Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Navedene direktive so bile pregledane ob upoštevanju izkušenj glede poenostavitve in posodobitve veljavnih pravil, odstranitve nedoslednosti in zmanjšanja nezaželenih vrzeli v pravilih. Navedeni pregled je pokazal, da je primerno navedene štiri direktive nadomestiti s to eno samo direktivo. V skladu s tem mora ta direktiva določiti standardna pravila za skupne vidike in se oddaljiti od pristopa minimalne uskladitve iz predhodnih direktiv, v skladu s katerim so lahko države članice ohranile ali sprejele strožja nacionalna pravila.

(2) Navedene direktive so bile pregledane ob upoštevanju izkušenj glede poenostavitve in posodobitve veljavnih pravil, odstranitve nedoslednosti in zmanjšanja nezaželenih vrzeli v pravilih. Navedeni pregled je pokazal, da je primerno navedene štiri direktive nadomestiti s to eno samo direktivo. V skladu s tem mora ta direktiva določiti standardna pravila za skupne vidike, državam članicam pa omogočiti, da ohranijo ali sprejmejo nacionalna pravila v zvezi z nekaterimi drugimi vidiki, ki zagotavljajo večjo stopnjo zaščite potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Potrošniki ne izkoriščajo v celoti čezmejnih možnosti prodaje na daljavo, ki bi morale biti med glavnimi oprijemljivimi rezultati notranjega trga. V primerjavi z bistveno rastjo domače prodaje na daljavo v zadnjih nekaj letih je bila rast čezmejne prodaje nizka. Ta razlika je zlasti pomembna za spletno prodajo, ki ima velike možnosti za nadaljnjo rast. Možnosti čezmejnih pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (neposredna prodaja), ovirajo številni dejavniki, vključno z različnimi nacionalnimi pravili za varstvo potrošnikov, ki jih industrija mora upoštevati . V primerjavi z rastjo neposredne prodaje na domačem trgu v zadnjih nekaj letih, zlasti v storitvenem sektorju (npr. javne službe), se število potrošnikov, ki za čezmejne nakupe uporabljajo ta kanal, ni spremenilo. Mala in srednje velika podjetja (vključno s posameznimi podjetniki) ali zastopniki podjetij za neposredno prodajo bi morali biti v odziv na povečane poslovne priložnosti v številnih državah članicah naklonjeni iskanju poslovnih priložnosti v drugih državah članicah, zlasti na obmejnih območjih. Zato bo popolna uskladitev informiranja potrošnikov in pravice do odstopa pri pogodbah na daljavo in pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, prispevala k boljšemu delovanju notranjega trga za poslovanje od podjetij do potrošnikov.

(5) Čezmejne možnosti prodaje na daljavo, ki bi morale biti med glavnimi oprijemljivimi rezultati notranjega trga, niso v celoti izkoriščene. V primerjavi z bistveno rastjo domače prodaje na daljavo v zadnjih nekaj letih je bila rast čezmejne prodaje nizka. Ta razlika je zlasti pomembna za spletno prodajo, ki ima velike možnosti za nadaljnjo rast. Možnosti čezmejnih pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (neposredna prodaja), ovirajo številni dejavniki, vključno z različnimi nacionalnimi pravili za varstvo potrošnikov, ki jih industrija mora upoštevati . V primerjavi z rastjo neposredne prodaje na domačem trgu v zadnjih nekaj letih, zlasti v storitvenem sektorju (npr. javne službe), se število potrošnikov, ki za čezmejne nakupe uporabljajo ta kanal, ni spremenilo. Mala in srednje velika podjetja (vključno s posameznimi trgovci) ali zastopniki podjetij za neposredno prodajo bi morali biti v odziv na povečane poslovne priložnosti v številnih državah članicah naklonjeni iskanju poslovnih priložnosti v drugih državah članicah, zlasti na obmejnih območjih. Zato bo popolna uskladitev nekaterih vidikov informiranja potrošnikov in pravice do odstopa pri pogodbah na daljavo in pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, prispevala k visoki ravni varstva potrošnikov in boljšemu delovanju notranjega trga za poslovanje med podjetji in potrošniki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Zakoni držav članic o potrošniških pogodbah se opazno razlikujejo, kar lahko povzroči znatno izkrivljanje konkurence in ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. Obstoječa zakonodaja Skupnosti na področju potrošniških pogodb, ki se sklepajo na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, pogodb o potrošniškem blagu in garancijah ter nepoštenih pogodbenih pogojev določa minimalne standarde za uskladitveno zakonodajo, ki državam članicam omogoča, da ohranijo ali uvedejo strožje ukrepe, ki zagotavljajo višjo raven varstva potrošnikov na ozemlju teh držav članic. Poleg tega direktive glede številnih vprašanj niso usklajene, ali pa so ta vprašanja še vedno odprta. Države članice so ta vprašanja različno obravnavale. Posledica tega je, da se nacionalne določbe za izvajanje direktiv o potrošniškem pogodbenem pravu bistveno razlikujejo.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Ta razhajanja ustvarjajo znatne ovire na notranjem trgu, kar vpliva na podjetja in potrošnike. Zvišujejo stroške usklajevanja za podjetja, ki se želijo ukvarjati s čezmejno prodajo blaga ali izvajanjem storitev. Poleg tega razdrobljenost slabi zaupanje potrošnikov v notranji trg. Zaradi neenotne ravni varstva potrošnikov po vsej Skupnosti se negativni učinek na zaupanje potrošnikov še povečuje. Ta problem je zlasti resen ob upoštevanju najnovejšega razvoja trga.

(7) Nekatera razhajanja v zakonodajah držav članic, ki zadevajo pogodbe, sklenjene s potrošniki, zlasti če so sklenjene na daljavo in zunaj poslovnih prostorov, ustvarjajo znatne ovire na notranjem trgu, kar vpliva na podjetja in potrošnike. Zvišujejo stroške usklajevanja za podjetja, ki se želijo ukvarjati s čezmejno prodajo blaga ali izvajanjem storitev. Poleg tega neustrezna razdrobljenost slabi zaupanje potrošnikov v notranji trg.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Popolna uskladitev nekaj ključnih zakonodajnih vidikov bo znatno povečala pravno varnost potrošnikov in podjetij. Potrošniki in podjetja se bodo lahko zanesli na enotni zakonodajni okvir, temelječ na jasno opredeljenih pravnih pojmih, ki bodo urejali nekatere vidike pogodb od podjetij do potrošnikov po vsej Skupnosti. Tako se bodo odpravile ovire, ki izhajajo iz razdrobljenosti pravil, na tem področju pa se bo prav tako vzpostavil notranji trg. Te ovire se lahko odpravijo samo z vzpostavitvijo enotnih pravil na ravni Skupnosti. Potrošniki bodo poleg tega uživali visoko skupno raven varstva po vsej Skupnosti.

(8) Razen če ni določeno drugače in v skladu s členom 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije določbe te direktive državam članicam ne bi smele preprečevati, da sprejmejo ali ohranijo strožje ukrepe nacionalnega prava, s katerimi izboljšajo varstvo potrošnikov. Vendar pa je upravičena popolna uskladitev nekaj ključnih zakonodajnih vidikov, da bi zagotovili enotni regulativni okvir za zaščito potrošnikov ter da bi znatno povečali pravno varnost potrošnikov in trgovcev pri čezmejnem poslovanju. V tem primeru se bodo potrošniki in trgovci lahko zanesli na enotni zakonodajni okvir, temelječ na jasno opredeljenih pravnih pojmih, ki bodo urejali nekatere vidike pogodb od podjetij do potrošnikov po vsej Uniji. Poleg tega bodo lahko uživali visoko skupno raven varstva po vsej Uniji. Z oblikovanjem enotnih pravil na ravni Unije bodo odpravljene tudi ovire, ki izhajajo iz nesorazmerne razdrobljenosti pravil, na tem področju pa se bo prav tako vzpostavil notranji trg.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Ta direktiva ne bi smela veljati za zdravstveno varstvo, tj. za zdravstvene storitve, ki jih za paciente opravljajo zdravstveni delavci, da bi ocenili, ohranili ali obnovili njihovo zdravstveno stanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Igre na srečo, vključno z loterijami in stavami, bi morale biti glede na zelo specifično naravo teh dejavnosti izključene iz področja uporabe te direktive, državam članicam pa mora biti dovoljeno, da v zvezi s temi dejavnostmi sprejmejo druge ali strožje ukrepe za varstvo potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Obstoječa zakonodaja Skupnosti o finančnih storitvah potrošnikom vsebuje številna pravila o varstvu potrošnikov. Zato določbe te direktive zajemajo pogodbe v zvezi s finančnimi storitvami samo do mere, potrebne za zmanjšanje zakonodajnih vrzeli.

(11) Obstoječa zakonodaja Unije, med drugim o finančnih storitvah ali paketnem potovanju, vsebuje številna pravila o varstvu potrošnikov. Iz tega razloga se brez poseganja v druge določbe obstoječe zakonodaje Unije členi od 5 do 19 in člen 23a te direktive ne bi smeli uporabljati za pogodbe v zvezi s finančnimi storitvami, členi od 9 do 19 pa se ne bi smeli uporabljati za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ki so povezane s paketnim potovanjem. V zvezi s finančnimi storitvami bi morali spodbujati države članice, da se pri sprejemanju zakonov na področjih, ki niso urejena na ravni Unije, zgledujejo po obstoječi zakonodaji Unije na tem področju tako, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse potrošnike in vse pogodbe v zvezi s finančnimi storitvami. Komisija bi si morala prizadevati za dopolnitev zakonodaje Unije na področju finančnih storitev, da bi odpravila obstoječe vrzeli in zaščitila potrošnike v vseh vrstah pogodb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a) Členi od 9 do 19 te direktive ne posegajo v uporabo določb držav članic v zvezi z nakupom nepremičnine in jamstev na nepremičnini ali z nastankom ali prenosom stvarnih pravic na nepremičnini. To zajema dogovore, povezane s takšnimi pravnimi akti, kot je prodaja še nezgrajene nepremičnine in nakup s posojilom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11b) Ker pri pogodbah, ki jih v skladu z določbami držav članic sklene javni uslužbenec, ni izjemne psihološke situacije, so izvzete iz področja uporabe členov od 9 do 19 te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11c) Kadar se motorno vozilo po izteku pogodbe vrne, se za namene te direktive pogodbe o zakupu za motorna vozila obravnavajo kot storitve najema motornih vozil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11d) Številne države članice so se odločile, da bodo pravila za zaščito potrošnikov uporabile tudi za druge subjekte, kot so nevladne organizacije, novoustanovljena podjetja ter mala in srednja podjetja, druge pa se še lahko odločijo za to. Treba je opomniti, da lahko države članice uporabo nacionalnih pravil, sprejetih za izvajanje te direktive, razširijo na fizične ali pravne osebe, ki po tej direktivi niso potrošniki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11e) Digitalna vsebina, posredovana potrošniku v digitalni obliki, s čimer potrošnik pridobi pravico do trajne uporabe, ali na način, podoben fizičnemu prevzemu blaga, se za uporabo določb te direktive, ki veljajo za prodajne pogodbe, obravnava kot blago. Vendar pravica do odstopa od pogodbe velja samo do trenutka, ko se potrošnik odloči za prenos digitalne vsebine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Nova opredelitev pogodbe na daljavo mora zajeti vse primere, v katerih se prodajne ali storitvene pogodbe sklenejo z izključno uporabo enega ali več sredstev za komuniciranje na daljavo (na primer kataloške prodaje, interneta, telefona ali telefaksa). To bi moralo vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse trgovce na daljavo. V primerjavi s sedanjo opredelitvijo, po kateri se vse do sklenitve pogodbe zahteva prisotnost organiziranega programa prodaje na daljavo, ki ga vodi trgovec, bi se tako morala povečati tudi pravna varnost.

(12) Nova opredelitev pogodbe na daljavo mora zajeti vse primere, v katerih se pogodbe v zvezi z dobavo blaga ali izvedbo storitve sklenejo med trgovcem in potrošnikom v okviru organizirane prodaje na daljavo ali sistema izvajanja storitev ter brez hkratne fizične prisotnosti strank in z izključno uporabo enega ali več sredstev za komuniciranje na daljavo (na primer kataloške prodaje, interneta, telefona ali telefaksa). Spletna mesta, ki ponujajo izključno informacije o trgovcu, njegovem blagu in/ali storitvah, niso zajeta v opredelitvi takšne organizirane prodaje na daljavo ali sistema izvajanja storitev, tudi če navajajo eno ali več sredstev za komuniciranje na daljavo. To bi moralo vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse trgovce na daljavo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Posebne okoliščine, v katerih je bila dana ponudba ali v katerih je bila sklenjena pogodba, ne smejo biti pomembne za opredelitev pogodbe na daljavo. Dejstvo, da trgovec občasno trguje na daljavo ali da uporablja organiziran progam, ki ga vodi tretja oseba, na primer spletna platforma, potrošnikov ne sme prikrajšati za njihovo varstvo. Podobno mora biti transakcija, o kateri se trgovec in potrošnik neposredno dogovorita zunaj poslovnih prostorov, pogodba na daljavo, če je bila pogodba sklenjena z izključno uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo, kot sta internet ali telefon. Preprostejša opredelitev pogodbe na daljavo mora izboljšati pravno varnost trgovcev in jih zavarovati pred nelojalno konkurenco.

(13) Posebne okoliščine, v katerih je bila dana ponudba ali v katerih je bila sklenjena pogodba, ne smejo biti pomembne za opredelitev pogodbe na daljavo. Dejstvo, da trgovec uporablja organizirano prodajo na daljavo ali organiziran program, ki ga vodi tretja oseba, na primer spletna platforma, potrošnikov ne sme prikrajšati za njihovo varstvo. Podobno mora biti transakcija, o kateri se trgovec in potrošnik neposredno dogovorita zunaj poslovnih prostorov, pogodba na daljavo, če je bila pogodba sklenjena z izključno uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo, kot sta internet ali telefon. Preprostejša opredelitev pogodbe na daljavo mora izboljšati pravno varnost trgovcev in jih zavarovati pred nelojalno konkurenco.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, je treba opredeliti kot pogodbo, ki se sklene ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika zunaj poslovnih prostorov, na primer na domu ali delovnem mestu potrošnika. Kadar se pogodba sklepa zunaj poslovnih prostorov, so potrošniki pod psihološkim pritiskom, ne glede na to, ali so sami dali pobudo za obisk trgovca ali ne. Kadar se stik s potrošnikom vzpostavi zunaj poslovnih prostorov, mora zaradi preprečevanja izogibanja pravilom veljati, da je pogodba, o kateri se na primer dogovori na domu potrošnika, sklene pa v trgovini, pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov.

(14) Pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, je treba opredeliti kot pogodbo, ki se sklene ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika zunaj poslovnih prostorov, na primer na domu ali delovnem mestu potrošnika. Kadar se pogodba sklepa zunaj poslovnih prostorov, so potrošniki začasno v posebnem položaju, ki se razlikuje od tistega v trgovini, na primer s psihološkega vidika ter z vidika primerjave blaga ali cen, ne glede na to, ali so sami dali pobudo za obisk trgovca ali ne. Kadar se stik s potrošnikom vzpostavi zunaj poslovnih prostorov, mora zaradi preprečevanja izogibanja pravilom veljati, da je pogodba, o kateri se na primer dogovori na domu potrošnika, sklene pa v trgovini, pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov, samo, kadar so bili glavni sestavni deli pogodbe določeni med izletom, prostočasnim dogodkom ali prodajno predstavitvijo. Kljub temu zgornja opredelitev ne zajema pogodb, pri katerih znesek, ki ga mora plačati potrošnik, ne presega 40 EUR, zato da se npr. trgovca pri ulični prodaji, pri kateri se storitve opravijo takoj, prekomerno ne obremeni z zahtevami po informacijah. V teh primerih tudi ni potrebna pravica do odstopa od pogodbe, saj so učinki takšnih pogodb pregledni. Kljub temu bi morale imeti države članice proste roke in jih je treba spodbujati, da določijo nižjo vrednost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Poslovni prostori morajo vključevati poslovne prostore v kateri koli obliki (na primer trgovine ali tovornjaki), ki jih trgovec uporablja kot stalni poslovni obrat. Stojnice na tržnicah ali sejmih je treba obravnavati kot poslovne prostore, čeprav jih trgovec uporablja le začasno. Drugi prostori, ki se najamejo samo za kratek čas in v katerih trgovec nima sedeža (na primer hoteli, restavracije, konferenčna središča, kinematografi, ki jih najamejo trgovci, ki tam nimajo sedeža), se ne smejo obravnavati kot poslovni prostori. Podobno se vsi javni prostori, vključno z javnim prevozom ali javnimi objekti, pa tudi zasebni domovi ali delovna mesta ne smejo obravnavati kot poslovni prostori.

(15) Poslovni prostori morajo vključevati poslovne prostore v kateri koli obliki (na primer trgovine, taksije ali tovornjake), v katerih trgovec stalno izvaja svojo dejavnost. Stojnice na tržnicah je treba obravnavati kot poslovne prostore, čeprav jih trgovec uporablja le začasno in redno. Drugi prostori, ki se najamejo samo za kratek čas in v katerih trgovec nima sedeža (na primer hoteli, restavracije, konferenčna središča, kinematografi, ki jih najamejo trgovci, ki tam nimajo sedeža), se ne smejo obravnavati kot poslovni prostori. Podobno se vsi javni prostori, vključno z javnim prevozom ali javnimi objekti, pa tudi zasebni domovi ali delovna mesta ne smejo obravnavati kot poslovni prostori.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Opredelitev trajnega nosilca podatkov mora vključevati zlasti dokumente na papirju, ključe USB, CD-ROM, DVD, spominske kartice in trdi disk računalnika, na katerih je shranjena e-pošta ali datoteka v obliki pdf.

(16) Trajni nosilci podatkov bi morali vključevati zlasti papir, ključe USB, CD-ROM-e, DVD-je, spominske kartice ali trde diske računalnikov. Da bi elektronsko pošto ali spletno mesto lahko šteli med trajne nosilce, bi morala kot prvo omogočiti potrošniku, da shrani informacije za tako dolgo, kot je primerno zanj, da lahko zaščiti svoje interese, ki izhajajo iz njegovega odnosa do trgovca. Kot drugo bi morala elektronska pošta ali spletno mesto omogočati, da se informacije shranijo na tak način, da jih trgovec ne more enostransko spremeniti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Potrošniki morajo biti upravičeni do informacij pred sklenitvijo pogodbe. Vendar pa trgovcem ni treba predložiti informacij, kadar so te že očitne iz okoliščin. Na primer, pri transakciji v poslovnih prostorih so lahko glavne značilnosti izdelka, identiteta trgovca in način dostave že očitni iz okoliščin. Pri transakcijah na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov mora trgovec vedno predložiti informacije o plačilnih pogojih, pogojih dostave, izpolnitvi in obravnavanju pritožb, saj ti niso nujno očitni iz okoliščin.

(17) Potrošnik mora biti natančno obveščen, preden ga zavezuje pogodba, sklenjena v poslovnih prostorih, pogodba na daljavo, pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov ali ustrezna ponujena pogodba.

Pri zagotavljanju teh informacij bi moral trgovec upoštevati posebne potrebe potrošnikov, ki so posebej ranljivi zaradi svoje duševne, fizične ali psihološke hibe, starosti ali lahkovernosti na način, ki ga trgovec lahko razumno predvidi. Vendar upoštevanje takih posebnih potreb ne bi smelo privesti do različnih ravni varstva potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Potrošnik mora vedeti, ali sklepa pogodbo s trgovcem ali posrednikom, ki deluje v imenu drugega potrošnika, saj v slednjem primeru ni nujno, da potrošnik uživa zaščito v skladu s to direktivo. Zato mora posrednik navesti to dejstvo in njegove posledice. Pojem posrednika ne sme vključevati spletnih trgovskih platform, ki ne sklepajo pogodb v imenu ali po naročilu katere koli druge osebe.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Potrošnik pri prodaji na daljavo ne more videti blaga pred sklenitvijo pogodbe, zato mora imeti pravico do odstopa od pogodbe, kar mu omogoča, da se prepriča o naravi in delovanju blaga.

(22) Potrošnik pri prodaji na daljavo ne more videti blaga pred sklenitvijo pogodbe, zato mora imeti pravico do odstopa od pogodbe, da lahko še pred iztekom odstopnega roka ugotovi, kakšna sta narava in kakovost blaga, ter se prepriča o njegovem delovanju. Taka pravica do odstopa od pogodbe bi morala veljati tudi za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Za zagotovitev pravne varnosti je primerno, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in časovnih omejitev uporablja pri izračunu rokov iz te direktive. Zato je treba šteti, da so vsi roki v tej direktivi izraženi v koledarskih dnevih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Kadar potrošnik pri istem trgovcu naroči več kot eno vrsto blaga, mora imeti pravico do odstopa od pogodbe za vsako vrsto naročenega blaga. Če se blago dostavi ločeno, se odstopni rok začne, ko potrošnik pridobi materialno posest vsakega posameznega kosa blaga. Kadar se blago dostavi v več pošiljkah ali kosih, začne odstopni rok teči, ko potrošnik ali tretja oseba, ki jo potrošnik imenuje, pridobi materialno posest zadnje pošiljke ali kosa.

(26) Pri ponavljajočih se dobavah istovrstnega blaga se odstopni rok začne z dnem, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialne posesti prve delne dobave. Kadar se blago dostavi v več pošiljkah ali kosih, začne odstopni rok teči, ko potrošnik pridobi materialno posest zadnje pošiljke ali kosa. Če potrošnik več kosov blaga naroči z enkratnim naročilom, vendar se blago dostavi ločeno, se odstopni rok začne, ko potrošnik pridobi materialno posest zadnjega kosa blaga.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Če trgovec potrošnika ni obvestil o pravici do odstopa od pogodbe pred sklenitvijo pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, je treba odstopni rok podaljšati. Vendar pa je treba za trajno zagotavljanje pravne varnosti uvesti trimesečni rok, če je trgovec v celoti izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Šteje se, da je trgovec v celoti izpolnil svoje obveznosti, ko je dostavil blago ali v celoti izvedel storitve, ki jih je naročil potrošnik.

(27) Če trgovec potrošnika ni obvestil o pravici do odstopa od pogodbe pred sklenitvijo pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, je treba odstopni rok podaljšati. Vendar pa je treba za trajno zagotavljanje pravne varnosti uvesti enoletni rok. Državam članicam pa je treba omogočiti, da ohranijo obstoječo zakonodajo, da podaljšajo to minimalno obdobje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Različni načini izvajanja pravice do odstopa od pogodbe v državah članicah povzročajo stroške podjetjem, ki prodajajo čez mejo. Uvedba usklajenega standardnega odstopnega obrazca, ki ga bo uporabljal potrošnik, mora poenostaviti odstopni postopek in zagotoviti pravno varnost. Zato se morajo države članice vzdržati dodajanja kakršnih koli predstavitvenih zahtev standardnim obrazcem Skupnosti, na primer glede velikosti pisave.

(28) Različni načini izvajanja pravice do odstopa od pogodbe v državah članicah povzročajo stroške podjetjem, ki prodajajo čez mejo. Uvedba usklajenega vzorca odstopnega obrazca, ki ga bo uporabljal potrošnik, mora poenostaviti odstopni postopek in zagotoviti pravno varnost. Zato bi se morale države članice vzdržati dodajanja kakršnih koli predstavitvenih zahtev standardnemu obrazcu Unije, na primer glede velikosti pisave.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) V primeru odstopa od pogodbe mora trgovec povrniti vsa plačila, ki jih je prejel od potrošnika, tudi tista za kritje izdatkov, ki jih ima trgovec v zvezi z dostavo blaga potrošniku.

(30) V primeru odstopa od pogodbe mora trgovec povrniti vsa plačila, ki jih je prejel od potrošnika, tudi tista za kritje izdatkov, ki jih ima trgovec v zvezi z dostavo blaga potrošniku, razen plačil za hitro dostavo na izrecno željo potrošnika. Povračilo bi moralo biti možno z vsakim načinom plačila, pod pogojem, da gre za zakonito plačilno sredstvo v državi članici, v kateri ga potrošnik prejme. Zaradi tega povračilo nima oblike kuponov ali dobropisov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Obstajati morajo nekatere izjeme od pravice do odstopa od pogodbe, na primer kadar bi bila zaradi narave izdelka pravica do odstopa od pogodbe neprimerna. Uporablja se na primer za vino, dobavljeno dolgo po sklenitvi pogodbe špekulativne narave, kjer je vrednost odvisna od tržnih nihanj (vin en primeur).

(33) Obstajati morajo nekatere izjeme od pravice do odstopa od pogodbe, na primer kadar bi bila zaradi narave izdelka pravica do odstopa od pogodbe neprimerna in kadar bi bili trgovci zaradi uveljavljanja pravice do odstopa nepravično prikrajšani. Uporablja se zlasti za živila in za drugo higiensko občutljivo ali pokvarljivo blago, na primer za vino, dobavljeno dolgo po sklenitvi pogodbe špekulativne narave, kjer je vrednost odvisna od tržnih nihanj (vin en primeur). Tudi nekatero drugo blago ali storitve, katerih cena je odvisna od tržnih nihanj, npr. surovine, se izvzamejo iz pravice do odstopa od pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Poleg tega bi bilo pri pogodbah na daljavo za izvajanje storitev, katerih izpolnjevanje se začne v odstopnem roku (na primer podatki, ki jih potrošnik prenese v navedenem roku), nepošteno omogočiti potrošniku, da odstopi od pogodbe po tem, ko je storitev že delno ali v celoti izkoristil. Zato mora potrošnik izgubiti pravico do odstopa od pogodbe, kadar se izvajanje začne z njegovim predhodnim izrecnim soglasjem.

(34) Poleg tega bi bilo pri pogodbah na daljavo in pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, za izvajanje storitev, katerih izpolnjevanje se začne v odstopnem roku (na primer podatki, ki jih potrošnik prenese v navedenem roku), nepošteno omogočiti potrošniku, da odstopi od pogodbe po tem, ko je storitev že delno ali v celoti izkoristil. Zato bi moral potrošnik izgubiti pravico do odstopa od pogodbe, kadar se izvajanje začne z njegovim predhodnim izrecnim soglasjem, pod pogojem, da ga je dal premišljeno, kar pomeni, da je bil obveščen o tem, da s svojo odločitvijo izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Zaradi poenostavitve in pravne varnosti se mora pravica do odstopa od pogodbe uporabljati za vse vrste pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, razen v natančno opredeljenih okoliščinah, ki jih je preprosto dokazati. Zato se pravica do odstopa od pogodbe ne sme uporabiti za nujna popravila na potrošnikovem domu, pri katerih bi bila pravica do odstopa od pogodbe nezdružljiva z nujnostjo primera, in za programe dostave blaga na dom, ki potrošnikom omogočajo, da na spletni strani supermarketa izberejo hrano, pijačo in drugo blago za tekočo potrošnjo v gospodinjstvu in nato naročijo dostavo na dom. To je blago, ki je poceni in ga potrošniki redno kupujejo za dnevno potrošnjo ali vsakdanjo rabo v gospodinjstvu, zato zanj ne sme veljati pravica do odstopa od pogodbe. Glavne težave, s katerimi se srečujejo potrošniki, in glavni vir sporov s trgovci se nanašajo na dobavo blaga, vključno z blagom, ki se med prevozom izgubi ali poškoduje, ter poznimi in delnimi dobavami. Zato je primerno pojasniti in uskladiti nacionalna pravila o dobavi in prenosu tveganja.

(37) Zaradi poenostavitve in pravne varnosti mora pravica do odstopa od pogodbe veljati za vse vrste pogodb na daljavo in pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, razen v natančno opredeljenih okoliščinah, ki jih ni težko dokazati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37a) Glavne težave, s katerimi se srečujejo potrošniki, in glavni viri sporov s trgovci zadevajo dobavo blaga, vključno z blagom, ki se med prevozom izgubi ali poškoduje, ter poznimi ali delnimi dobavami. Zato je primerno uskladiti nacionalna pravila o dobavi in prenosu tveganja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37b) Če trgovec ne izpolni svojih dobavnih obveznosti, ga mora potrošnik na trajnem nosilcu podatkov pozvati k dobavi v roku najmanj sedmih dni in ga obvestiti o svoji nameri, da bo preklical pogodbo, če dobava ne bo opravljena. Šteje se, da je potrošnik odstopil od pogodbe, če do izteka tega roka dobava ni opravljena. Ne glede na njegovo pravico do odškodnine mora biti potrošnik v primeru že opravljenega plačila upravičen do povračila v sedmih dneh od preklica. Da bi zagotovili višjo raven varstva potrošnikov, morajo imeti države članice možnost, da sprejmejo ali ohranijo nacionalne pravne predpise.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) V smislu prodaje potrošnikom se lahko blago dostavi na različne načine. Samo pravilo, od katerega so mogoča prosta odstopanja, bo omogočilo potrebno prožnost za upoštevanje navedenih razlik. Potrošnika je treba zavarovati pred vsakim tveganjem izgube ali poškodbe blaga med prevozom, ki ga organizira ali izvede trgovec. Uvedeno pravilo o prenosu tveganja se ne sme uporabljati, kadar potrošnik neupravičeno zavlačuje s prevzemom blaga (na primer, kadar potrošnik ne prevzame blaga na poštnem uradu v roku, ki ga določi urad). V navedenih okoliščinah mora potrošnik prevzeti tveganje izgube ali poslabšanja blaga po roku za dobavo, o katerem se je dogovoril s trgovcem.

(38) V primeru prodaje potrošnikom je blago lahko dostavljeno na različne načine: bodisi takoj bodisi na kasnejši datum. Če se pogodbeni stranki ne dogovorita o točnem datumu dobave, trgovec dostavo opravi čim prej, vsekakor pa najkasneje v tridesetih dneh po dnevu sklenitve pogodbe. Potrošnika je treba zavarovati pred vsakim tveganjem izgube ali poškodbe blaga med prevozom, ki ga organizira ali izvede trgovec. Uvedeno pravilo o prenosu tveganja se ne sme uporabljati, kadar potrošnik neupravičeno zavlačuje s prevzemom blaga (na primer, kadar potrošnik ne prevzame blaga na poštnem uradu v roku, ki ga določi urad). V navedenih okoliščinah mora potrošnik prevzeti tveganje izgube ali poslabšanja blaga po roku za dobavo, o katerem se je dogovoril s trgovcem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38a) Pri številnih transakcijah potrošniki nimajo na izbiro dovolj načinov plačila ali pa morajo plačati za uporabo določenega načina. To stanje bi bilo treba obravnavati z določbo, ki bi zagotovila, da bo trgovec potrošniku ponudil različne načine plačila, v primeru pogodbe na daljavo pa bi morali ti načini vključevati elektronske in neelektronske načine plačila. Za neelektronski sistem plačila gre na primer takrat, ko potrošnik s spletnega mesta trgovca natisne naročilo, ki ga poravna v gotovini v banki ali na kateri koli drugi kontaktni točki trgovca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Trgovec mora biti odgovoren potrošniku, če blago ni v skladu s pogodbo. Domnevati je treba, da je blago v skladu s pogodbo, če izpolnjuje več pogojev, ki v glavnem zadevajo kakovost blaga. Kakovost in delovanje, ki ju potrošniki lahko razumno pričakujejo, sta med drugim odvisna od tega, ali je blago novo ali rabljeno, pa tudi od pričakovane življenjske dobe blaga.

(39) Trgovec mora biti odgovoren potrošniku, če blago ni v skladu s pogodbo. Domnevati je treba, da je blago v skladu s pogodbo, če izpolnjuje več pogojev, ki v glavnem zadevajo kakovost blaga. Kakovost in delovanje, ki ju potrošniki lahko razumno pričakujejo, sta med drugim odvisna od tega, ali je blago novo ali rabljeno, pa tudi od pričakovane življenjske dobe blaga. Domneva o neskladnosti blaga velja tudi takrat, ko gre za dobavo drugega blaga ali storitev oziroma za premajhno dobavo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Če blago ni v skladu s pogodbo, mora potrošnik imeti možnost, da od trgovca najprej zahteva, da po lastni izbiri blago popravi ali zamenja, razen če trgovec dokaže, da so navedena pravna sredstva nezakonita, nemogoča ali od njega zahtevajo nesorazmeren trud. Trgovčev trud je treba opredeliti objektivno ob upoštevanju stroškov, ki jih ima pri odpravljanju neskladnosti, vrednosti blaga in pomembnosti neskladnosti. Pomanjkanje rezervnih delov ne more biti veljavna podlaga, da se upraviči trgovčeva nezmožnost odpraviti neskladnosti v razumnem času ali brez nesorazmernega truda.

(40) Potrošnik mora najprej imeti možnost, da od trgovca zahteva popravilo ali zamenjavo blaga, razen če bi bila ta sredstva nemogoča ali nesorazmerna. Treba je objektivno določiti, ali je sredstvo nesorazmerno. Sredstvo je nesorazmerno, če v primerjavi z drugim sredstvom povzroči nesprejemljive stroške; pri določitvi nesorazmernosti stroškov bi moralo biti odločilno, ali so stroški znatno višji kakor pri drugem sredstvu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Potrošnik ne sme imeti nobenih stroškov za odpravo neskladnosti, zlasti stroškov poštnine, dela in materialov. Poleg tega potrošnik trgovcu ne sme plačati nadomestila za uporabo blaga z napako.

(41) Potrošnik ne sme imeti nobenih stroškov za odpravo neskladnosti, zlasti stroškov poštnine, dela in materialov. Poleg tega potrošnik trgovcu ne sme plačati nadomestila za uporabo blaga z napako. Potrošnik bi moral imeti pravico, da v skladu z določbami veljavnega nacionalnega prava zahteva odškodnino za kakršno koli neizpolnjevanje prodajne pogodbe, ki ga trgovec ne odpravi. Treba je omogočiti, da taka odškodnina vključuje nedenarno izgubo, če tako določa veljavno nacionalno pravo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Ko trgovec odkloni odpravo neskladnosti ali več kot enkrat ne odpravi neskladnosti, mora imeti potrošnik pravico do svobodne izbire katerega koli razpoložljivega pravnega sredstva. Trgovčeva zavrnitev zahteve je lahko eksplicitna ali implicitna, kar v slednjem primeru pomeni, da se trgovec ne odziva na zahteve potrošnika, naj neskladnost odpravi, ali pa te zahteve ignorira.

(42) Potrošnik bi moral imeti pravico do svobodne izbire katerega koli razpoložljivega pravnega sredstva, če nima pravice do popravila ali zamenjave. Da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo ali ohranijo nacionalne pravne predpise o svobodni izbiri pravnih sredstev pri neskladnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42a) Opredeliti je treba, da je lahko trgovec v nekaterih primerih odgovoren za neskladnost, ki obstaja že ob prenosu tveganja na potrošnika, čeprav postane očitna šele kasneje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42b) Če je trgovec kot končni prodajalec odgovoren potrošniku zaradi ravnanja ali opustitve dejanja proizvajalca, je treba določiti, da lahko trgovec kot končni prodajalec uveljavlja regresno pravico do odgovornega ali odgovornih v pogodbeni verigi. V ta namen morajo nacionalni predpisi držav članic opredeliti odgovorne osebe ter postopke in dejanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42c) Potrošniku mora za pogodbene nepravilnosti pripadati obdobje odgovornosti dveh let. V njegovo korist je treba ovrgljivo domnevati, da so nepravilnosti, ki so nastopile v šestih mesecih po prenosu tveganja, obstajale že ob trenutku prenosa tveganja. Da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, morajo imeti države članice možnost, da sprejmejo ali ohranijo nacionalne pravne predpise o obdobju odgovornosti, trajanju obrnitve dokaznega bremena ali posebnih pravilih za resnejše neskladnosti, ki se pojavijo po preteku obdobja odgovornosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Direktiva 1999/44/ES je državam članicam omogočila določitev obdobja najmanj dveh mesecev, v katerem je moral potrošnik obvestiti trgovca o morebitni neskladnosti. Različna zakonodaja o prenosu je ustvarila ovire za trgovanje. Zato je treba to zakonodajno možnost odstraniti in izboljšati pravno varnost tako, da se potrošnikom naloži obveznost, da trgovca obvestijo o neskladnosti v dveh mesecih od datuma ugotovitve neskladnosti.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Nekateri trgovci ali proizvajalci potrošnikom ponujajo tržne garancije. Za zagotovitev, da se potrošniki ne zavajajo, morajo tržne garancije vsebovati nekatere informacije, vključno s trajanjem, področjem ozemeljske uporabe in izjavo, da tržna garancija ne vpliva na zakonske pravice potrošnika.

(44) Nekateri trgovci ali proizvajalci potrošnikom ponujajo tržne garancije. Za zagotovitev, da se potrošniki ne zavajajo, morajo tržne garancije vsebovati nekatere informacije, vključno s trajanjem, področjem ozemeljske uporabe in izjavo, da tržna garancija ne vpliva na zakonske pravice potrošnika v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami in določbami iz te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45a) Usklajeni zakonodajni vidiki zadevajo le pogodbe med podjetji in potrošniki. Določbe o nepoštenih pogodbenih pogojih zato ne bi smele vplivati na nacionalno zakonodajo na področju pogodb o zaposlitvi, pogodb o dednih pravicah, pogodb na področju družinskega prava ter pogodb o ustanovitvi in organizaciji podjetij ali sporazumih o partnerstvu in pogodbenih pogojih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46) Določbe o nepoštenih pogodbenih pogojih se ne smejo uporabljati za pogodbene pogoje, ki neposredno ali posredno odražajo obvezne zakonske ali regulativne določbe držav članic, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti. Za Pogoje, ki izražajo načela ali določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Skupnost ali država članica, zlasti na področju prevoza, prav tako ni treba opraviti preskusa nepoštenosti.

(46) Določbe o nepoštenih pogodbenih pogojih se ne smejo uporabljati za pogodbene pogoje, ki neposredno ali posredno odražajo zakonske ali regulativne določbe ali določbe o javnem redu držav članic, ki so v skladu z zakonodajo Unije. Podobno naj bi pogodbeni pogoji odražali načela in določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Za pogoje, ki izražajo načela ali določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Unija ali država članica, zlasti na področju prevoza, prav tako ni treba opraviti preskusa nepoštenosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) Potrošniške pogodbe morajo biti čitljive ter napisane v preprostem in razumljivem jeziku. Trgovci morajo imeti možnost, da prosto izbirajo vrsto ali velikost pisave, v kateri so napisani pogodbeni pogoji. Pred sklenitvijo pogodbe mora biti potrošniku dana možnost, da pogoje prebere. To možnost je treba potrošniku zagotoviti tako, da se mu pogoji predložijo na zahtevo (za pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih) ali se mu dajo na voljo kako drugače (na primer na spletni strani trgovca za pogodbe na daljavo), ali pa se standardni pogoji priložijo naročilnici (za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov). Trgovec mora od potrošnika pridobiti izrecno soglasje za kakršno koli plačilo poleg plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca. Pridobivanje privolitve z uporabo zavrnilnih sistemov, kot so vnaprej izbrana polja na spletu, je treba prepovedati.

(47) Vsi pogodbeni pogoji bi morali biti izraženi na jasen in razumljiv način. Če je pogodbeni pogoj zapisan, bi moral biti vedno napisan v preprostem in razumljivem jeziku. Trgovci morajo imeti možnost, da prosto izbirajo vrsto ali velikost pisave, v kateri so napisani pogodbeni pogoji. Pred sklenitvijo pogodbe mora biti potrošniku dana možnost, da pogoje prebere. To možnost je treba potrošniku zagotoviti tako, da se mu pogoji predložijo na zahtevo (za pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih) ali se mu dajo na voljo kako drugače (na primer na spletni strani trgovca za pogodbe na daljavo), ali pa se standardni pogoji priložijo naročilnici (za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov). Trgovec mora od potrošnika pridobiti izrecno soglasje za kakršno koli plačilo poleg plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca. Pridobivanje privolitve z uporabo zavrnilnih sistemov, kot so vnaprej izbrana polja na spletu, je treba prepovedati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47a) Trgovci bi morali imeti prosto izbiro glede načina obveščanja o pogodbenih pogojih, na primer o vrsti in velikosti črk, s katerimi so napisani pogodbeni pogoji. Države članice se morajo vzdržati vseh predstavitvenih zahtev, razen zahtev, povezanih z invalidi, ali kadar lahko blago ali storitve pomenijo posebno tveganje za zdravje in varnost potrošnika ali tretje osebe. Države članice lahko tudi naložijo dodatne zahteve, kadar zaradi zapletenosti pogodb za to blago ali storitve obstaja tveganje, da bi utegnil biti potrošnik oškodovan – to zajema tudi vprašanja glede konkurence v zadevnem sektorju. To se lahko nanaša na primer na pogodbe v zvezi s finančnimi storitvami, plinom, elektriko in vodo, telekomunikacijami ter nepremičninami. Vendar to ne velja za oblikovne nacionalne zahteve v zvezi s sklenitvijo pogodbe ali druge oblikovne zahteve, kot je na primer jezik, v katerem so pogoji napisani, zahteve v zvezi z vsebino pogojev ali formulacijo nekaterih pogodbenih pogojev za specifične sektorje. Ta direktiva naj ne usklajuje jezikovnih zahtev, ki veljajo za potrošniške pogodbe. Zato bi morale države članice ohraniti ali uvesti v svoje nacionalne zakonodaje pravne zahteve v zvezi z jezikom, v katerem so napisani pogodbeni pogoji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Za namene te direktive se ne sme ocenjevati niti pravičnosti pogojev, ki opisujejo glavni predmet pogodbe, niti razmerja med kakovostjo in ceno dobavljenega blaga ali izvedenih storitev, razen če ti pogoji ne izpolnjujejo zahtev po preglednosti. Glavni predmet pogodbe in razmerje med kakovostjo in ceno pa je treba kljub temu upoštevati pri ocenjevanju pravičnosti drugih pogojev. Na primer, v zavarovalniških pogodbah pogoji, ki jasno opredeljujejo ali opisujejo zavarovano tveganje in obveznost zavarovalnice, ne smejo biti predmet take ocene, če se te omejitve upoštevajo pri izračunu premije, ki jo plača potrošnik.

(49) Za namene te direktive se ne sme ocenjevati niti pravičnosti pogojev, ki opisujejo glavni predmet pogodbe, niti razmerja med kakovostjo in ceno dobavljenega blaga ali izvedenih storitev, razen če ti pogoji ne izpolnjujejo zahtev po preglednosti. Glavni predmet pogodbe in razmerje med kakovostjo in ceno pa je treba kljub temu upoštevati pri ocenjevanju pravičnosti drugih pogojev. Na primer, v zavarovalniških pogodbah pogoji, ki jasno opredeljujejo ali opisujejo zavarovano tveganje in obveznost zavarovalnice, ne smejo biti predmet take ocene, če se te omejitve upoštevajo pri izračunu premije, ki jo plača potrošnik. Ta izključitev ne velja za plačilo, predvideno za trgovca pri pomožnih ali kontingentnih stroških, določenih v pogodbi, vključno s provizijami ali stroški za kršitev katerega koli pogodbenega pogoja, ki bi morala biti v celoti predmet preskusa poštenosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) Direktiva za zagotovitev pravne varnosti in izboljšanja delovanja notranjega trga mora vsebovati dva seznama nepoštenih pogojev. Priloga II vsebuje seznam pogojev, ki morajo v vseh okoliščinah veljati za nepoštene. Priloga III vsebuje seznam pogojev, ki morajo veljati za nepoštene, razen če trgovec dokaže nasprotno. Ta seznama se morata uporabljati v vseh državah članicah.

(50) Direktiva za zagotovitev pravne varnosti in izboljšanja delovanja notranjega trga mora vsebovati dva neizčrpna seznama nepoštenih pogojev. Priloga II vsebuje seznam pogojev, ki morajo v vseh okoliščinah veljati za nepoštene. Priloga III vsebuje seznam pogojev, ki morajo veljati za nepoštene, razen če trgovec dokaže nasprotno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52) Zlasti je treba Komisijo pooblastiti, da spremeni Prilogi II in III o pogodbenih pogojih, ki se obravnavajo kot nepošteni ali se zanje domneva, da so nepošteni. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53) Pooblastila Komisije za spremembo prilog II in III je treba uporabljati za zagotavljanje doslednega izvajanja pravil o nepoštenih pogojih tako, da se ti prilogi dopolnita s pogodbenimi pogoji, ki veljajo za nepoštene v vseh okoliščinah ali ki veljajo za nepoštene, razen če trgovec dokaže drugače.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55a) Države članice morajo zagotoviti ustrezno stopnjo sodelovanja med njihovimi nacionalnimi organi in mrežo evropskih centrov za varstvo potrošnikov, da bi se lahko odzvali v čezmejnih primerih, posebej v nerešenih primerih evropskih centrov za varstvo potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60) Evropska komisija bo preučila najprimernejši način za zagotovitev, da so vsi potrošniki seznanjeni s svojimi pravicami na prodajnem mestu.

(60) Komisija bo po posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi preučila najprimernejši način za zagotovitev, da so vsi potrošniki in trgovci seznanjeni s svojimi pravicami na prodajnem mestu. Komisija bi morala uporabiti zlasti načine, ki jih nudijo orodja informacijsko-komunikacijske tehnologije in javni mediji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61a) Da bi države članice zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, je treba predvideti proces vzajemnega ocenjevanja, v okviru katerega morajo države članice v roku za prenos te direktive najprej pregledati svoje pravne predpise, da bi ugotovile, katere strožje predpise, ki so v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, bodo sprejele ali ohranile v svojem pravnem sistemu. Države članice morajo do konca obdobja prenosa te direktive pripraviti poročilo o rezultatih tega pregleda. Vsako poročilo je treba posredovati vsem ostalim državam članicam in zainteresiranim stranem. Države članice bodo imele na voljo šest mesecev za predložitev pripomb v zvezi s temi poročili. Komisija mora najkasneje eno leto po preteku roka za prenos te direktive in potem vsaka tri leta pripraviti splošno poročilo, ki po potrebi vsebuje zakonodajne predloge. Komisija mora po potrebi podpreti države članice pri pripravi skupne metodologije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61b) Da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov v vseh državah članicah, je treba osebe in organizacije, ki imajo upravičen interes za varstvo potrošnikov, spodbujati, da države članice in Komisijo obveščajo o svojih ocenah in pripravljajo nezavezujoča priporočila, da bi jih lahko upoštevali pri pregledu te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63) Primerno je to direktivo pregledati, če se ugotovijo ovire za notranji trg. Pregled bi lahko privedel do predloga Komisije za spremembo te direktive, ki lahko vključuje spremembe druge zakonodaje za varstvo potrošnikov kot odraz zavezanosti strategije potrošniške politike Komisije pregledu pravnega reda Skupnosti, da se doseže visoka skupna raven varstva potrošnikov.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseči visoko raven varstva potrošnikov s približevanjem nekaterih vidikov zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s pogodbami med potrošniki in trgovci.

Namen te direktive je doseči visoko raven varstva potrošnikov in prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približevanjem nekaterih vidikov zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s pogodbami med potrošniki in trgovci.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseči visoko raven varstva potrošnikov s približevanjem nekaterih vidikov zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s pogodbami med potrošniki in trgovci.

Ne zadeva slovenske različice.

Obrazložitev

Ne zadeva slovenske različice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „potrošnik“ je vsaka fizična oseba, ki v pogodbah, zajetih s to direktivo, deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(1) „potrošnik“ je vsaka fizična oseba, ki v pogodbah, zajetih s to direktivo, deluje za namene, ki so primarno zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

Države članice lahko ohranijo ali razširijo uporabo pravil te direktive na pravne ali fizične osebe, ki niso „potrošniki“ v smislu prvega odstavka te točke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „trgovec“ je vsaka fizična ali pravna oseba, ki v pogodbah, zajetih s to direktivo, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali poklicno dejavnostjo, in kdor koli, ki deluje v imenu ali po naročilu trgovca;

(2) „trgovec“ je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ne glede na to, ali je javna ali zasebna, v zvezi s pogodbami, zajetimi s to direktivo, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali poklicno dejavnostjo, in kdor koli, ki deluje po naročilu trgovca;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) „blago“ so kateri koli premični materialni ali kateri koli nematerialni predmeti, ki se uporabljajo na način, enakovreden fizični posesti, z izjemo blaga, prodanega v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov. Za blago v smislu te direktive veljajo tudi voda, plin in elektrika, če se prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini;

(Glej predlog spremembe k členu 2, točka 4.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2b) „blago, izdelano po podrobnem opisu potrošnika“ je vsako blago, ki ni bilo predizdelano in na katerega odločno vpliva posameznikova izbira ali zahteva;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „prodajna pogodba“ je katera koli pogodba, v skladu s katero trgovec proda blago potrošniku, vključno s pogodbo mešanega tipa, katere predmet so blago in storitve;

črtano

(Glej predlog spremembe k členu 2, točka 5a.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „blago“ so kateri koli premični materialni predmeti, razen:

črtano

(a) blaga, prodanega v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov,

(b) vode in plina, če se ne prodajata v omejeni prostornini ali določeni količini,

(c) elektrike;

(Glej predlog spremembe k členu 2, točka 2a.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „storitvena pogodba“ je katera koli pogodba razen prodajne pogodbe, na podlagi katere trgovec izvaja storitev za potrošnika;

(5) „storitev“ je vsako delo ali vsaka vrsta druge storitve, ki jo opravlja trgovec v korist potrošnika proti plačilu;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) „prodajna pogodba“ je katera koli pogodba, s katero trgovec v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenese lastništvo nad nekim blagom na potrošnika ali se obveže k temu, da bo na potrošnika prenesel lastništvo nad nekim blagom, in s katero se potrošnik obveže k plačilu dogovorjene cene. Za namene te direktive veljajo za prodajno pogodbo tudi pogodbe za dobavo blaga, ki ga je še treba proizvesti ali pridelati;

(Glej predlog spremembe k členu 2, točka 3.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5b) „pogodba mešanega tipa“ je katera koli pogodba, ki vsebuje elemente o izvajanju storitve in elemente glede dobave blaga;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „pogodba na daljavo“ je katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, pri kateri trgovec za sklenitev pogodbe uporabi izključno eno ali več sredstev za komuniciranje na daljavo;

(6) „pogodba na daljavo“ je katera koli pogodba med trgovcem in potrošnikom o dobavi blaga ali izvajanju storitev, ki je sklenjena v okviru organizirane prodaje na daljavo ali sistema izvajanja storitev, pri čemer trgovec in potrošnik pri sklenitvi pogodbe nista sočasno fizično prisotna, temveč izključno uporabita eno ali več sredstev za komuniciranje na daljavo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „sredstva za komuniciranje na daljavo“ so katera koli sredstva, ki se lahko uporabljajo za sklenitev pogodbe med trgovcem in potrošnikom, ne da bi bila za to potrebna njuna hkratna fizična navzočnost.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) „pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov,“ je:

(8) „pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov,“ je katera koli pogodba med trgovcem in potrošnikom o dobavi blaga ali opravljanju storitve:

(a) katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, ki se sklene zunaj poslovnih prostorov ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika, ali katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, za katero je potrošnik dal ponudbo v enakih okoliščinah, ali

(a) ki se sklene zunaj poslovnih prostorov ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika,

(aa) za katero je potrošnik ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika zunaj poslovnih prostorov dal ponudbo, ali

(b) katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, ki se sklene v poslovnih prostorih, vendar dogovori zunaj poslovnih prostorov ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika;

(b) katere glavni sestavni deli so bili določeni med izletom, prostočasnim dogodkom ali prodajno predstavitvijo, ki jo je organiziral trgovec ali tretja oseba v imenu trgovca, zunaj poslovnih prostorov ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika, pri čemer je namen takega izleta, prostočasnega dogodka ali predstavitve naknadna sklenitev pogodbe v poslovnih prostorih;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) stojnice na tržnicah ali sejmih, na katerih trgovec redno ali začasno izvaja svojo dejavnost;

(b) stojnice na tržnicah, na katerih trgovec redno ali začasno izvaja svojo dejavnost;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) „izdelek“ je vsako blago ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) „poklicna skrbnost“ je raven strokovnega znanja in skrbnosti, za katero se razumno pričakuje, da jo trgovec upošteva v razmerju do potrošnikov, in ki je sorazmerna s pošteno tržno prakso in/ali splošnim načelom dobre vere na področju dejavnosti trgovca;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) „dražba“ je način prodaje, pri katerem trgovec ponudi blago ali storitve po postopku konkurenčnih ponudb, ki lahko vključuje uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo in pri katerem je najvišji ponudnik zavezan kupiti blago ali storitve. Transakcija, ki se sklene na podlagi ponujene fiksne cene, kljub možnosti potrošnika, da jo sklene po ponudbenem postopku, ni dražba;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) „javna dražba“ je način prodaje, pri katerem trgovec ponudi blago potrošnikom, ki so osebno navzoči ali imajo možnost, da se dražbe osebno udeležijo, po postopku konkurenčnih ponudb, ki ga vodi dražitelj in pri katerem je najvišji ponudnik zavezan kupiti blago;

(16) „javna dražba“ je način prodaje, pri katerem trgovec na fizično dostopni javni prireditvi ponudi blago ali storitev potrošnikom, po preglednem postopku konkurenčnih ponudb, ki ga vodi tretja oseba (dražitelj), ki proti plačilu deluje kot zastopnik trgovca. Na naraščajoči dražbi se blago ali storitev proda tistemu potrošniku ali osebi, ki nastopa v njegovem imenu, ki da najvišjo ponudbo. Na padajoči dražbi se blago ali storitev proda tistemu potrošniku ali osebi, ki nastopa v njegovem imenu, ki takoj in prva pristane, da bo kupila blago ali storitev po ponudbeni ceni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) „proizvajalec“ je proizvajalec blaga, uvoznik blaga na območje Skupnosti ali katera koli druga oseba, ki se s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim razlikovalnim znakom na blagu predstavlja kot proizvajalec;

(17) "proizvajalec"pomeni proizvajalca blaga, uvoznika blaga na območje Unije ali druge osebe, ki se s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim razlikovalnim znakom na blagu predstavljajo kot proizvajalci;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) „tržna garancija“ je katera koli zaveza trgovca ali proizvajalca („garanta“) potrošniku, da bo na kateri koli način povrnil plačano ceno ali zamenjal, popravil ali servisiral blago, če ne izpolnjuje specifikacij iz garancijske izjave ali ustreznega oglasa, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem;

(18) „tržna garancija“ je katera koli zaveza trgovca ali proizvajalca („garanta“) potrošniku – poleg njegovih zakonskih obveznosti v zvezi z zagotavljanjem skladnosti –, da bo na kateri koli način povrnil plačano ceno ali zamenjal, popravil ali servisiral blago, če ne izpolnjuje specifikacij ali katerih koli drugih zahtev, ki niso povezane s skladnostjo, iz garancijske izjave ali ustreznega oglasa, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) „posrednik“ je trgovec, ki sklene pogodbo v imenu ali po naročilu potrošnika;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) „pomožna pogodba“ je pogodba, po kateri potrošnik pridobi blago ali storitve, povezane s pogodbo na daljavo ali pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, to blago ali storitve pa zagotovi trgovec ali tretja oseba na podlagi dogovora med to tretjo osebo in trgovcem.

(20) „povezana pogodba“ je katera koli pogodba za dostavo blaga ali opravljanje storitev:

(a) ki z objektivnega vidika pomeni komercialno enoto s pogodbo na daljavo ali pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, in

(b) pri kateri trgovec ali tretja oseba na podlagi dogovora med tretjo osebo in trgovcem dostavi blago ali opravi storitve.

Za komercialno enoto gre, kadar je blago ali storitev, zagotovljena na podlagi povezane pogodbe, povezana z izvajanjem pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, odvisno od primera, ali z uporabo blaga, ki je bilo dobavljeno, ali storitve, ki je bila opravljena v skladu s tako pogodbo na daljavo ali pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta direktiva se uporablja za prodajne pogodbe in storitvene pogodbe, sklenjene med trgovcem in potrošnikom, pod pogoji in v obsegu, določenimi v njenih določbah.

1. Ta direktiva se uporablja za pogodbe o dobavi blaga ali izvajanju storitve in za pogodbe mešanega tipa, sklenjene med trgovcem in potrošnikom, pod pogoji in v obsegu, določenimi v njenih določbah.

2. Ta direktiva se uporablja samo za finančne storitve glede nekaterih pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, iz členov od 8 do 20, nepoštenih pogodbenih pogojev iz členov od 30 do 39 ter splošnih določbah iz členov od 40 do 46, ki se berejo v povezavi s členom 4 o popolni uskladitvi.

2. Ta direktiva ne posega v sektorsko zakonodajo Unije, ki ureja pogodbe, sklenjene med trgovcem in potrošnikom.

2a. Ta direktiva se ne uporablja za pogodbe, ki se nanašajo na:

(a) socialne storitve,

(b) zdravstveno varstvo, tj. za zdravstvene storitve, ki jih za paciente opravljajo zdravstveni delavci, da bi ocenili, ohranili ali obnovili njihovo zdravstveno stanje;

(c) dejavnosti iger na srečo, pri katerih gre za denarne vložke, vključno z loterijo, igrami v kazinojih in stavami.

2b. Členi od 5 do 19 ter 23a se ne uporabljajo za pogodbe:

(a) v zvezi s finančnimi storitvami;

(b) s področja uporabe Direktive 2002/65/ES.

3. Samo členi od 30 do 39 o pravicah potrošnikov v zvezi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, ki se berejo v povezavi s členom 4 o popolni uskladitvi, se uporabljajo za pogodbe, ki spadajo na področje uporabe Direktive 94/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 90/314/EGS.

3. Ob upoštevanju odstavkov od 4 do 7 tega člena se členi od 9 do 19 uporabljajo za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov.

4. Členi 5, 7, 9 in 11 ne posegajo v določbe v zvezi z zahtevami informiranja iz Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

4. Členi od 9 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov:

(a) v zvezi z nastankom, pridobitvijo ali prenosom stvarnih pravic na nepremičnini ali jamstev na nepremičnini ali v zvezi z gradnjo ali bistveno gradbeno spremembo stavbe ali najemom stavbe oziroma stanovanja;

(b) s področja uporabe Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(3) ali Direktive 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave(4);

(c) sklenjene v skladu s predpisi držav članic v sodelovanju z javnim uslužbencem, ki ga pravo zavezuje k neodvisnosti in nepristranskosti ter ki z izčrpnimi pravnimi informacijami zagotovi, da potrošnik sklene pogodbo le na podlagi temeljitega premisleka in ob seznanjenosti z njenim pravnim obsegom.

5. Členi od 9 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, pri katerih morata trgovec in potrošnik nemudoma izvesti pogodbene obveznosti in plačilo, ki ga mora izvesti potrošnik, ne presega zneska v višini 40 EUR, če se te pogodbe zaradi njihove narave običajno sklenejo zunaj poslovnih prostorov. Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo nižjo vrednost.

6. Členi od 9 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo:

(a) sklenjene z uporabo prodajnih avtomatov ali v trgovskih lokalih, opremljenih z avtomati;

(b) sklenjene s telekomunikacijskimi operaterji prek javnih telefonskih govornic za njihovo uporabo, ali sklenjene za uporabo posamične povezave po telefonu, internetu ali telefaksu, ki jo vzpostavi potrošnik.

7. Členi od 12 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo za izvajanje storitev na področju nastanitve, prevoza, storitev najema avtomobilov, dostave hrane in pijače ali storitev za prosti čas, če je v teh pogodbah predviden poseben datum ali časovno obdobje izvedbe.

8. Ob upoštevanju odstavkov 9, 10 in 11 tega člena se členi od 22 do 29 uporabljajo za prodajne pogodbe. Kadar gre za pogodbo mešanega tipa, se členi od 22 do 29 brez poseganja v člen 24(5) uporabljajo samo za blago.

9. Člena 22a in 23a se uporabljata tudi za storitvene pogodbe in pogodbe mešanega tipa.

10. Členi od 22 do 29 se ne uporabljajo za.

a) elektriko;

b) vodo in plin, če se ne prodajata v omejeni prostornini ali določeni količini.

11. Členi od 22 do 29 se ne uporabljajo za rabljeno blago, prodano na javni dražbi.

____________________

UL L 158, 23.6.1990, str. 59.

2 UL L 33, 3.2.2009, str. 10.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Popolna uskladitev

Stopnja usklajevanja

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice v svojo nacionalno zakonodajo ne smejo ohraniti ali uvesti določb, ki se razlikujejo od določb iz te direktive, vključno z bolj ali manj strogimi določbami za zagotavljanje različne ravni varstva potrošnikov.

1. Razen kadar je tako določeno v odstavku 1a in 1b, lahko države članice v svojem nacionalnem pravu ohranijo ali uvedejo strožje določbe, skladne s Pogodbo o delovanju Evropske unije, da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, pod pogoji in v obsegu, določenemu v členu 5, členu 9(3b) in 9(3c), členih od 22 do 29, členu 31(4) ter členih 34 in 35.

1a. Države članice lahko v svojem nacionalnem pravu ohranijo strožje določbe, ki so skladne s Pogodbo o delovanju Evropske unije, da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, kot je določeno v členu 12(4) in členu 13(2).

1b. Države članice v svojem nacionalnem pravu ne smejo ohraniti ali uvesti določb, ki se razlikujejo od določb iz člena 2, členov od 9(1) do (3a) in člena 9(3e), členov 10 in 11, členov od 12(1) do (3), člena 13(1), členov od 14 od 19, členov od 30 do 33 ter členov 36, 37 in 38, vključno s strožjimi določbami za zagotavljanje drugačne ravni varstva potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4a

Roki, datumi in časovne omejitve

Za izračun rokov iz te direktive je treba upoštevati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in časovnih omejitev(5).

____________________

UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije za potrošnike

Informacije za potrošnike za pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zahteve po splošnih informacijah

Zahteve za informacije za pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pred sklenitvijo katere koli prodajne pogodbe ali storitvene pogodbe trgovec potrošniku predloži naslednje informacije, če te niso že jasne iz okoliščin:

1. Ob sklenitvi pogodbe v poslovnih prostorih trgovec ali oseba, ki nastopa v njegovem imenu, potrošniku na jasen in razumljiv način predloži naslednje informacije, če te niso že jasne iz okoliščin:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) glavne značilnosti izdelka v obsegu, ki ustreza sredstvu in izdelku;

(a) glavne značilnosti blaga ali storitve v obsegu, ki ustreza blagu ali storitvi;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) fizični naslov in identiteto trgovca, kot na primer njegovo poslovno ime in po potrebi fizični naslov in identiteto trgovca, v imenu katerega deluje;

(b) identiteto trgovca, na primer njegovo poslovno ime;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) naslov sedeža podjetja trgovca, njegovo telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov, kadar so na voljo, da bi lahko potrošnik hitro stopil v stik s trgovcem in učinkovito komuniciral z njim;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) ceno, vključno z davki, ali kadar je ceno zaradi narave izdelka nemogoče razumno izračunati vnaprej, način, na katerega se cena izračuna, ter po potrebi vključno z dodatnimi prevoznimi, dostavnimi ali poštnimi stroški, ali kadar teh stroškov ni mogoče razumno izračunati vnaprej, dejstvo, da bo take dodatne stroške morda treba plačati;

(c) celotno ceno, vključno z davki, ali kadar je ceno zaradi narave blaga ali storitve nemogoče razumno izračunati vnaprej, način, na katerega se cena izračuna, ter po potrebi vključno z dodatnimi prevoznimi, dostavnimi ali poštnimi stroški in katerimi koli drugimi stroški, ali kadar teh stroškov ni mogoče razumno izračunati vnaprej, dejstvo, da bo take dodatne stroške morda treba plačati; v primeru pogodbe za nedoločen čas celotna cena pomeni skupne mesečne stroške;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) plačilne pogoje, pogoje dostave, izpolnitve in obravnavanja pritožb, če ti odstopajo od zahtev poklicne skrbnosti;

(d) kadar je to primerno, plačilne pogoje, pogoje dostave, izpolnitve, datum, do katerega se trgovec zaveže, da bo dostavil blago ali opravil storitev ter politiko trgovca glede obravnavanja pritožb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) možnost in pogoje poprodajnih storitev in tržnih garancij, kadar je to primerno;

(f) poleg možnosti pravne garancije o skladnosti blaga tudi možnost in pogoje poprodajnih storitev in tržnih garancij, kadar je to primerno;

(fa) obstoj kodeksov ravnanja in kako jih je mogoče dobiti, kadar je to primerno;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)       trajanje pogodbe, kadar je to primerno, ali če gre za pogodbo za nedoločen čas, pogoje za odpoved pogodbe;

(g) trajanje pogodbe, kadar je to primerno, ali če gre za pogodbo za nedoločen čas ali pogodbo, ki se samodejno podaljšuje, pogoje za odpoved pogodbe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) možnost in pogoje v zvezi s pologi ali drugimi finančnimi garancijami, ki jih plača ali zagotovi potrošnik na zahtevo trgovca.

(i) kadar je to primerno, možnost in pogoje v zvezi s pologi ali drugimi finančnimi garancijami, ki jih plača ali zagotovi potrošnik na zahtevo trgovca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia)     po potrebi uporabo ukrepov za tehnično zaščito digitalnih vsebin;

(ib)     vsako medsebojno povezljivost digitalnih vsebin s strojno in programsko opremo, s katero je trgovec seznanjen ali bi z njo razumno moral biti seznanjen, vključno s pomanjkanjem medsebojne povezljivosti, kadar je to primerno;

(ic) po potrebi možnost dostopa do izvensodnega postopka pritožbe in drugih pravnih sredstev, ki se uporabljajo za trgovce, ter pogoje za ta dostop.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primeru javne dražbe se lahko informacije iz odstavka 1(b) nadomestijo s fizičnim naslovom in identiteto dražilca.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za pogodbe o dostavi blaga ali opravljanju storitev, ki zajemajo enodnevne transakcije in po katerih mora trgovec dostaviti blago ali opraviti storitev takoj, ko se sklene pogodba.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Informacije iz odstavka 1 so sestavni del prodajne pogodbe ali storitvene pogodbe.

3. Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatne predpogodbene zahteve za informacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v člen 7(2) ter člena 13 in 42 se posledice kakršne koli kršitve člena 5 določijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Države članice v svojih nacionalnih zakonodajah določijo učinkovita pravna sredstva pogodbenega prava za kakršno koli kršitev člena 5.

2. Brez poseganja v člena 13 in 42 se posledice kakršne koli kršitve člena 5 določijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Države članice v svojih nacionalnih zakonodajah določijo učinkovita in sorazmerna pravna sredstva za kakršno koli kršitev člena 5.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Posebne zahteve za informiranje za posrednike

črtano

1. Pred sklenitvijo pogodbe posrednik potrošniku razkrije, da deluje v imenu ali po naročilu drugega potrošnika in da se sklenjena pogodba ne šteje za pogodbo med potrošnikom in trgovcem, ampak za pogodbo med dvema potrošnikoma, in je kot taka zunaj področja uporabe te direktive.

2. Če posrednik ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se šteje, da je sklenil pogodbo v svojem imenu.

3. Ta člen se ne uporablja za javne dražbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

črtano

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

Zahteve po informacijah za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Predpogodbene zahteve po informacijah za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Za pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, trgovec zagotovi naslednje informacije, ki so sestavni del pogodbe:

1. Pravočasno, preden se potrošnik zaveže s pogodbo na daljavo ali pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, ali ustrezno ponudbo, trgovec ali tretja oseba, ki nastopa v njegovem imenu, potrošniku zagotovi naslednje jasne in razumljive informacije:

(a) informacije iz členov 5 in 7 ter, z odstopanjem od člena 5(1)(d), način plačila, dostave in izpolnitve v vseh primerih;

(a) glavne značilnosti blaga ali storitve v obsegu, ki ustreza načinu in blagu ali storitvi;

(b) kadar se uporablja pravica do odstopa od pogodbe, pogoje in postopke za uveljavljanje te pravice v skladu s Prilogo I;

(b) identiteto trgovca, na primer njegovo poslovno ime;

(ba) naslov sedeža podjetja trgovca, njegovo telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov, kadar so na voljo, da bi lahko potrošnik hitro stopil v stik s trgovcem in učinkovito komuniciral z njim;

(c) fizični naslov sedeža podjetja trgovca (in kadar je to primerno trgovca, v imenu katerega deluje), na katerega lahko potrošnik naslovi morebitne pritožbe, če se razlikuje od fizičnega naslova trgovca;

(c) celotno ceno, vključno z davki, ali kadar je ceno zaradi narave blaga ali storitve nemogoče razumno izračunati vnaprej, način, na katerega se cena izračuna, ter po potrebi vključno z dodatnimi prevoznimi, dostavnimi ali poštnimi stroški in katerimi koli drugimi stroški, ali kadar teh stroškov ni mogoče razumno izračunati vnaprej, dejstvo, da bo take dodatne stroške morda treba plačati; v primeru pogodbe za nedoločen čas celotna cena pomeni skupne mesečne stroške;

(d) obstoj kodeksov ravnanja in kako jih je mogoče dobiti, kadar je to primerno;

(d) plačilne pogoje, pogoje dostave, izpolnitve, datum, do katerega se trgovec zaveže, da bo dostavil blago ali opravil storitev ter politiko trgovca glede obravnavanja pritožb;

(e) možnost uveljavljanja sporazumnega reševanja sporov, kadar je to primerno;

(e) obdobje in postopek uveljavljanja te pravice, vključno z dejanskimi stroški vrnitve blaga, če obstaja pravica do odstopa od pogodbe; trgovec lahko v ta namen uporabi vzorec navodil za odstop od pogodbe iz Priloge I(A) in vzorec obrazca za odstop od pogodbe iz Priloge I(B), ali uporabi katero koli drugo jasno ubesedeno izjavo; če trgovec obvesti potrošnika z uporabo vzorca navodil za odstop od pogodbe iz Priloge I(A), se šteje, da izpolnjuje zahteve za informacije iz tega člena v zvezi s pravico do odstopa;

(ea) kadar pravica do odstopa od pogodbe v skladu s členom 19(1) ne velja, informacije, da potrošnik ne more uveljavljati te pravice;

(f) da bo pogodba sklenjena s trgovcem, zaradi česar bo potrošnik deležen varstva, določenega s to direktivo.

(f) poleg možnosti pravne garancije o skladnosti blaga tudi možnost in pogoje poprodajnih storitev in tržnih garancij, kadar je to primerno;

(fa) obstoj kodeksov ravnanja in kako jih je mogoče dobiti, kadar je to primerno;

(fb) trajanje pogodbe, kadar je to primerno, ali, če gre za pogodbo za nedoločen čas ali pogodbo, ki se samodejno podaljšuje, pogoje za odpoved pogodbe;

(fc) minimalno trajanje obveznosti potrošnika na podlagi pogodbe, kadar je to primerno;

(fd) možnost in pogoje v zvezi s pologi ali drugimi finančnimi garancijami, ki jih plača ali zagotovi potrošnik na zahtevo trgovca;

(fe) po potrebi uporabo ukrepov za tehnično zaščito digitalnih vsebin;

(ff) vsako medsebojno povezljivost digitalnih vsebin s strojno in programsko opremo, s katero je trgovec seznanjen ali bi z njo razumno moral biti seznanjen, vključno s pomanjkanjem medsebojne povezljivosti, kadar je to primerno;

(fg) po potrebi možnost dostopa do izvensodnega postopka pritožbe in drugih pravnih sredstev, ki se uporabljajo za trgovce, ter pogoje za ta dostop.

2. V primeru javne dražbe se lahko informacije iz točk (b), (ba) in (c) odstavka 1 nadomestijo z enakovrednimi podatki dražilca.

3. Informacije iz odstavka 1 so sestavni del pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov.

3a. Države članice za vzorec navodil za odstop v skladu z delom A priloge I ne določijo nobenih drugih vsebinskih zahtev.

3b. Za pogodbe na daljavo ter pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ki se nanašajo na prevozne storitve ali zdravstvene in varstvene zahteve, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo določbe v nacionalnem pravu, ki določajo dodatne predpogodbene zahteve za informacije, pod pogojem, da so skladne s Pogodbo o delovanju Evropske unije in da so take zahteve primerne za ustreznost informacij za potrošnike.

3c. Države članice lahko uvedejo ali ohranijo dodatne predpogodbene zahteve po informacijah za vse pogodbe na daljavo in pogodbe o izvajanju storitev, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, za katere so v skladu s členom 22(5) Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zagotavljanju storitev na notranjem trgu(6) določene dodatne zahteve po informacijah, ki veljajo za ponudnike storitev, ustanovljene na njihovem področju.

3d. Člen 5 ne posega v Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu2.

3e. Izpolnjevanje zahtev po informacijah, navedenih v tem poglavju, mora dokazati trgovec.

____________________

UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

2 UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oblikovne zahteve za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Predpogodbene oblikovne zahteve za informacije za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, so informacije iz člena 9 v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljive. Naročilnica vključuje tudi standardni odstopni obrazec iz Priloge I(B).

1. Pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, se informacije iz člena 9 potrošniku zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, če se to zdi primerno glede na naravo pogodbe, in sicer v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljive. Potrošnik lahko vedno zahteva, da se mu informacije zagotovijo na papirju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov, je veljavna samo, če potrošnik podpiše naročilnico, in v primerih, kadar naročilnica ni na papirju, prejme kopijo naročilnice na drugem trajnem nosilcu podatkov.

2. Pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov, postane veljavna samo, če potrošnik naročilnico podpiše.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice ne uvedejo nobenih oblikovnih zahtev .

3. Države članice ne uvedejo nobenih dodatnih oblikovnih predpogodbenih zahtev za izpolnjevanje zahtev po informacijah iz člena 9(1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oblikovne zahteve za pogodbe na daljavo

Predpogodbene oblikovne zahteve za informacije za pogodbe na daljavo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri pogodbah na daljavo se potrošniku pred sklenitvijo pogodbe zagotovijo ali dajo na voljo informacije iz člena 9(a), ki so napisane v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljive, na način, primeren za uporabljeno sredstvo za komuniciranje na daljavo.

1. Pri pogodbah na daljavo se potrošniku na trajnem nosilcu podatkov zagotovijo ali dajo na voljo informacije iz člena 9, ki so napisane v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljive, na način, primeren za uporabljeno sredstvo za komuniciranje na daljavo.

1a. Če pogodba na daljavo za opravljanje storitev potrošnika obvezuje k plačilu, ga pogodba zavezuje samo, če:

(a) je trgovec potrošnika jasno in v vidni obliki opozoril na skupno ceno, vključno z vsemi ustreznimi cenovnimi elementi, in

(b) je trgovec pri pogodbah, sklenjenih prek interneta, svojo spletno stran oblikoval tako, da je zavezujoče naročilo mogoče šele, ko je potrošnik potrdil, da se je seznanil z obveznimi informacijami iz točke (a); ali

(c) je trgovec pri pogodbah, sklenjenih po telefonu, potrošniku poslal potrditev svoje ponudbe na trajnem nosilcu podatkov ter je potrošnik sklenitev pogodbe potrdil na trajnem nosilcu podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če trgovec telefonira potrošniku, da bi sklenil pogodbo na daljavo, na začetku pogovora s potrošnikom razkrije svojo identiteto in komercialni namen klica.

2. Če trgovec ali posrednik, ki nastopa v imenu trgovca, telefonira potrošniku, da bi sklenil pogodbo na daljavo, na začetku pogovora s potrošnikom razkrije svojo identiteto in komercialni namen klica.

2a. Spletna mesta za poslovanje že na začetni strani jasno in razločno navajajo, ali obstajajo kakršne koli omejitve za dostavo v določene države članice, vključno z omejitvami načinov plačila.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če se pogodba sklene prek medija z omejenim prostorom ali časom za prikaz informacij, trgovec pred sklenitvijo take pogodbe na tem mediju zagotovi najmanj informacije v zvezi z glavnimi značilnostmi izdelka in skupno ceno iz člena 5(1)(a) in (c). Trgovec potrošniku zagotovi druge informacije iz členov 5 in 7 na ustrezen način v skladu z odstavkom 1.

3. Če se pogodba sklene prek medija z omejenim prostorom ali časom za prikaz informacij, trgovec pred sklenitvijo take pogodbe na tem mediju zagotovi najmanj predpogodbene informacije v zvezi z glavnimi značilnostmi blaga ali storitve, končno ceno, trajanjem pogodbe, v primeru pogodbe za nedoločen čas pa tudi v zvezi s pogoji za odpoved pogodbe, vse v skladu s členom 9(1)(a), (b), (c), (e) in (g). Trgovec potrošniku zagotovi druge informacije iz člena 9 na ustrezen način v skladu z odstavkom 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Potrošnik prejme potrdilo vseh informacij iz člena 9(a) do (f) na trajnem nosilcu podatkov, v razumnem času po sklenitvi pogodbe na daljavo in najpozneje ob dostavi blaga ali ko se začne izvajati storitev, razen če so bile informacije potrošniku predložene na trajnem nosilcu podatkov pred sklenitvijo pogodbe na daljavo.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice ne uvedejo nobenih oblikovnih zahtev poleg zahtev iz odstavkov od 1 do 4.

4. Države članice ne uvedejo nobenih dodatnih oblikovnih predpogodbenih zahtev za izpolnjevanje zahtev po informacijah iz odstavka 9(1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. V primeru pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, se odstopno obdobje iz odstavka 1 začne z dnem sklenitve pogodbe ali na dan, ko potrošnik prejme izvod podpisanega pogodbenega dokumenta na trajnem nosilcu podatkov, če to ni dan sklenitve pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri pogodbi, sklenjeni zunaj poslovnih prostorov, se odstopno obdobje začne z dnem, ko potrošnik podpiše naročilnico, ali kadar naročilnica ni na papirju, ko potrošnik prejme kopijo naročilnice na drugem trajnem nosilcu podatkov.

2. Ne glede na odstavek 1 pri pogodbi na daljavo in pogodbi o dobavi blaga, sklenjeni zunaj poslovnih prostorov, se odstopno obdobje začne z dnem, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialne posesti vsakega naročenega kosa blaga, ali:

Pri pogodbi za prodajo blaga na daljavo se odstopno obdobje začne z dnem, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialne posesti vsakega naročenega kosa blaga.

Pri pogodbi na daljavo za izvajanje storitev se odstopno obdobje začne z dnem sklenitve pogodbe.

(a) v primeru, ko potrošnik več kosov blaga naroči z enim naročilom in se blago dostavi ločeno, z dnem dostave zadnjega kosa blaga;

(b) v primeru blaga, ki sestoji iz več pošiljk ali delov, z dnem zadnje pošiljke ali kosa;

(c) v primeru ponavljajoče se dobave blaga enake vrste v določenem časovnem obdobju, z dnem, ko se dostavi prvi kos blaga.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Rok iz odstavka 1 je upoštevan, če potrošnik pošlje sporočilo v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe pred iztekom navedenega roka.

3. Rok iz odstavka 1 je upoštevan, če potrošnik pošlje sporočilo v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe pred iztekom navedenega obdobja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice pogodbenicam ne smejo prepovedati izvajanja njihovih obveznosti na podlagi pogodbe v času odstopnega obdobja.

4. Države članice pogodbenicam ne smejo prepovedati izvajanja njihovih pogodbenih obveznosti v času odstopnega obdobja. Vendar lahko države članice v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, ohranijo obstoječo nacionalno zakonodajo, ki trgovcem prepoveduje izterjavo plačila v danem obdobju po izteku pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če trgovec potrošniku ni predložil informacij o pravici do odstopa od pogodbe in je tako kršil člen 9(b), člen 10(1) in člen 11(4), se odstopno obdobje izteče tri mesece po tem, ko je trgovec v celoti izpolnil svoje druge pogodbene obveznosti.

1. Če trgovec potrošniku ni predložil informacij o pravici do odstopa od pogodbe in je tako kršil točko (e) člena 9(1), se odstopno obdobje izteče eno leto po začetnem odstopnem roku, kot je določeno v skladu s členom členu 12(1a) in (2).

1a. Kljub temu lahko države članice ohranijo obstoječo nacionalno zakonodajo, ki določa daljše obdobje za iztek odstopnega roka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Potrošnik obvesti trgovca o svoji odločitvi, da odstopa o pogodbe, na trajnem nosilcu podatkov z izjavo, naslovljeno na trgovca in napisano z njegovimi besedami ali na standardnem odstopnem obrazcu iz Priloge I(B).

1. Potrošnik pred iztekom odstopnega obdobja obvesti trgovca o svoji odločitvi, da odstopa od pogodbe, na trajnem nosilcu podatkov. V ta namen lahko potrošnik bodisi:

(a) uporabi vzorec odstopnega obrazca iz Priloge I(B) ali drugo nedvoumno izjavo na trajnem nosilcu podatkov bodisi

(b) vrne blago trgovcu, skupaj z jasno napisano izjavo potrošnika, v kateri navede svojo odločitev za odstop.

Države članice ne uvedejo nobenih drugih oblikovnih zahtev, ki se uporabljajo za ta standardni odstopni obrazec.

Države članice ne določijo drugih oblikovnih zahtev za vzorec odstopnega obrazca, kot so tisti iz Priloge I(B).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za pogodbe na daljavo, sklenjene prek interneta, lahko trgovec poleg možnosti iz odstavka 1 potrošniku omogoči, da elektronsko izpolni in predloži standardni odstopni obrazec na spletni strani trgovca. V tem primeru trgovec potrošniku po e-pošti nemudoma pošlje potrdilo o prejemu takega obvestila o odstopu od pogodbe.

2. Trgovec lahko poleg možnosti iz odstavka 1 potrošniku ponudi tudi možnost, da elektronsko izpolni in predloži bodisi odstopni obrazec iz Priloge I(B) bodisi katero koli drugo jasno napisano izjavo na spletni strani trgovca. Trgovec lahko potrošniku tudi ponudi možnost, da pogodbo odpove po telefonu. V teh primerih trgovec potrošniku po e-pošti nemudoma na trajnem nosilcu podatkov pošlje potrdilo o prejemu takšnega odstopnega obrazca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) izvajanje pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ali

(b) sklenitev pogodbe zunaj poslovnih prostorov, kadar je ponudbo dal potrošnik.

(b) sklenitev pogodbe na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, kadar je ponudbo dal potrošnik.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Trgovec povrne vsa izplačila, ki jih je prejel od potrošnika, v tridesetih dneh od dneva, na katerega je prejel sporočilo o odstopu od pogodbe.

1. Trgovec povrne vsa izplačila, po potrebi vključno s stroški dobave, ki jih je prejel od potrošnika, nemudoma in najkasneje v štirinajstih dneh od dneva, na katerega je bil obveščen o odločitvi potrošnika, da odstopa od pogodbe v skladu s členom 14. Trgovec lahko izvrši tako povračilo na kakršen koli način, ki je zakonito plačilno sredstvo v državi, v kateri ga potrošnik prejme in pod pogojem, da potrošnik zaradi povračila nima nobenih stroškov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri prodajnih pogodbah lahko trgovec zadrži povračilo, dokler ne prejme ali prevzame vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokaza, da je blago poslal nazaj, kar od tega se zgodi prej.

2. Ne glede na odstavek 1 se od trgovca ne sme zahtevati, da povrne dodatne stroške dostave, ki so nastali, ker se je potrošnik izrecno odločil za drugo vrsto dobave namesto standardne.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri prodajnih pogodbah, za katere se materialna posest blaga prenese na potrošnika ali, na njegovo zahtevo, na tretjo osebo pred iztekom odstopnega obdobja, potrošnik blago vrne ali izroči trgovcu ali osebi, ki jo trgovec pooblasti za prevzem, v štirinajstih dneh od dneva, na katerega je trgovca obvestil o svoji odločitvi, da odstopa od pogodbe, razen če se trgovec ponudi, da bo blago prišel iskat sam.

1. Pri pogodbah na daljavo ali pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, potrošnik blago vrne ali izroči trgovcu ali osebi, ki jo trgovec pooblasti za prevzem, nemudoma in vsekakor najkasneje v štirinajstih dneh od dneva, na katerega je trgovca v skladu s členom 14 obvestil o svoji odločitvi, da odstopa od pogodbe, razen če se trgovec ponudi, da bo blago prišel iskat sam.

Potrošnik plača samo neposredne stroške vračila blaga, razen če se trgovec strinja, da bo prevzel navedeni strošek.

Potrošnik plača samo neposredne stroške vračila blaga. Teh stroškov se mu ne zaračuna, če se trgovec v pogodbi strinja, da bo prevzel navedeni strošek, ali če je cena blaga, ki ga je treba vrniti, višja od 40 EUR.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Potrošnik je odgovoren samo za tisto kakršno koli zmanjšano vrednost blaga, ki je posledica ravnanja z blagom, ki ni nujno potrebno za ugotavljanje narave in delovanja blaga. Ni odgovoren za zmanjšano vrednost blaga, kadar trgovec ni predložil obvestila o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s členom 9(b). Pri storitvenih pogodbah, za katere velja pravica do odstopa, potrošnik ne nosi nobenih stroškov za storitve, ki so delno ali v celoti izvedene v odstopnem obdobju.

2. Potrošnik je odgovoren samo za tisto kakršno koli zmanjšano vrednost blaga, ki je posledica ravnanja z blagom, ki ni nujno potrebno za določanje narave, kakovosti in delovanja blaga. Potrošnik nikakor ni odgovoren za kakršno koli zmanjšano vrednost blaga, kadar mu trgovec ni predložil obvestila o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s točko (e) člena 9(1).

2a. Z izjemo tega, kar je določeno v tem členu, potrošnik z uveljavljanjem pravice do odstopa ne prevzema nobenih obveznosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Učinki uveljavljanja pravice do odstopa od pomožne pogodbe

Učinki uveljavljanja pravice do odstopa od povezane pogodbe

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v člen 15 Direktive 2008/48/ES, če potrošnik uveljavi svojo pravico do odstopa od pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v skladu s členi od 12 do 17, se pomožne pogodbe samodejno prekinejo brez kakršnih koli stroškov za potrošnika.

1. Brez poseganja v člen 15 Direktive 2008/48/ES, če potrošnik uveljavi svojo pravico do odstopa od pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v skladu s členi od 12 do 17, se povezane pogodbe samodejno prekinejo brez kakršnih koli stroškov za potrošnika, ki niso predvideni v tej direktivi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V zvezi s pogodbami na daljavo se pravica do odstopa od pogodbe ne uporablja za:

1. V zvezi s pogodbami na daljavo in pogodbami, sklenjenimi zunaj poslovnih prostorov, se pravica do odstopa od pogodbe ne uporablja za:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) storitve, katerih izvajanje se je z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika začelo pred iztekom štirinajstdnevnega roka iz člena 12;

(a) storitve, katerih izvajanje se je z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika na trajnem nosilcu podatkov začelo pred iztekom štirinajstdnevnega roka iz člena 12; v tem primeru potrošnik s soglasjem potrdi tudi, da se odpoveduje pravici do odstopa od pogodbe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) dobave blaga ali izvedbo storitev, katerih cena je odvisna od nihanj na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora;

(b) dobavo blaga ali izvedbo storitev, katerih cena je odvisna od nihanj na trgu, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora, in ki se lahko pojavijo v odstopnem obdobju;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) dobave blaga, izdelanega po podrobnem opisu ali osebnih željah potrošnika, ali ki se lahko hitro pokvari ali mu poteče rok uporabe;

(c) dobavo blaga ali izvedbe storitev, narejenih po podrobnem opisu ali osebnih željah potrošnika in katerih priprava od trgovca zahteva posebne ukrepe, ki jih drugače ne more uporabiti, ali ki se lahko hitro pokvari ali mu poteče rok uporabe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) dobave vina, za katero je bila cena dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe, ki se lahko dobavi šele po izteku roka iz člena 22(1) in katerega dejanska vrednost je odvisna od tržnih nihanj, nad katerimi trgovec nima nadzora;

(d) dobavo

– živil,

– pijač,

– farmacevtskih izdelkov ali

– drugega higiensko občutljivega blaga, katerega embalažo ali pečat je potrošnik že odprl ali odpečatil, potem ko je bil predhodno obveščen o izvzetju pravice do odstopa od pogodbe;

(da) pri pogodbah, za katere je potrošnik v svojem odzivu na nujne razmere od trgovca zahteval takojšnjo izvedbo pogodbe; če ob tej priložnosti trgovec za potrošnika zagotovi ali mu proda dodatne storitve ali blago poleg tistih, ki so nujno potrebni za takojšnjo rešitev potrošnikovih nujnih razmer, se pravica do odstopa od pogodbe uporablja za navedeno dodatno blago ali storitve;

(db) pri pogodbah, pri katerih potrošnik od trgovca izrecno zahteval, naj ga obišče na domu zaradi popravila ali vzdrževanja; če ob priložnosti takega obiska trgovec potrošniku zagotovi dodatne storitve poleg tistih, ki jih je potrošnik izrecno zahteval, ali blago, ki niso nujno potrebni nadomestni deli za izvedbo vzdrževanja ali popravila, se pravica do odstopa od pogodbe uporablja za navedene dodatne storitve ali blago;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) dobave zapečatenih zvočnih ali vizualnih posnetkov ali računalniških programov, ki jih je potrošnik odpečatil;

(e) dobave zapečatenih zvočnih ali zapečatenih vizualnih posnetkov ali računalniških programov, ki jih je potrošnik odpečatil;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) dobave časopisov, periodičnega tiska in revij;

(f) dobave časopisov, periodičnega tiska in revij, razen za pogodbe o naročnini za dobavo takih publikacij;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) igre na srečo in loterijske storitve;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) pogodbe, sklenjene na dražbi.

(h) pogodbe, sklenjene na javni dražbi.

(ha) dobavo digitalne vsebine, ko jo je potrošnik že začel prenašati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V zvezi s pogodbami, sklenjenimi zunaj poslovnih prostorov, se pravica do odstopa od pogodbe ne uporablja za:

črtano

(a) pogodbe za dobavo živil, pijač ali drugega blaga, namenjenega za tekočo potrošnjo v gospodinjstvu, ki ga potrošnik vnaprej izbere prek sredstva za komuniciranje na daljavo in ga trgovec, ki to blago običajno prodaja v svojih poslovnih prostorih, fizično dostavi na potrošnikov dom, prebivališče ali delovno mesto;

(b) pogodbe, za katere je potrošnik v svojem odzivu na nujne razmere od trgovca zahteval takojšnjo izvedbo pogodbe; če ob tej priložnosti trgovec za potrošnika zagotovi ali mu proda dodatne storitve ali blago poleg tistih, ki so nujno potrebni za takojšnjo rešitev potrošnikovih nujnih razmer, se pravica do odstopa od pogodbe uporablja za navedene dodatne storitve ali blago;

(c) pogodbe, za katere je potrošnik prek sredstva za komuniciranje na daljavo od trgovca posebej zahteval, naj ga obišče na domu zaradi izvedbe popravila ali vzdrževanja na njegovi posesti; če ob tej priložnosti trgovec potrošniku zagotovi dodatne storitve poleg tistih, ki jih je potrošnik izrecno zahteval, ali blago, ki niso nujno potrebni nadomestni deli za izvedbo vzdrževanja ali popravila, se pravica do odstopa od pogodbe uporablja za navedene dodatne storitve ali blago.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pogodbenici se lahko dogovorita, da odstavkov 1 in 2 uporabita.

2. Trgovec in potrošnik se lahko dogovorita, da odstavka 1 ne uporabita.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 20

Izključene pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

črtano

1. Členi od 8 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov:

(a) za prodajo nepremičnin ali v zvezi z drugimi nepremičninskimi pravicami, razen za najem in dela v zvezi z nepremičninami;

(b) sklenjene z uporabo prodajnih avtomatov ali v trgovskih lokalih, opremljenih z avtomati;

(c) sklenjene s telekomunikacijskimi operaterji prek javnih telefonskih govorilnic za njihovo uporabo;

(d) za živila ali pijače, ki jih trgovec dobavlja na pogostih in rednih obhodih v soseski, v kateri ima poslovne prostore.

2. Členi od 8 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, za:

(a) zavarovanje,

(b) finančne storitve, katerih cena je odvisna od nihanj na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora, ki se lahko zgodijo v odstopnem obdobju, kakor so opredeljene v členu 6(2)(a) Direktive 2002/65/ES16, in

(c) kredite, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2008/48/ES.

3. Členi od 8 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo za zagotavljanje nastanitve, prevoza, storitev najema avtomobilov, priprave in dostave hrane ali storitev za prosti čas, kar zadeva pogodbe, v katerih je predpisan poseben datum ali čas izvedbe.

16 UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 21

Področje uporabe

črtano

1. To poglavje se uporablja za prodajne pogodbe. Brez poseganja v člen 24(5), kadar je pogodba mešana pogodba, katere predmet so blago in storitve, se to poglavje uporablja samo za blago.

2. To poglavje se uporablja tudi za pogodbe za dobavo blaga, ki se proizvede ali pridela.

3. To poglavje se ne uporablja za rezervne dele, ki jih trgovec zamenja pri popravilih za odpravo neskladnosti blaga v skladu s členom 26.

4. Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabljajo za prodajo rabljenega blaga na javnih dražbah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, trgovec dobavi blago s prenosom materialne posesti blaga na potrošnika ali tretjo osebo, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, najpozneje v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe.

1. Če se pogodbeni stranki ne dogovorita o datumu dobave, trgovec dobavi blago s prenosom materialne posesti blaga na potrošnika ali tretjo osebo, ki jo navede potrošnik in ni prevoznik, in sicer čim prej, vsekakor pa najkasneje v tridesetih dneh po dnevu sklenitve pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar trgovec ne izpolni svojih obveznosti dobave, je potrošnik upravičen do povračila vseh plačanih zneskov v sedmih dneh od datuma dobave iz odstavka 1.

2. Kadar trgovec ne izpolni svojih obveznosti dobave blaga v času, za katerega se je dogovoril s potrošnikom, ali v skladu z odstavkom 1, je potrošnik upravičen do prekinitve pogodbe, razen če je blago dostavljeno v novem roku, ki ga določi potrošnik in ni daljši od sedmih dni. V ta namen potrošnik trgovca predhodno pisno obvesti in določi nov rok dobave ter navede svoj namen, da bo prekinil pogodbo, če dostava ne bo opravljena do izteka tega novega roka dobave. Če po preteku tega roka dobava ni opravljena, se šteje, da je potrošnik odstopil od prodajne pogodbe.

Ne glede na prvi pododstavek je potrošnik upravičen, da nemudoma prekine pogodbo, če je trgovec implicitno ali eksplicitno zavrnil dobavo blaga ali če se upoštevanje dogovorjenega roka dobave šteje za bistven del pogodbe, ob upoštevanju okoliščin njene sklenitve.

2a. Ob prekinitvi pogodbe trgovec nemudoma, vsekakor pa najkasneje sedem dni po prekinitvi pogodbe, povrne vse zneske, plačane v skladu s pogodbo.

2b. Ta člen ne vpliva na pravico potrošnika, da zahteva odškodnino.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22a

Pravica do dobave blaga ali opravljanja storitev v drugi državi članici

V primeru pogodbe na daljavo ima potrošnik pravico zahtevati od trgovca, da dobavi blago ali opravi storitev v drugi državi članici. Trgovec izpolni potrošnikove zahteve, če je tehnično mogoče in če se potrošnik strinja, da prevzame vse povezane stroške. V vsakem primeru mora trgovec te stroške določiti vnaprej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22b

Način plačila

1. Trgovec in potrošnik se lahko dogovorita o predhodnem plačilu ali pologu ob dostavi.

2. V skladu s členom 52(3) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu(7) lahko države članice ob upoštevanju potrebe po spodbujanju konkurenčnosti in uporabe učinkovitih plačilnih instrumentov trgovcem prepovedo ali omejijo pravico do zaračunavanja nadomestil potrošnikom.

3. Države članice trgovcem prepovedo, da bi potrošnikom v zvezi z uporabo nekega načina plačila zaračunavali nadomestila, ki presegajo stroške, ki jih trgovec nosi za uporabo takega načina.

UL L 319, 5. 12. 2007, str. 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Tveganje izgube ali poškodovanja blaga se prenese na potrošnika, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialno posest blaga.

1. Tveganje izgube ali poškodovanja blaga se prenese na potrošnika, ko potrošnik ali tretja oseba, ki jo imenuje potrošnik ni prevoznik, pridobi materialno posest blaga. Tveganje se ob predaji blaga prevozniku prenese na potrošnika, če je potrošnik prevoznika pooblastil za prevoz in te izbire ni ponudil trgovec, brez poseganja v pravico potrošnika v zvezi s prevoznikom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Tveganje iz odstavka 1 se prenese na potrošnika ob dobavi, kakor je dogovorjeno med pogodbenicama, če potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, ni ustrezno ukrepala, da bi pridobila materialno posest blaga.

2. Tveganje iz odstavka 1 se prenese na potrošnika ob dobavi, kakor je dogovorjeno med pogodbenicama, če potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, očitno ni ustrezno ukrepala, da bi pridobila materialno posest blaga.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 23a

Trajanje pogodb

1. Brez poseganja v določbe te direktive o nepoštenih pogodbenih pogojih pogodbe, sklenjene med potrošniki in trgovci, ne določajo začetnega obdobja zavezanosti, ki bi bilo daljše od 12 mesecev.

2. Ob koncu začetnega 12-mesečnega obdobja zavezanosti imajo potrošniki pravico, da kadar koli prekinejo pogodbo. Prekinitev pogodbe je lahko pogojena s predhodnim obvestilom največ dva meseca vnaprej. Potrošniki imajo pravico, da to predhodno obvestilo dajo pred zaključkom začetnega obdobja zavezanosti, da bi iztek pogodbe začel veljati z zaključkom tega obdobja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Trgovec dobavi blago v skladu s prodajno pogodbo.

1. Trgovec dobavi blago v skladu s prodajno pogodbo, zlasti kar zadeva kakovost in količino, o katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili sporazumno;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) je v skladu z opisom, ki ga je dal trgovec, in ima lastnosti blaga, ki ga je trgovec predstavil potrošniku kot vzorec ali model;

(a) je v skladu z opisom, ki ga je dal trgovec, in ima lastnosti blaga, ki ga je trgovec predstavil potrošniku kot vzorec ali model, in

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik zahteva ter s katerim je seznanil trgovca ob sklenitvi pogodbe in je trgovec s tem soglašal;

(b) je v primeru, ko ni dogovora o njegovi naravi, primerno za namen, o katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili ob sklenitvi pogodbe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) je primerno za namene, za katere se blago iste vrste običajno uporablja, ali

(c) je primerno za namene, za katere se blago iste vrste običajno uporablja, in ima kakovost in lastnosti, ki so običajne za blago iste vrste, pri čemer se med drugim upošteva namen, izgled, trajnost in dodelanost, in ki jih potrošnik lahko razumno pričakuje, glede na vrsto blaga ter ob upoštevanju vsake javne izjave trgovca, proizvajalca ali njegovega zastopnika glede posebnih lastnosti blaga, zlasti v oglasu ali pri etiketiranju blaga.

(d)       ima kakovost in lastnosti, ki so običajne za blago iste vrste in jih potrošnik lahko razumno pričakuje, glede na vrsto blaga ter ob upoštevanju vsake javne izjave trgovca, proizvajalca ali njegovega zastopnika glede posebnih lastnosti blaga, zlasti v oglasu ali pri etiketiranju blaga.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za neskladnost s pogodbo v smislu tega člena ne šteje, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za neskladnost ali bi razumno moral vedeti za neskladnost ali če neskladnost izvira iz materiala, ki ga je dobavil potrošnik.

3. Za neskladnost s pogodbo v smislu tega člena ne šteje, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za neskladnost ali če ni mogoče, da za neskladnost razumno ne bi vedel, ali če neskladnost izvira iz materiala, ki ga je dobavil potrošnik.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) da je bila do sklenitve pogodbe izjava popravljena;

(b) da je bila do sklenitve pogodbe izjava popravljena pravočasno in na enakovreden način ali vsaj dovolj vidno v pogodbenem dokumentu;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Kakršna koli neskladnost, ki je posledica nepravilne montaže blaga, se šteje kot neskladnost blaga, kadar je montaža del prodajne pogodbe in je blago montiral trgovec ali je trgovec bil odgovoren za montiranje blaga. Enako velja, če je potrošnik blago, ki ga mora montirati potrošnik, nepravilno montiral zaradi napak v navodilih za montažo.

5. Trgovec je odgovoren za vsako neskladnost, ki je posledica pakiranja ali nepravilne montaže blaga, kadar je montaža del prodajne pogodbe o blagu in je blago montiral trgovec ali je trgovec bil odgovoren za montiranje blaga. Enako velja, če je potrošnik blago, ki ga mora montirati potrošnik, nepravilno montiral zaradi napak v navodilih za montažo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V skladu z odstavki od 2 do 5, kadar blago ni v skladu s pogodbo, ima potrošnik pravico:

1. Pri neskladnosti s pogodbo ima potrošnik pravico:

(a) do odprave neskladnosti s popravilom ali zamenjavo,

(a) do vzpostavitve skladnosti blaga s popravilom ali zamenjavo v skladu z odstavki 2, 3 in 5 ali

(b) do znižane cene,

(b) do ustrezno znižane kupnine ali do preklica prodajne pogodbe v skladu z odstavki 4, 5 in 5a.

(c) do preklica pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Trgovec odpravi neskladnosti s popravilom ali zamenjavo po lastni izbiri.

2. Najprej lahko potrošnik od trgovca zahteva popravilo blaga ali zamenjavo, razen če je to nemogoče ali nesorazmerno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar trgovec dokaže, da je odprava neskladnosti s popravilom ali zamenjavo nezakonita, nemogoča ali bi od trgovca zahtevala nesorazmeren trud, se lahko potrošnik odloči za znižanje cene ali preklic pogodbe. Trgovčev trud je nesorazmeren, če mu v primerjavi z znižanjem cene ali preklicem pogodbe povzroči pretirane stroške ob upoštevanju vrednosti blaga, če neskladnosti ne bi bilo, in pomembnosti neskladnosti.

3. Katero koli pravno sredstvo iz odstavka 2 velja za nesorazmerno, kadar trgovcu povzroči stroške, ki so

Potrošnik lahko prekliče pogodbo samo, kadar ne gre za manjšo neskladnost.

(a) zaradi vrednosti, ki bi jo imelo blago brez neskladnosti,

(b) ob upoštevanju resnosti neskladnosti in

(c) ob upoštevanju vprašanja, ali bi lahko uporabili druga pravna sredstva (popravilo ali zamenjava) brez znatnih nevšečnosti za potrošnika, nerazumni v primerjavi z alternativnim pravnim sredstvom (popravilo ali zamenjava).

Popravilo ali zamenjava se mora zgoditi v razumnem času in brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Potrošnik se lahko zateče h kateremu koli pravnemu sredstvu iz odstavka 1, kadar:

4. Ne glede na odstavek 5b lahko potrošnik zahteva primerno znižano kupnino ali odstop do prodajne pogodbe, kadar

(a) trgovec implicitno ali izrecno noče odpraviti neskladnosti;

(a) potrošnik nima pravice niti do popravila niti do zamenjave;

(aa) trgovec izrecno ali z odločnim vedenjem pokaže nepripravljenost za odpravo neskladnosti;

(b) trgovec ne odpravi neskladnosti v razumnem času;

(b) trgovec ne odpravi neskladnosti v razumnem času;

(c) trgovec poskuša odpraviti neskladnost, s čimer potrošniku povzroči znatne nevšečnosti;

(c) je trgovec odpravil neskladnost, s čimer potrošniku povzroči znatne nevšečnosti;

(d) se ista napaka v kratkem času ponovi več kot enkrat.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Znatne nevšečnosti za potrošnika in razumni čas, ki ga trgovec potrebuje za odpravo neskladnosti, se ocenijo ob upoštevanju narave blaga ali namena, za katerega je potrošnik pridobil blago, kot je določeno v členu 24(2)(b).

5. Znatne nevšečnosti za potrošnika in razumni čas, ki ga trgovec potrebuje za odpravo neskladnosti, se ocenijo ob upoštevanju narave blaga ali namena potrošnika, kot je določeno v členu 24(2)(b).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Pri manjši neskladnosti potrošnik nima pravice, da odstopi od prodajne pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5b. Da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne pravne predpise, ki potrošnikom v primeru neskladnosti omogočajo pravico do kratkega obdobja za prekinitev pogodbe in povračila zneske cene v celoti ali svobodno izbiro pravnih sredstev iz odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v določbe tega poglavja lahko potrošnik v skladu s členom 26 zahteva odškodnino za kakršno koli neporavnano izgubo.

2. Brez poseganja v določbe tega poglavja in v skladu z veljavnim nacionalnim pravom lahko potrošnik v skladu s členom 26 zahteva odškodnino za kakršno koli neporavnano izgubo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27a

Pravica do povrnitve stroškov

Če je trgovec kot končni prodajalec odgovoren potrošniku zaradi neskladnosti, ki jo je povzročilo ravnanje ali opustitev proizvajalca, prejšnjega prodajalca v isti pogodbeni verigi ali drugega posrednika, lahko trgovec kot končni prodajalec uveljavlja regresno pravico do odgovornega ali odgovornih v pogodbeni verigi. Nacionalni predpisi določajo odgovorne osebe, do katerih lahko trgovec kot končni prodajalec uveljavlja regresno pravico, ter ustrezne postopke in dejanja za njeno učinkovito uveljavljanje.

Oseba, ki je odgovorna v smislu prvega odstavka, mora dokazati, da za neskladnost ni odgovorna ali da končnemu prodajalcu dejansko ni bilo treba uveljavljati regresne pravice za potrošnika.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar je trgovec odpravil neskladnost z zamenjavo, je odgovoren v skladu s členom 25, kadar neskladnost postane očitna v dveh letih od trenutka, ko potrošnik ali tretja oseba, ki jo potrošnik imenuje, pridobi materialno posest zamenjanega blaga.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Da bi potrošnik uveljavil svoje pravice v skladu s členom 25, obvesti trgovca o neskladnosti v dveh mesecih od datuma, na katerega je ugotovil neskladnost.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Da bi zagotovile višjo raven varstva potrošnikov, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne pravne predpise, ki določajo daljše obdobje odgovornosti, daljše trajanje obrnitve dokaznega bremena v korist potrošnika ali posebna pravila za resnejše neskladnosti, ki se pojavijo po preteku obdobja odgovornosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28 a

Komuniciranje in dosegljivost

Trgovec mora biti med trajanjem storitvene pogodbe ali po zaključku prodajne pogodbe in dokler se ne izteče rok iz člena 28(1) po ustreznih pogojih na voljo za izjave, sporočila in vprašanja potrošnikov, povezana s pravicami in obveznostmi iz storitvene ali prodajne pogodbe. Predvsem mora poskrbeti, da so mu izjave potrošnikov, ki so pomembno povezane s pogodbami, posredovane brez zamud in da so potrošniki o tem nemudoma obveščeni. Če se izjave, sporočila in vprašanja v zvezi s storitvenimi in prodajnimi pogodbami sprejemajo telefonsko ter se nanje odgovarja po telefonu, se potrošniku ne sme nalagati stroškov za to; to ne posega v pravico ponudnika telefonskih storitev do plačila za omogočanje zveze.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Tržna izjava mora biti pripravljena v preprostem in razumljivem jeziku ter mora biti čitljiva. Vključuje:

2. Tržna izjava mora biti pripravljena v preprostem in razumljivem jeziku, mora biti čitljiva in v isti velikosti pisave. Napisana je v istem jeziku kot pogodba. Garancijska izjava vključuje:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zakonske pravice potrošnika iz člena 26 in jasno izjavo, da tržna garancija ne vpliva na navedene pravice;

(a) zakonske pravice potrošnika v skladu s členoma 26 in 28 ter določbami veljavnega nacionalnega prava, pa tudi jasno izjavo, da tržna garancija ne vpliva na navedene pravice;

(b) vsebino tržne garancije in pogoje za uveljavljanje zahtevkov, in sicer trajanje, ozemeljski obseg ter ime in naslov garanta;

(b) vsebino tržne garancije in pogoje za uveljavljanje zahtevkov, in sicer trajanje, ozemeljski obseg ter ime in naslov garanta;

(c) brez poseganja v člena 32 in 35 ter Prilogo III(1)(j), navedbo, kadar je to primerno, da tržne garancije ni mogoče prenesti na poznejšega kupca.

(c) informacijo, da se tržna garancija lahko prenese na poznejšega kupca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Trgovec na zahtevo potrošnika predloži garancijsko izjavo na trajnem nosilcu podatkov.

3. Trgovec predloži garancijsko izjavo na trajnem nosilcu podatkov, če potrošnik tako zahteva, pa tudi na papirju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. To poglavje se uporablja za pogodbene pogoje, ki jih vnaprej pripravi trgovec ali tretja oseba in jih potrošnik sprejme, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino, zlasti kadar so taki pogodbeni pogoji del vnaprej oblikovane standardne pogodbe.

1. To poglavje se uporablja za pogodbene pogoje, ki jih vnaprej pripravi trgovec ali tretja oseba in niso bili predmet individualnih dogovorov. Za pogodbeni pogoj vedno velja, da ni predmet individualnega dogovora, ko je bil oblikovan vnaprej in potrošnik zaradi tega, zlasti kadar je pogoj del vnaprej oblikovane standardne pogodbe, ni imel možnosti vplivati na njegovo vsebino.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dejstvo, da je imel potrošnik možnost vpliva na vsebino nekaterih vidikov pogodbenega pogoja ali enega posebnega pogoja, ne izključuje uporabe tega poglavja za druge pogodbene pogoje, ki so sestavni del pogodbe.

2. Dejstvo, da je vsebina nekaterih vidikov pogodbenega pogoja ali kakega posebnega pogoja predmet individualnega dogovora, ne izključuje uporabe tega poglavja za druge pogodbene pogoje, ki so sestavni del pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. To poglavje se ne uporablja za pogodbene pogoje, ki izražajo obvezne zakonske ali druge določbe, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti, in določbe ali načela mednarodnih konvencij, katerih podpisnice so Skupnost ali države članice.

3. To poglavje se ne uporablja za pogodbene pogoje, ki izražajo zakonske ali regulativne določbe ali določbe o javnem miru, ki so v skladu z zakonodajo Unije, in določbe ali načela mednarodnih konvencij, katerih podpisnice so Unija ali države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 30a

Stopnja usklajevanja

Države članice v svoji nacionalni zakonodaji ne smejo ohraniti ali vanjo uvesti določb, ki se razlikujejo od določb iz tega poglavja, vključno z bolj ali manj strogimi določbami za zagotavljanje različne ravni varstva potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pogodbeni pogoji so izraženi v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljivi.

1. Vsi pogodbeni pogoji so izraženi na jasen in razumljiv način. Če je pogodbeni pogoj zapisan, je napisan v preprostem in razumljivem jeziku ter čitljiv.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice se vzdržijo kakršnih koli predstavitvenih zahtev glede tega, kako so pogodbeni pogoji izraženi ali dani potrošniku na razpolago.

4. Države članice se vzdržijo kakršnih koli zahtev glede tega, kako so pogodbeni pogoji predstavljeni, razen za predstavitvene zahteve v zvezi z invalidi ali če utegnejo blago ali storitve predstavljati posebno tveganje za zdravje in varnost potrošnika ali tretje osebe ali v zvezi z določenim blagom ali storitvami, kadar obstajajo dokazi, da predstavljajo škodo za potrošnika.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v člena 34 in 38 je treba nepoštenost pogodbenega pogoja oceniti ob upoštevanju narave izdelkov, za katere je bila sklenjena pogodba, in s sklicevanjem na vse okoliščine v času sklepanja pogodbe ter na vse druge pogoje pogodbe ali druge pogodbe, od katere so ti pogoji odvisni. Ob ocenjevanju poštenosti pogodbenega pogoja pristojni nacionalni organ upošteva tudi, kako je bila pogodba pripravljena in kako jo je trgovec sporočil potrošniku, v skladu s členom 31.

2. Brez poseganja v člena 34 in 38 je treba nepoštenost pogodbenega pogoja oceniti ob upoštevanju narave izdelkov, za katere je bila sklenjena pogodba, in s sklicevanjem na vse okoliščine v času sklepanja pogodbe ter na vse druge pogoje pogodbe ali druge pogodbe, od katere so ti pogoji odvisni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Pri ocenjevanju poštenosti pogodbenega pogoja pristojni nacionalni organ upošteva tudi, kako je bila pogodba pripravljena in kako jo je trgovec sporočil potrošniku v skladu s členom 31(1) in (2). Pogodbeni pogoj, s katerim trgovec krši obveznost preglednosti iz členov 31(1) in 31(2), lahko že samo zaradi tega šteje za nepoštenega.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za ocenjevanje glavnega predmeta pogodbe ali primernosti predvidenega plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca, če trgovec v celoti izpolnjuje določbe člena 31.

3. Odstavki 1, 2 in 2(a) tega člena se ne uporabljajo za ocenjevanje glavnega predmeta pogodbe ali primernosti predvidenega plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca, če trgovec v celoti izpolnjuje določbe člena 31(1), (2) in (3).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar trgovec trdi, da sta se pogodbenici o pogodbenem pogoju individualno dogovorili, nosi dokazno breme.

Kadar trgovec trdi, da sta se pogodbeni stranki o pogodbenem pogoju individualno dogovorili ali da je pogodbeni pogoj v skladu z zahtevami glede preglednosti iz členov 31(1) in 31(2), nosi dokazno breme.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da pogodbeni pogoji iz seznama v Prilogi II veljajo za nepoštene v vseh okoliščinah. Naveden seznam pogodbenih pogojev se uporablja v vseh državah članicah in se lahko spremeni samo v skladu s členom 39(2) in členom 40.

1. Države članice zagotovijo, da pogodbeni pogoji iz seznama v Prilogi II veljajo za nepoštene v vseh okoliščinah.

2. Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo dodatne pogodbene pogoje, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene. O pogodbenih pogojih, navedenih v odstavku 1, obvestijo Komisijo.

Komisija te informacije objavi na zlahka dostopnem mestu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da pogodbeni pogoji iz seznama v točki 1 Priloge III veljajo za nepoštene, razen če trgovec dokaže, da so pogoji pošteni, v skladu s členom 32. Naveden seznam pogodbenih pogojev se uporablja v vseh državah članicah in se lahko spremeni samo v skladu s členom 39(2) in členom 40.

1. Države članice zagotovijo, da pogodbeni pogoji iz seznama v točki 1 Priloge III veljajo za nepoštene, razen če trgovec dokaže, da so pošteni, v skladu s členom 32.

2. Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo dodatne pogodbene pogoje, ki štejejo za nepoštene. O pogodbenih pogojih, navedenih v odstavku 1, obvestijo Komisijo.

Komisija te informacije objavi na zlahka dostopnem mestu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pogodbeni pogoji, ki so nepošteni, za potrošnika niso zavezujoči. Pogodba ostane zavezujoča za pogodbenici, če lahko ostane v veljavi brez nepoštenih pogojev.

Pogodbeni pogoji, ki so po tej direktivi nepošteni, za potrošnika niso zavezujoči v skladu z nacionalno zakonodajo. Pogodba ostane zavezujoča za pogodbenici, če lahko ostane v veljavi brez nepoštenih pogojev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih trgovci sklepajo s potrošniki.

1. Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih trgovci sklepajo s potrošniki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice sodiščem ali upravnim organom omogočijo uporabo ustreznih in učinkovitih sredstev, s katerimi trgovcem preprečijo nadaljnjo uporabo pogojev, za katere je bilo ugotovljeno, da so nepošteni.

3. Države članice sodiščem ali upravnim organom omogočijo uporabo ustreznih in učinkovitih sredstev, s katerimi trgovcem preprečijo uporabo pogojev, za katere je bilo ugotovljeno, da so nepošteni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 39

črtano

Pregled pogojev iz prilog 2 in 3

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o pogojih, za katere so pristojni nacionalni organi ugotovili, da so nepošteni, in za katere menijo, da so pomembni za spremembo te direktive, skladno z odstavkom 2.

2. Ob upoštevanju obvestil, prejetih na podlagi odstavka 1, Komisija spremeni prilogi II in III. Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 40

Odbor

črtano

1. Komisiji pomaga Odbor za nepoštene pogoje v potrošniških pogodbah (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s to direktivo.

1. Države članice in Komisija zagotovijo, da obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s pravicami potrošnikov, kakor jih zagotavlja ta direktiva.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za obveščanje potrošnikov o nacionalnih določbah, ki prenašajo to direktivo, in, kadar je to primerno, spodbujajo trgovce in imetnike kodeksov, da potrošnike obveščajo o svojih kodeksih ravnanja.

Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za obveščanje potrošnikov in trgovcev, zlasti prek orodij informacijske in komunikacijske tehnologije ter javnih medijev, o nacionalnih določbah, ki prenašajo to direktivo, in, kadar je to primerno, spodbujajo trgovce in imetnike kodeksov, da potrošnike obveščajo o svojih kodeksih ravnanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Potrošnik je oproščen kakršnega koli plačila za nenaročene dobave blaga v skladu s prepovedjo iz člena 5(5) in točke 29 Priloge I k Direktivi 2005/29/ES. Če se potrošnik ne odzove na nenaročeno dobavo, to ne pomeni, da je vanjo privolil.

Potrošnik je oproščen kakršnega koli plačila v primeru nenaročene dobave blaga ali izvedbe storitve, prepovedane v skladu s členom 5(5) in točko 29 Priloge I k Direktivi 2005/29/ES. Če se v teh primerih potrošnik na takšno nenaročeno dobavo ne odzove, to ne pomeni, da je vanjo privolil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 46a

Obveznost obveščanja in vzajemno ocenjevanje

1. Države članice Komisiji [najpozneje do konca obdobja prenosa] in potem vsaka tri leta predložijo poročilo, ki vsebuje:

(a) besedilo dodatnih predpogodbenih zahtev po informacijah, ki jih države članice uvedejo ali ohranijo v skladu s členom 9(3b) in (3c);

(b) besedilo odstopajočih nacionalnih pravnih predpisov, ki jih države članice uvedejo ali ohranijo v skladu s členom 12(4) in členom 13(2);

(c) besedilo odstopajočih nacionalnih pravnih predpisov, ki jih države članice uvedejo ali ohranijo v skladu s členom 2(2a);

(d) besedilo odstopajočih nacionalnih pravnih predpisov, ki jih države članice uvedejo ali ohranijo v skladu s členom 26(5b) in členom 28(5a);

(e) besedilo dodatnih pogodbenih pogojev, ki jih države članice v skladu s členom 34(1a) razglasijo za nepoštene v vseh okoliščinah;

(e) besedilo dodatnih pogodbenih pogojev, ki jih države članice v skladu s členom 35(1a) razglasijo za domnevno nepoštene;

(f) besedilo odločb temeljnega pomena – skupaj z ustreznimi utemeljitvami – ki so bile sprejete na njihovih sodiščih, pri izvensodnem reševanju sporov ali v pristojnih upravnih organih na področju uporabe te direktive.

2. Poročilo iz odstavka 1 se predloži Komisiji. Pri navedbah iz točk od (a) do (e) odstavka 1 morajo države članice pojasniti, zakaj so odstopajoči nacionalni pravni predpisi primerni in sorazmerni za doseganje ciljev te direktive.

3. Komisija zagotovi, da so informacije iz točk (d) in (e) odstavka potrošnikom in trgovcem lahko dostopne, med drugim na posebnem spletnem mestu, ki ga vzpostavi in vzdržuje Komisija.

4. Komisija posreduje poročila iz odstavka 1 državam članicam in Evropskemu parlamentu, ki v šestih mesecih od prejema podajo pripombe za vsako poročilo. V tem času se Komisija o teh poročilih posvetuje z zainteresiranimi stranmi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 46b

Poročanje varuhov potrošnikov

Osebe ali organizacije, ki imajo v skladu z nacionalno zakonodajo v smislu člena 38(2) upravičen interes za varstvo potrošnikov, Komisijo obveščajo o rezultatih, do katerih so prišle pri ocenjevanju izvajanja in učinkov te direktive na pravice potrošnikov in delovanje notranjega trga.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 46c

Pregled

Ob upoštevanju informacij, zbranih v skladu s členom 46a(4) in členom 46b, Komisija najkasneje [eno leto po preteku roka za prenos] in potem vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži celovito poročilo o izvajanju te direktive. Poročilu po potrebi priloži zakonodajne predloge za njeno prilagoditev razvoju na področju pravic potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktive 85/577/EGS, 93/13/EGS in 97/7/ES ter Direktiva 1999/44/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz Priloge IV, se razveljavijo.

Direktive 85/577/EGS, 93/13/EGS in 97/7/ES ter Direktiva 1999/44/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz Priloge IV, se razveljavijo dne [datum prenosa].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 48

Pregled

črtano

Komisija pregleda to direktivo ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do [vstaviti datum iz drugega pododstavka člena 46(1) + pet let].

Po potrebi predloži nadaljnje predloge za njeno prilagoditev razvoju na področju. Komisija od držav članic lahko zahteva informacije.

(Glej predlog spremembe člena 46c.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 48 a

Komisija preuči sprejetje predloga uredbe o pogodbah na daljavo in pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, iz katerih bodo izvzete prevozne in zdravstvene storitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

A. Informacije, ki se predložijo v odstopnem obrazcu

A. Vzorec navodil za odstop

1. Ime, fizični naslov in e-naslov trgovca, ki mu je treba poslati odstopni obrazec.

Pravica do odstopa

2. Izjava, da ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe in da lahko uveljavlja to pravico tako, da pošlje spodnji odstopni obrazec na trajnem nosilcu podatkov trgovcu iz odstavka 1:

Od te pogodbe lahko na podlagi trajnega nosilca podatkov odstopite v štirinajstih koledarskih dneh brez navedbe razloga [ali – če vam je blago dostavljeno pred iztekom tega roka – z vračilom blaga].

(a) za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v štirinajstih dneh od podpisa naročilnice;

Obdobje se začne [s prejemom naročenega blaga] (1). Pri izračunu obdobja ni vštet dan [prejema blaga] (2). Če je zadnji dan obdobja za odstop praznik, sobota ali nedelja, se obdobje končna naslednji delovni dan.

Za spoštovanje roka za odstop zadošča, če se pravočasno pošlje odstopna izjava ali blago, preden mu poteče rok. Da je bila odstopna izjava poslana ali da je bilo poslano blago pred iztekom roka, mora biti dokazljivo (npr. v obliki poštnega potrdila).

(b) za prodajne pogodbe na daljavo v štirinajstih dneh od trenutka, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialno posest blaga;

Odstopna izjava se pošlje prek trajnega nosilca podatkov (3) (npr. pisma po pošti) za: (4). V ta namen lahko potrošnik uporabi naslednji vzorec, ni pa obvezno.

(c) za storitvene pogodbe na daljavo:

Učinki odstopa od pogodbe

v štirinajstih dneh po sklenitvi pogodbe, kadar potrošnik predhodno izrecno ne privoli, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom tega štirinajstdnevnega obdobja;

Za veljaven odstop je treba prejeto blago vrniti v štirinajstih koledarskih dneh [na naše stroške] (5). Za vas rok začne teči z oddajo odstopne izjave ali vračilom blaga. Pri izračunu tega obdobja ni vštet dan prejema odstopne izjave. Če je zadnji dan roka za odstop praznik, sobota ali nedelja, se ta rok izteče naslednji delovni dan.

v obdobju, ki se konča z začetkom izpolnjevanja pogodbe, kadar potrošnik predhodno izrecno privoli, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom tega štirinajstdnevnega obdobja;

Če nam prejeto blago vrnete poškodovano, ste odgovorni za zmanjšano vrednost blaga. Ta določba velja le, ko je zmanjšana vrednost blaga nastala zaradi ravnanja z blagom, ki ni nujno potrebno za določanje narave, kakovosti in delovanja blaga. Poslabšanje lahko preprečite tako, da blaga ne uporabljate, kot bi bilo v vaši lasti, in se izogibate vsemu, kar bi zmanjšalo njegovo vrednost.

3. Za vse prodajne pogodbe, izjava za potrošnika o rokih in načinih za vračilo blaga trgovcu in pogoji povračila plačila v skladu s členom 16 in členom 17(2).

Za veljaven odstop vam moramo v štirinajstih koledarskih dneh vrniti vsako plačilo, ki smo ga prejeli od vas. Obdobje se za nas začne s prejemom vaše odstopne izjave. Pri izračunu tega obdobja ni vštet dan prejema odstopne izjave. Če je zadnji dan obdobja za odstop praznik, sobota ali nedelja, se obdobje končna naslednji delovni dan.