Postopek : 2010/2159(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0099/2011

Predložena besedila :

A7-0099/2011

Razprave :

PV 12/05/2011 - 9
CRE 12/05/2011 - 10

Glasovanja :

PV 12/05/2011 - 12.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 183kWORD 119k
29. marec 2011
PE 454.668v03-00 A7-0099/2011

o zgodnjem učenju v Evropski uniji

(2010/2159(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Mary Honeyball

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zgodnjem učenju v Evropski uniji

(2010/2159(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 14 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

–   ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti njenih členov 3, 18 in 29,

–   ob upoštevanju konvencije OZN o pravicah invalidov,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/2006/ES z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Predšolska vzgoja in varstvo: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke (KOM(2011)0066),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Parlamentu z naslovom "Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja" (KOM(2006)0481),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. januarja 2010 o varstvu in izobraževanju v zgodnjem otroštvu(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja(3),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. novembra 2009 o izobraževanju otrok iz migrantskih družin(4),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(5),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 21. novembra 2008 sestali v okviru Sveta, o pripravi mladih na 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu(6),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 15. in 16. marca 2002 v Barceloni,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o večjezičnosti: prednost Evrope in skupna zaveza(8),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7–0099/2011),

A. ker je otrokovo zgodnje učenje temelj za njegovo uspešno vseživljenjsko učenje, kar je bistveno za uresničitev ciljev Evrope 2020,

B.  ker so otroci v najzgodnejšem obdobju še posebej vedoželjni, dojemljivi in pripravljeni na učenje in ker se v tem obdobju oblikujejo pomembne sposobnosti, kot so govor, sposobnost izražanja ter socialne sposobnosti; ker se v tem obdobju postavijo temelji za otrokovo prihodnjo izobraževalno in poklicno pot,

C. ker so otroci v EU deležni predšolske vzgoje in varstva na različne načine, pri čemer je opredelitev kakovosti močno odvisna od kulturnih vrednot v posamezni državi ali regiji in njene opredelitve otroštva,

D. ker obstaja jasna povezava med revnim in prikrajšanim okoljem in slabim uspehom v šoli in ker so izkušnje pokazale, da imajo družine iz takega okolja največ koristi od ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo; ker je manj verjetno, da bi prikrajšane skupine poiskale dostop do ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo zaradi težav z njihovo razpoložljivostjo in dostopnostjo;

E.  ker sta predšolska vzgoja in varstvo običajno deležna manjše pozornosti in manjših naložb kot katera koli druga stopnja izobraževanja, kljub jasnim pokazateljem, da naložbe na tej stopnji prinašajo koristi,

F.  ker so cilji predšolske vzgoje in varstva pogosto preveč povezani s trgom dela ter preveč osredotočeni na potrebo bo večjem zaposlovanju žensk in premalo na potrebe in interese otrok,

G. ker ima mnogo gospodinjstev velike težave pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti, povezanih s sedanjimi spremembami na trgu dela, kot je na primer neobičajen in prilagodljiv delovni čas, vsiljen zaposlenim, ter povečanje nestalnih služb,

H. ker sta materialno stanje staršev in otrok ter številčna in kakovostna ponudba storitev predšolske vzgoje neposredno povezana,

I.   ker vzgoja otrok tradicionalno šteje za naravno žensko delo, kar je privedlo do prevladovanja žensk v predšolski vzgoji in varstvu,

J.   ker je strokovna usposobljenost osebja med državami članicami in ponudniki storitev zelo različna in ker v večini držav članic ni zahtev, da bi predšolske ustanove zaposlovale posebej usposobljeno osebje,

K. ker je bilo opravljenih zelo malo raziskav o predšolski vzgoji otrok na ravni EU, kar bi omogočilo informacije o razvoju in izvajanju politike o predšolski vzgoji in varstvu v vsej EU,

Na otroku temelječ pristop

1.  pozdravlja naslednje cilje iz sklepov Evropskega sveta v Barceloni: do leta 2010 zagotoviti otroško varstvo za najmanj 90 % otrok od starosti 3 let do začetka obveznega šolanja in vsaj za 33 % otrok do starosti 3 let; vendar meni, da morata Svet in Komisija te cilje pregledati in posodobiti ter postaviti otrokove potrebe in interese v središče politike o predšolski vzgoji in varstvu;

2.  meni, da ni mogoče uresničiti strategije Evropa 2020, ki naj bi z zviševanjem zaposlenosti, zmanjševanjem šolskega osipa in odpravljanjem revščine ustvarila vključujočo družbo, če vsem otrokom ne bo dano ustrezno življenjsko izhodišče;

3.  opozarja, da je zgodnje otroštvo kritično obdobje za umski, telesni in kognitivni razvoj, za čustveni in osebni razvoj ter za učenje jezika, v tem obdobju pa se tudi postavijo temelji za vseživljenjsko učenje; priznava, da predšolska vzgoja in varstvo spodbujata zdrav psihični in telesni razvoj otrok ter jim omogočata, da postanejo bolj uravnotežene osebnosti; zato priporoča državam članicam, naj razmislijo o uvedbi enoletnega obveznega vrtca pred vstopom v šolo;

4.  poudarja, da lahko zgodnji razvoj zdravega načina življenja, kot so dobre prehranske navade ter primerno in uravnoteženo gibanje, močno vpliva na telesni in duševni razvoj ter je lahko celo življenje ključni dejavnik zdravja; svari pred prezgodnjim vključevanjem otrok v določene intenzivne športne dejavnosti, usmerjene v doseganje rezultata;

5.  opozarja na pomen vsega zgodnjega učenja za pridobivanje znanja, zlasti za učenje jezikov, dojemanje pojma o večjezičnosti ter jezikovni raznolikosti;

6.  spodbuja uvajanje in ohranjanje inovativnih pedagoških načinov poučevanja jezikov, zlasti v večjezičnih jaslih in vrtcih v skladu z barcelonskim ciljem iz leta 2002, ki vključuje učenje regionalnih, manjšinskih in sosedskih jezikov;

7.  opozarja na pomen razvijanja in izboljševanja izobraževalnih ustanov (ustanov za podaljšano bivanje otrok), ki zagotavljajo varstvo otrok po učnem procesu v vrtcih;

8.  poudarja, da imajo vsi otroci poleg pravice do izobraževanja in varstva tudi pravico do počitka, prostega časa in igre;

Splošno nudenje storitev predšolske vzgoje in varstva

9.  glede na sklepe Sveta z dne 12. maja 2009 ugotavlja, da bi bilo treba pomanjkljivo izobrazbo odpraviti s kakovostnim predšolskim izobraževanjem in ciljno naravno podporo ter s spodbujanjem vključujočega izobraževanja;

10. meni, da čeprav prikrajšane socialne skupine lahko izkoristijo dodatno pomoč, bi morala biti predšolska vzgoja in varstvo splošno dostopna vsem staršem in otrokom, ne glede na njihov socialni izvor ali finančne razmere;

11. poudarja, da bi morali biti invalidni otroci, kolikor je le mogoče, vključeni v redno predšolsko vzgojo in varstvo, ter bi morali po potrebi imeti na voljo tudi posebne strokovnjake;

12. poziva države članice, naj pravočasno uveljavijo Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov;

13. poudarja, da morajo države članice v predšolskih učnih načrtih in praksi omogočiti pluralni pristop;

Obveze do staršev

14. poudarja, da so matere in očetje enakopravni sodelavci v procesu predšolske vzgoje in varstva; poudarja, da bi pri storitvah ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo morali biti v celoti soudeleženi vse osebje, starši in kolikor mogoče tudi otroci;

15. poudarja, da sta uvedba ustrezno dolgega porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka oziroma očetovskega dopusta ter izvajanje učinkovitih in prožnih politik trga dela bistvena elementa učinkovite politike na področju predšolske vzgoje in varstva;

16. spodbuja države članice, naj vlagajo v izobraževalne programe za starše ter po potrebi zagotovijo druge oblike pomoči (na primer obiske na domu) za starše, ki potrebujejo dodatno pomoč; meni, da bi poleg tega treba poskrbeti, da bi starši v ustanovah za varstvo otrok imeli na voljo osnovno, brezplačno svetovanje;

17. poudarja, da so kulturne dejavnosti vir bogastva za otroke, spodbujajo dialog med različnimi kulturami ter razvijajo odprtost in strpnost; v zvezi s tem opozarja, da je pomembno, da vzgojitelji v medkulturne dejavnosti vključijo otroke in njihove starše;

18. ugotavlja, da otroci, katerih starši nimajo dovoljenja za bivanje, v nekaterih državah članicah še vedno nimajo dostopa do predšolske vzgoje in varstva;

19. poziva države članice, naj otrokom, katerih starši so prosilci za azil, begunci, upravičenci do subsidiarne zaščite ali imajo dovoljenje za bivanje iz humanitarnih razlogov, dovolijo dostop do predšolske vzgoje, da jim ne bi že na začetku zmanjšali življenjskih priložnosti;

Boljše povezovanje storitev

20. spodbuja države članice, naj povežejo ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo, spodbujajo njihov razvoj in dejavnosti ter poskrbijo za boljše sodelovanje in usklajenost med različnimi institucijami in ministrstvi, ki se ukvarjajo s politikami in programi na področju zgodnjega učenja;

21. spodbuja države članice, da ustanovam za predšolsko vzgojo in varstvo omogočijo zadostno avtonomijo, da ohranijo svojo edinstvenost in kreativnost pri iskanju rešitev za dobrobit otrok;

22. poudarja pomen inovativnih ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo lokalnega značaja, ki združujejo ljudi iz zdravstva, socialnega področja, izobraževanja, kulture in drugih področij;

23. poziva države članice, naj v sodelovanju z lokalnimi oblastmi ter neprofitnimi organizacijami spodbujajo in financirajo ukrepe in projekte za nudenje storitev predšolske vzgoje in varstva otrokom iz prikrajšanih socialnih skupin ter zagotavljajo njihovo spremljanje in ocenjevanje;

24. priznava, da je treba upoštevati različne življenjske razmere v družinah in s tem povezane različne potrebe, ter pozdravlja raznoliko, prožno in inovativno ponudbo predšolske vzgoje in varstva;

25. poziva, naj se oblikuje evropski okvir za ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo, ki naj spoštuje kulturno raznolikost držav članic in poudarja skupne cilje in vrednote;

Gospodarske koristi

26. poudarja, da kljub nestabilnemu gospodarskemu ozračju ne smemo zanemarjati večjega vlaganja v predšolsko vzgojo in varstvo; poudarja, da bi države članice ustanovam za predšolsko vzgojo in varstvo morale nameniti ustrezna sredstva;

27. ponavlja, da je bilo dokazano, da prinašajo naložbe v predšolsko vzgojo in varstvo dolgoročne gospodarske in družbene koristi, kot so višji davčni prispevki od boljše delovne sile, manjši stroški za zdravstveno varstvo, nižja stopnja kriminalitete ter manj asocialnega vedenja; poudarja, da je preprečevanje učinkovitejša in stroškovno ustreznejša metoda kot ukrepanje v poznejši fazi;

28. ugotavlja, da lahko kakovostna predšolska vzgoja pomaga zmanjšati šolski osip, boriti se proti prikrajšanosti v vzgoji pri otrocih iz prikrajšanih socialnih in kulturnih skupin ter posledično zmanjšati njihovo socialno neenakost, kar močno vpliva na celotno družbo; opaža, da so temu tveganju zlasti izpostavljeni mladi iz ranljivih socialnih skupin,

29. poudarja, da so visokokakovostne ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo dopolnilo in ne nadomestilo za čvrst sistem socialnega varstva, ki vključuje široko paleto ukrepov za boj proti revščini; poziva države članice, naj se spopadejo s socialno revščino;

Osebje in kakovost ustanov

30. poudarja, da je predšolsko obdobje najpomembnejši čas za čustveni in socialni razvoj otroka in da mora zato imeti osebje, ki dela s predšolskimi otroki, ustrezne kvalifikacije; poudarja, da sta pri izbiri osebja najpomembnejša otrokovo dobro počutje in njegova varnost;

31. ugotavlja, da je mogoče pozitivne učinke programov zgodnjega ukrepanja dolgoročno ohraniti samo, če jim sledi visokokakovostno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje;

32. ugotavlja, da je strokovno in dobro usposobljeno osebje za delo z majhnimi otroki najpomembnejše za kakovost ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo, zato poziva države članice, naj zvišajo raven strokovnih meril z uvedbo priznanih potrdil o usposobljenosti za tiste, ki delajo na tem področju; ugotavlja, da na kakovost lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so razmerje med številom otrok in osebjem, velikost skupin in učna vsebina;

33. ugotavlja, da je treba bolj povezati vzgojitelje predšolske vzgoje in varstva in učitelje osnovnih šol ter prenesti pristop k poučevanju, s poudarkom na kontinuiteti učnih metod;

34. poziva države članice, naj oblikujejo mehanizme za ocenjevanje izvajanja predšolske vzgoje in varstva ter naj zagotovijo spoštovanje kakovostnih meril, da bi izboljšale kakovost ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo;

35. poziva, naj se pri izvajanju evropskega okvira kvalifikacij upošteva kakovost izobraževanja in s tem rezultate učenja; poziva države članice, naj zagotovijo stalno usposabljanje osebja, ki dela v predšolski vzgoji in varstvu, za povečanje in posodabljanje njihovega strokovnega znanja;

36. spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bo vse kvalificirano osebje v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo plačano kot osnovnošolski učitelji;

37. poziva države članice, naj začnejo reševati vprašanje enakosti spolov v vzgojnovarstvenem delu z izvajanjem politike, ki bo pripomogla k zvišanju števila moških v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo,

Raziskave in izmenjava najboljših praks

38. poudarja, da je kljub veliki količini empiričnih podatkov o majhnih otrocih v nekaterih državah članicah (ki so jih med drugim posredovali Nacionalno združenje za predšolsko vzgojo (NAYEC), UNICEF, International Early Years Education Journal in OECD) treba bolje razumeti razvoj otrok v predšolskem obdobju; poziva k nadaljnjim raziskavam in izmenjavi pridobljenih rezultatov v vsej EU, pri čemer je treba upoštevati kulturne razlike med državami članicami;

39. obžaluje, da strukturni skladi EU ter programi kot Comenius, ki omogočajo vzgojiteljem, da sodelujejo v vseevropskih izmenjavah, niso dovolj izkoriščeni; poziva države članice, naj vzgojitelje v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo bolje seznanjajo z obstojem teh skladov in programov;

40. pozdravlja dejstvo, da Komisija namerava spodbujati opredeljevanje in izmenjavo dobrih politik in praks z odprto metodo koordinacije, kot je navedeno v sporočilu Komisije o predšolski vzgoji in varstvu, ter priporoča, naj države članice sodelujejo in si izmenjujejo najboljše prakse, da se izboljšajo obstoječi programi v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo;

o

o   o

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(2)

UL C 339, 14.2.2010, str. 1.

(3)

UL C 135, 26.5.2010, str. 2.

(4)

UL C 301, 11. 12. 2009, str. 5.

(5)

UL C 119, 28. 5. 2009, str. 2.

(6)

UL C 319, 13. 12. 2008, str. 20.

(7)

UL C 8 E, 14. 1. 2010, str. 12

(8)

UL C 117 E, 6. 5.2010, str. 59


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Evropa ima bogato in raznoliko tradicijo na področju izobraževanja ter nudi zelo različne načine predšolske vzgoje in varstva. Med državami članicami so precejšnje razlike v kakovosti in nudenju storitev, stopnjah zaposlovanja, pristopu do storitev, upravljanju ustanov itd. Poročilo ugotavlja, da enoten pristop, ki bi ustrezal vsem ustanovam za predšolsko vzgojo in varstvo v EU, ni mogoč, poleg tega bi ga bilo tudi težko izvajati. Namesto tega je mnogo bolje razviti evropski okvir, ki naj obsega skupne cilje in vrednote ter vključuje enake pravice in strukture. Čeprav ima mnogo držav članic nedvomno vodilno vlogo na svetovni ravni na področju predšolske vzgoje in varstva, pa je treba še mnogo narediti za dejanski napredek na tem področju. Za potrebe tega poročila pomeni predšolska doba obdobje od 0 do 6 let.

Leta 2002 je Evropski svet v Barceloni pozval države članice EU, naj do leta 2010 zagotovijo otroško varstvo najmanj 90 % predšolskih otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo ter za vsaj 33 % otrok, mlajših od 3 let. Ta cilj je pokazal pristop k problematiki ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo v skladu s potrebami trga dela, katerega namen v tistem času je bil povečati število zaposlenih žensk. Čeprav je treba ustrezno upoštevati povezavo med ustanovami za predšolsko vzgojo in varstvo ter enakimi možnostmi za ženske, je jasno, da so ti cilji problematični in zastareli, saj ne upoštevajo številnih temeljnih kakovostnih vidikov čvrste politike predšolske vzgoje. Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo niso le centri, kamor se „parkira“ otroke, da gredo ženske lahko delat; so skrajno pomembne za dobro počutje otrok in izboljšanje njihovih možnosti za prihodnost.

Na otroku temelječ pristop

Bistveno je, da poročilo začne s postavljanjem kritičnih vprašanj, odkrivanjem problemov in težav, ne pa, da hiti s ponujanjem kompleksnih rešitev. Koristno je, če se za začetek vprašamo, kakšno podobo si predstavljamo pod besedo otrok. Če se strinjamo, da so otroci aktivni in v družbo vključeni državljani, ki imajo svoje pravice, bogat ustvarjalni potencial ter so zmožni oblikovati in izražati svoje poglede o področjih, ki jih zadevajo, potem se moramo strinjati tudi, da je treba razprave o predšolski vzgoji in varstvu začeti z vidika otroka. Obdobje od rojstva do treh let je kritično za umski, telesni in kognitivni razvoj ter za učenje jezika. V tej zgodnji dobi se postavljajo temelji za otrokovo vseživljenjsko učenje, kar je bistveno za uresničevanje lizbonskih ciljev. Zato je v tem poročilu največ pozornosti namenjeno otrokovim potrebam in interesom.

Splošne in ciljno usmerjene storitve

Revne družine bodo najbrž manj uporabljale storitve ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo kot druge družbene skupine, zlasti na zasebnih trgih. Med najbolj ogroženimi skupinami v EU so Romi, ki zelo malo uporabljajo storitve predšolske vzgoje in varstva, mnogo pod evropskim povprečjem. To je zaskrbljujoče, saj podatki kažejo, da imajo prav prikrajšani otroci največ koristi od dostopa do ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo. Mnogo držav članic EU gosti številne priseljence in šolske otroke, ki jim je jezik države drugi jezik, kar je še večji izziv na področju izobraževanja, zlasti če vemo, da je otrok iz narodnostnih manjšin v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo manj kot drugih skupin.

Težava držav članic, ki želijo neposredno pomagati revnim družinam, je, da to lahko povzroči stigmatizacijo, kar lahko te družine odvrne od polne uporabe tovrstnih storitev. Čeprav je treba priznati, da mnogo revnih družin potrebuje dodatne spodbude za vključevanje otrok v ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo, pa bi morale biti te storitve splošno dostopne vsem družinam in otrokom, ne glede na njihove socialne ali finančne razmere.

Obveze do staršev

Starši so prvi vzgojitelji svojih otrok. V večini primerov svoje otroke globoko razumejo, neprimerno bolj kot drugi, ter so z njimi tesno povezani. Vsesplošno znano je, da je idealno okolje za otrokovo rast in razvoj v prvem letu po rojstvu doma s starši. Dolge oblike starševskega dopusta so tudi lahko način za pomoč pri zmanjšanju povpraševanja po zmogljivostih otroškega varstva. Težava je v tem, da zaenkrat zelo malo držav članic nudi ustrezno dolga obdobja plačanega dopusta. Kjer je razkorak med koncem plačanega starševskega dopusta in pravico do mesta v kakovostnem varstvu, lahko za starše nastopijo težave. Poročilo poudarja, da je uvedba ustrezno dolgih oblik starševskega dopusta bistven element učinkovite politike predšolske vzgoje in varstva.

Starševska prizadevanja se morajo seveda nadaljevati tudi v naslednjih letih. Revni starši in starši iz prikrajšanih socialnih skupin so manj pripravljeni vključevati se v strategije za zagotavljanje izobrazbe svojim otrokom. Tudi moški so pogosto zapostavljeni pri razvijanju programov in politik predšolske vzgoje in varstva ter pri sodelovanju v dejavnostih, ki vključujejo njihove otroke. Poročilo poudarja, da bi starši morali biti glavni partnerji pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo njihove otroke, ter da morajo ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo ponovno razmisliti o tem, kako bi lahko sodelovale s starši, zlasti z očeti. Predšolski programi kot na primer program Reggio Emilia v Italiji, v katerem starši enakopravno sodelujejo pri varstvu in izobraževanju svojih otrok, kažejo, kako je lahko taka praksa učinkovita.

Boljše povezovanje storitev

Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo lahko delujejo kot močna mreža za pomoč staršem. Poročevalka meni, da tovrstne ustanove v EU niso dovolj inovativne. To naj ne bi bila le mesta, kjer se otroke vzgaja in varuje, lahko bi ponujale tudi možnosti za izvajanje različnih projektov. Kombinirale bi lahko na primer formalno ali neformalno učenje s skrbjo za otrokovo in materino zdravje, nudile pomoč pri dojenju, svetovale in nudile pomoč pri načrtovanju družine. Predšolska ustanova, ki ima vlogo zbirališča za ljudi iz vseh delov skupnosti, ima največje možnosti za pomoč družinam, krepitev socialne kohezije, skupnostne solidarnosti in pri spodbujanju enakosti spolov.

Enak pristop bi morale imeti države članice pri obravnavanju in organiziranju politike predšolske vzgoje. Z izjemo nekaj primerov imajo običajno države dvojni pristop do področja predšolske vzgoje in varstva, saj ločujejo socialnovarstveno storitev (varstvo otrok) in predšolsko vzgojo. Posledica tega je premajhna osredotočenost na otrokov kognitivni razvoj od rojstva do treh let in premalo pozornosti, namenjene zdravstvenemu in psihosocialnemu razvoju otroka, starejšega od treh let. To povečuje neenakost, nedoslednost in povzroča pomanjkanje vezi z družinami.

Kjer ni sodelovanja med različnimi sektorji in agencijami, lahko pomanjkanje skupnega razumevanja ali skupnega jezika pomeni, da je izgubljenih veliko možnosti za dobro delo.

Tako kot morajo biti predšolske ustanove bolj inovativne pri obravnavanju številnih vprašanj, ki se nanašajo na otroke, morajo tudi države članice združiti več agencij pri razvijanju politik in programov za predšolske otroke. To zajema na primer zdravje, migracije, enakost med spoloma in zaposlovanje. Integrirane službe, predvsem v izobraževanju, bodo pomagale izpolnjevati izobraževalne, zdravstvene in druge potrebe otrok v starosti do 6 let. Obstoječe službe in sektorji morajo tudi pripraviti skupno vizijo in enotno besedišče.

Gospodarske koristi

Mreža Evropske komisije za varstvo otrok je leta 1996 priporočila, da bi evropske države morale v predšolsko vzgojo vložiti vsaj 1 % BDP. Glede na raziskavo, ki jo je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj opravila leta 2004, pa je to raven naložb doseglo le pet od dvajsetih pregledanih držav(1). To je presenetljivo, saj so raziskave pokazale, da so naložbe v predšolsko vzgojo in varstvo učinkovitejše kot naložbe na kateri koli kasnejši stopnji.

V teh nestabilnih gospodarskih razmerah in obdobju agresivne varčevalne politike se predšolska vzgoja zlahka zanemari. V tem poročilu pa opozarjamo, da to ni luksuzna dobrina, ki bi jo lahko ukinili brez posledic. Odločitev o ustavitvi naložb utegne povzročiti stroške, ki sprva mogoče ne bi bili vidni, kot na primer nižje potencialne ekonomske koristi v prihodnosti, kar pa je lahko dodatno breme za finančno stabilnost držav članic. Izkazalo se je, da naložbe v predšolsko vzgojo zmanjšujejo kasnejše stroške, saj s krepijo bodoče delovne sile vlade preprečijo morebitne izgube pri davkih. Poleg tega lahko tudi zmanjšajo zdravstvene stroške, stopnjo kriminalitete ter stopnje asocialnega vedenja.

Osebje in kakovost ustanov

Za enako razlikovanje med dobrim in neustreznim ravnanjem po vsej EU je potrebna skupna opredelitev kakovosti, vendar enoznačne in splošno sprejete opredelitve še ni. Predstave o tem, kaj naj bi bila kakovost, se od države do države razlikujejo. Razlog za to je, da je vse to tesno povezano s kulturnimi vrednotami posameznih držav članic, pa tudi z njihovimi predstavami in opredelitvami otroštva. Namen tega poročila je pridobiti jasnejšo sliko o tem, kaj kakovost posameznim državam članicam pravzaprav pomeni.

V poročilu dokazujemo, da kvalificirano in dobro usposobljeno osebje, ki dela z manjšimi otroki, močno vpliva na kakovost. Neustrezno izobraženo in slabo plačano osebje preprosto ni vzdržno. Čeprav je bilo že dokazano, da so otrokova prva tri leta izredno pomembna za razvoj možganov ter za oblikovanje stališč in miselnih vzorcev, opažamo, da se vzgojitelji otrok v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo v EU pogosto ne zavedajo, kako pomembnih je prvih nekaj let otrokovega življenja. Ker se od vzgojiteljev zelo majhnih otrok v večini držav članic ne zahteva ustrezna strokovna izobrazba ali posebne kvalifikacije, številni ne obvladajo interaktivnih veščin in splošne usposobljenosti, s katerimi bi zagotovili, da bi se otroci, za katere skrbijo, ustrezno kognitivno razvijali.

Druga težava, ki jo ugotavljamo v tem poročilu, je spol zaposlenih v ustanovah za varstvo otrok. V ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo se zaposlujejo predvsem ženske. To še utrjuje predstavo, da je skrb za otroke predvsem žensko delo, kar vpliva tudi na enakost med spoloma. Otroci morajo imeti v življenju vzornike obeh spolov, to še zlasti velja za otroke iz enostarševskih družin, kjer je oče pogosteje odsoten kot mati. Težava je v tem, da ima le malo držav EU opredeljene cilje za zaposlovanje moških v tem poklicu oziroma se ne trudijo, da bi spremenile dojemanje, da je varstvo in vzgoja predšolskih otrok žensko delo oziroma da je z moškim, ki si želi delati v tem poklicu, nekaj narobe. Primere dobre prakse lahko najdemo na Danskem, kjer je stopnja vpisa v programe za predšolsko vzgojo pri moških približno 25-odstotna, in v Združenem kraljestvu, kjer lokalni izobraževalni organi že nekaj let vodijo posebne programe za vključitev moških v varstvo otrok.

Pomembno je razvijati politiko za zaposlovanje in ohranjanje raznolike in spolno mešane delovne sile in za zagotovitev, da se bodo tisti, ki se odločijo za to poklicno pot, pri njenem uresničevanju čutili zadovoljne, spoštovane in ustrezno finančno poplačane.

Razširjanje in izmenjava najboljših praks

Trenutno ni na razpolago prepričljivih znanstvenih podatkov o zgodnjem izobraževanju otrok, ki bi lahko dali informacije o razvoju in izvajanju politike o zgodnji vzgoji in varstvu v celotni EU. Nekaj raziskav vendarle obstaja, a so te v veliki meri iz angleško govorečih držav, predvsem iz ZDA, zaradi česar so pogosto zastavljene zelo ozko in mnogokrat temeljijo na takšnem razumevanju otroštva, ki za mnoge neangleško govoreče države ni ustrezno.

Ker je v EU tako širok obseg storitev predšolske vzgoje in varstva, jih je pogosto težko primerjati. Pristop, ki bi temeljil na primerjavi med državami, pa bi lahko državam članicam omogočil, da si izmenjajo znanje. To je bilo koristno na primer pri ugotavljanju, ali mora ustrezno učenje potekati v učilnici, kar zagovarjajo mnogi starši in strokovnjaki iz angleško govorečih držav, v nasprotju z nordijskim modelom, ki zagovarja načelo, da je za učenje otrok in njihov razvoj pomembno, da preživijo čim več časa zunaj.

Več raziskav bi EU omogočilo revidirati in posodobiti že zastavljene cilje na področju predšolske vzgoje in varstva.

(1)

             Študija Starting Strong II, Early education and care, OECD 2006.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Marek Henryk Migalski, Doris Pack, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, Helga Trüpel, Marie-Christine Vergiat, Sabine Verheyen, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luigi Berlinguer, Nessa Childers, Oriol Junqueras Vies, Ramona Nicole Mănescu, Iosif Matula, Monika Smolková

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Miguel Angel Martínez Martínez

Zadnja posodobitev: 28. april 2011Pravno obvestilo