zaprošeni za mnenje

  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

Poročevalki

  Datum imenovanja

Carmen Romero López

2.3.2010

Teresa Jiménez-Becerril Barrio

2.3.2010

 

Oporekanje pravni podlagi

  Datum mnenja JURI

JURI

28.10.2010

 

 

 

Obravnava v odboru

3.5.2010

1.6.2010

22.6.2010

2.9.2010

 

29.9.2010

25.11.2010

 

 

Datum sprejetja

29.11.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Regina Bastos, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Andrea Češková, Carlos Coelho, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Tadeusz Cymański, Cornelia Ernst, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Philippe Juvin, Juan Fernando López Aguilar, Astrid Lulling, Claude Moraes, Elisabeth Morin-Chartier, Georgios Papanikolaou, Carmen Romero López, Raül Romeva i Rueda, Judith Sargentini, Nicole Sinclaire, Birgit Sippel, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Ioan Enciu, Ana Gomes, Franziska Keller, Kartika Tamara Liotard, Rovana Plumb, Kyriacos Triantaphyllides, Cecilia Wikström, Glenis Willmott

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eider Gardiazábal Rubial, María Irigoyen Pérez, Arlene McCarthy, Judith A. Merkies, Peter Skinner, Jutta Steinruck

Zadnja posodobitev: 10. december 2010Pravno obvestilo