Postopek : 2010/2139(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0111/2011

Predložena besedila :

A7-0111/2011

Razprave :

PV 23/06/2011 - 5
PV 23/06/2011 - 7
CRE 23/06/2011 - 5
CRE 23/06/2011 - 7

Glasovanja :

PV 23/06/2011 - 12.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0283

POROČILO     
PDF 345kDOC 281k
1. april 2011
PE 454.716v03-00 A7-0111/2011

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Miroslav Mikolášik

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov od 174 do 178 te pogodbe,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2010 z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (KOM(2010)0110),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 31. marca 2010, ki spremlja sporočilo Komisije z dne 31. marca z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (SEC(2010)0360),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. oktobra 2010 z naslovom Kohezijska politika: odzivanje na gospodarsko krizo, pregled izvajanja ukrepov kohezijske politike, sprejetih za podporo evropskega načrta za oživitev gospodarstva (SEC(2010)1291),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. novembra 2088 z naslovom Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov za regije EU“ (SEC(2008)2868),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (KOM(2011)0017),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj(2), zlasti člena 7 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 397/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih(3),

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti(4),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o izvajanju Uredbe o strukturnih skladih 2007–2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji(7),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj o doseganju dejanske ozemeljske, socialne in gospodarske kohezije v EU – nujen pogoj za globalno konkurenčnost?(8),

–   ob upoštevanju informativnega dokumenta Komisije št. 1: Dodeljevanje sredstev z dne 28. februarja 2007 (COCOF/2007/0012/00),

–   ob upoštevanju obvestila Komisije z naslovom Okvirna struktura za nacionalna strateška poročila 2009 z dne 18. maja 2009 (COCOF 09/0018/01),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o strateškem poročilu Komisije za 2010 o izvajanju programov kohezijske politike, sprejetih na seji Sveta za zunanje zadeve 14. junija 2010,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (CdR 159/2010),

–    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010 z naslovom Spodbujanje učinkovitega partnerstva pri upravljanju programov kohezijske politike na podlagi dobrih praks iz cikla 2007–2013 (ECO/258),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A7–0111/2011),

A. ker Unija v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ter ker si Unija še posebej prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, kot so podeželska območja, območja, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, in ker je treba upoštevati strategijo EU 2020, da bi Unija postala pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo;

B.  ker ima kohezijska politika ključno vlogo na poti k polnemu doseganju ciljev EU 2020, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, na vseh ravneh upravljanja in na vseh geografskih območjih,

C. ker je strateška razsežnost kohezijske politike, ki zagotavlja skladnost s prednostnimi nalogami Evropske unije – povečati privlačnost Evrope in njenih regij kot kraja za vlaganje in delo, izboljšati znanje in inovativnost za rast ter ustvariti več delovnih mest, ki naj bodo boljša –, določena in poudarjena v Uredbi Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljevanju splošna uredba), strateških smernicah Skupnosti o koheziji (v nadaljevanju strateške smernice), nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih,

D. ker strateško poročanje predstavlja nov instrument v kohezijski politiki, ki je bil uveden v sedanjem programskem obdobju s splošno uredbo kot instrument za pregled izvajanja strateških smernic, ki skuša povečati strateške vsebine in spodbujati preglednost in odgovornost kohezijske politike, in ker je treba na podlagi pridobljenih informacij in izkušenj izpeljati ustrezne zaključke za načrtovanje naslednjega programskega obdobja,

E.   ker so med dogovorjenimi 86 prednostnimi programi za financiranje, predvideno v okviru lizbonske strategije, podskupine, opredeljene kot posebne prednostne naloge v lizbonski agendi za rast in delovna mesta, ker je za regije s konvergenčnim ciljem predvidenih 47 prednostnih tem za prednostno financiranje, medtem ko je za regije s ciljem regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja opredeljenih zgolj 33 prednostnih tem,

F.  ker so se Komisija in države članice dogovorile, da si bodo pri nacionalnih strateških poročilih za leto 2009 izmenjale zgolj podatke o prednostnih temah po ciljih, za prenos podatkov pa so določile ciljni datum 30. september 2009, ko so se države članice še vedno spopadale s posledicami gospodarske krize, pri čemer so se nekatere soočale z začetnimi težavami na začetku programskega obdobja, in ker obstaja upanje, da bo strateško poročilo za leto 2013 ponudilo več koristnih podatkov,

G. ker se evropske regije še vedno spopadajo z velikimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi neenakostmi, ki so deloma naravna posledica zadnjih dveh širitev, deloma pa je nanje neposredno vplivala svetovna finančna in gospodarska kriza, čeprav je kohezijska politika v zadnjih desetih letih dejavno prispevala k njihovemu zmanjšanju, ki je nujno za zagotovitev konkurenčnosti in gospodarske rasti ob upoštevanju regionalnih posebnosti;

H. ker je kohezijska politika glavni element evropskega načrta za oživitev gospodarstva in odraža pomen strukturnih skladov kot orodja za gospodarske spodbude zlasti za mala podjetja, trajnost in energetsko učinkovitost, ter ker je bila Komisija pozvana, da leta 2010 predstavi poročilo o izvajanju ukrepov, sprejetih kot del evropskega odgovora na krizo,

1.  pozdravlja strateško poročilo Komisije o izvajanju programov kohezijske politike, sofinanciranih iz strukturnih skladov; čestita državam članicam za prizadevanja pri pripravi prvih nacionalnih strateških poročil, ki so se izkazala za dragocen vir informacij o izvajanju;

2.  poudarja, da je v primerjalnih analizah treba upoštevati, da je pet držav članic svoje podatke prenašalo na kasnejši datum, ena pa na zgodnejšega; meni, da je bolj ustrezno primerjati napredek, ki so ga posamezne države članice dosegle v primerjavi s povprečjem EU;

3.  meni, da preglednost pri dodeljevanju sredstev spodbuja pravilno izvajanje in je pomemben predpogoj za doseganje skupnih ciljev kohezijske politike, zato jo je treba okrepiti na vseh stopnjah izvajanja; je prepričan, da je razkrivanje podatkov o prejemnikih, zlasti na spletu, treba še naprej uporabljati, saj je učinkovito orodje za izboljšanje preglednosti; meni, da se je zaradi določitve smernic Skupnosti in uvedbe novega instrumenta strateškega poročanja povečala odgovornost za doseganje ciljev politike; v zvezi s tem poziva k redni politični razpravi za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in ocene učinkov kohezijske politike;

Izvajanje

4.   ugotavlja, da finančna sredstva za izbrane projekte znašajo 93,4 milijarde EUR, kar predstavlja 27,1 % razpoložljivih sredstev EU za sedanje obdobje, in da ta povprečna stopnja velja za tri cilje kohezijske politike, za kategorije, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, ter za napredek pri izvajanju strateških smernic Skupnosti; vendar poudarja, da se napredek med državami in med temami zelo razlikuje, s splošnimi stopnjami izbiranja projektov nad 40 % v 9 državah članicah in pod 20 % v 4 državah članicah;

5.   ponavlja svoje priznanje prizadevanjem držav, ki so omogočila, da je za uresničevanje lizbonske agende v povprečju namenjenih 65 % razpoložljivih sredstev v konvergenčnih regijah oz. 82 % v regijah regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, kar je dejansko več, kot je bilo sprva zahtevano; z zadovoljstvom ugotavlja, da je v skladu s poročanjem skupaj 63 milijard EUR namenjenih za projekte, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, izbiranje teh projektov pa je enako hitro ali malo hitrejše od izbiranja v drugih ukrepih, ter zato poziva države članice, naj v prihodnje nadaljujejo z namenjanjem sredstev za projekte, ki podpirajo strategijo EU 2020;

6.   ugotavlja, da je pri temah strateških smernic Skupnosti stopnja napredka najvišja pri temi teritorialne dimenzije (30 %), nadpovprečna je pri izboljšanju znanja in inovativnosti za rast, pod 27,1 % pa je pri drugih dveh smernicah, poleg tega pa da so stopnje izbiranja nadpovprečne za projekte, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, iz konvergenčnega cilja ter cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, zgolj 20,5 % pa za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja; obžaluje, da se je analiza učinkovitosti politike, predstavljena v strateškem poročilu, izkazala za resno omejeno, ker ni kazalnikov učinka in rezultatov za vse države članice; poziva Komisijo, naj preuči upravne zahteve za poročanje, in poziva države članice, naj bodo bolj dosledne pri zagotavljanju podatkov o izvajanju programa;

7.   glede na gospodarsko krizo in naraščajoče število brezposelnih pozdravlja že doseženi napredek pri izvajanju projektov, pomembnih za smernico „več delovnih mest in boljša delovna mesta“; vendar močno priporoča, naj Komisija uvede metode za sodelovanje z državami članicami, ki bodo olajšale pravočasno uporabo in učinkovito porazdelitev vseh potrebnih sredstev za uresničitev konkurenčnega gospodarstva z učinkovito izrabo virov ter gospodarstva z vključujočo rastjo in visoko stopnjo zaposlenosti, ki bo omogočalo socialno in teritorialno kohezijo ter zmanjšanje revščine, kar so prednostne naloge strategije EU 2020 in njenih ciljev, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, da bi pospešili rast in produktivnost ter izboljšali uspešnost zaposlovanja v Evropi;

8.  pozdravlja dejstvo, da je bila podpora Evropskega socialnega sklada koristna pri izvajanju reform trga dela in da se je Evropski socialni sklad izkazal za učinkovito orodje, ki prispeva k prehodu s pasivnih na aktivne in celo preventivne politike trga dela; poziva države članice, naj nadaljujejo strukturne reforme, ki bodo trge dela zaščitile pred morebitno prihodnjo krizo;

9.  poziva države članice, naj dosežejo napredek pri izvajanju sofinanciranih ukrepov in dejavnosti, ki so usmerjeni na regionalno raven in podpirajo trge dela z zmanjševanjem spolnega razlikovanja in neenakosti, kot je razlika v plačilu med spoloma ter nezadostna zastopanost na položajih odločanja, z lajšanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter s spodbujanjem pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami, glede na to, da je velik delež žensk v negotovih delovnih razmerah;

10. poudarja pomembnost izboljšanja infrastrukture in storitev za prikrajšane mikroregije z velikim številom socialno marginaliziranih ljudi (npr. Romov) ter zagotavljanja, da postanejo cenovno dostopne;

11. poudarja pomen prometa na splošno za zagotavljanje teritorialne, ekonomske in socialne kohezije; izraža zaskrbljenost, ker naložbe v železniški sektor ne napredujejo po načrtu, stopnja napredka pa je veliko nižja kot v cestnem sektorju, zato ne prispeva dovolj k dekarbonizaciji prometa; v zvezi s tem poudarja, da nesorazmerno načrtovane naložbe v promet med različnimi vrstami prevoza onemogočajo oblikovanje intermodalnega in trajnostnega evropskega prometnega sistema, in ugotavlja, da bi dodatne zamude pri izvajanju lahko povečale neravnovesja;

12. opozarja, da je približno 23,7 % (82 milijard EUR) sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov za obdobje 2007–2013 namenjenih za promet, vendar bo le polovica porabljena za projekte TEN-T (17 milijard EUR za prednostno omrežje TEN-T in 27,2 milijarde EUR za splošni del), druga polovica pa bo namenjena naložbam v nacionalne, regionalne in lokalne projekte, ki niso označeni na zemljevidih TEN-T; poudarja, da se kohezijska in strukturna sredstva za promet delijo med vrste prevoza in prometna omrežja, ne da bi se pri tem ustrezno upoštevali cilji Evropske unije;

13. v zvezi s teritorialnim sodelovanjem posebej opozarja na težnje k odlašanju začetka izvajanja čezmejnih projektov in železniških projektov na splošno ter poudarja evropsko dodano vrednost omrežja TEN-T, ki je zlasti opazna v čezmejnih odsekih projektov ter v njihovi povezanosti s projekti za nacionalne ceste, železnice in celinske vodne poti; v zvezi s tem predlaga sistematizacijo uvedbe skupnih platform za najboljše prakse, ki bodo organizirane na socialno-ekonomski, geografski, demografski in kulturni podlagi;

14. pozdravlja vključitev izdatkov za naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri gradnji stanovanj ter stanovanjskih projektov za marginalizirane skupnosti, kar se v veliko regijah uspešno izvaja in bi se moralo nadaljevati v prihodnje;

15.  poziva k učinkovitejšemu izvajanju programov v okoljskem sektorju, zlasti na transverzalnih področjih, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost, kot so boj proti podnebnim spremembam, njihovo blaženje in prilagajanje nanje, naložbe v čistejše in nizkoogljične tehnologije, boj proti onesnaževanju zraka in vode, zaščita biotske raznovrstnosti, širitev železniških omrežij, spodbujanje energetske učinkovitosti, zlasti v gradbenem sektorju, in obnovljivih virov energije, da bi uresničili cilje EU 2020 ter spodbudili ustvarjanje zelenih delovnih mest in zelenega gospodarstva;

16. poziva k uporabi finančnih sredstev, s katerimi bi prispevali k preprečevanju okoljskih katastrof in/ali hitremu odzivanju nanje, in poziva države članice, naj povečajo naložbe na področju preprečevanja ter na področju sanacije industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč glede na nizko stopnjo izvajanja teh naložb;

17. obžaluje zamude pri izbiranju projektov na strateških področjih, kot so železniški sektor, nekatere energetske in okoljske naložbe, digitalno gospodarstvo, socialna vključenost, upravljanje in razvoj zmogljivosti, ter zahteva, da se temeljito analizirajo vzroki za zamude, in hkrati vabi države članice, naj vključijo svoje regije v boljše spremljanje področij, na katerih je treba okrepiti prizadevanja; po drugi strani izpostavlja višjo stopnjo absorpcije pri okoljskih projektih v programih evropskega teritorialnega sodelovanja ter v zvezi s tem opozarja na nedvomno dodano vrednost sodelovanja; vendar poudarja, da so morda države članice na področjih, kjer je izvajanje potekalo z zamudo, to nadoknadile, tako da zamuda ob navedenem času ni nujno pokazatelj splošne kakovosti v programskem obdobju; v zvezi s tem poudarja večanje absorpcijskih zmogljivosti in proračunsko izvrševanje kohezijske politike v letu 2010, ki med drugim izvirata iz nedavnih zakonskih sprememb in iz operativnih programov, ki so končno dosegli potovalno hitrost, saj je Komisija odobrila še zadnje sisteme upravljanja in nadzora;

18. meni, da je treba takoj sprejeti korektivne ukrepe za izboljšanje slabih rezultatov na nekaterih prednostnih področjih; priporoča izvedbo poglobljene analize težav z izvajanjem na tistih področjih, kjer je prišlo do posebnih zamud pri izbiri projektov, ter v zvezi s tem poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za boljše izbiranje projektov pri temah, kjer so zamude, in naj pospešijo izvajanje vseh izbranih projektov, da bi se izognili tveganju, da se dogovorjeni cilji ne uresničijo;

19. meni, da so v nekaterih primerih hitra izbira in izvajanje projektov ter splošno boljše izkoriščanje dodeljenih sredstev posebej potrebni za dejavnosti, ki so usmerjene v izboljšanje človeškega kapitala, pospeševanje zdravja in preprečevanje bolezni, zagotavljanje enakih možnosti, podporo trgom dela in okrepitev socialne vključenosti, zlasti da se premagajo negativni učinki gospodarske krize;

20. poudarja, da se mnogo držav članic strinja, da je disciplina, ki jo je vzpostavilo dodeljevanje sredstev, izboljšala kakovost in osredotočenost programov; poleg tega ugotavlja, da so države članice soglašale, da je ohranitev temeljnih prednostnih nalog njihovih nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov, povezanih z lizbonsko strategijo, najboljše orodje za boj proti krizi, in ponovno poudarile pomen srednje- in dolgoročnih ciljev, ki so navedeni v teh dokumentih;

Izzivi pri izvajanju

21. poudarja, da sta učinkovita izbira in izvajanje projektov na nekaterih področjih ovirana, ker niso izpolnjeni ustrezni predpogoji, na primer enostavnejši prijavni postopki na nacionalni ravni, jasne nacionalne prednostne naloge na nekaterih področjih delovanja, pravočasni prenos zakonov EU in utrjena institucionalna in upravna zmogljivost, ter zaradi prekomerne birokracije na državni ravni; zato poziva države članice in regije, naj olajšajo izvajanje politike z obvladovanjem teh izzivov in zlasti z izboljšanjem pravnega okvira na področju državne pomoči, javnega naročanja in okoljskih pravil ter naj nadaljujejo z institucionalnimi reformami;

22. z obžalovanjem opozarja na veliko zamudo pri izvajanju politike, ki je predvsem posledica naslednjih dejavnikov: poznega zaključka pogajanj o večletnem finančnem okviru in zakonodajnem svežnju za kohezijsko politiko, ki je povzročil zamude pri dokončanju nacionalnih strategij in operativnih programov, sprememb predpisov o finančnem nadzoru in ocenjevalnih meril na nacionalni ravni, prekrivanja z zaključkom obdobja 2000–2006 in premajhnih javnih sredstev za sofinanciranje v državah članicah;

23. obžaluje, da strateško poročilo, kljub dejstvu, da bi moralo poudariti prispevek programov, sofinanciranih iz strukturnih skladov, pri uresničevanju ciljev kohezijske politike, ne daje celovitih podatkov o regionalnih razlikah do leta 2009;

Odziv na gospodarsko krizo

24. pozdravlja objavo delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Kohezijska politika: odzivanje na gospodarsko krizo, ki je pregled izvajanja ukrepov kohezijske politike, sprejetih za podporo evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva; poudarja, da ta pregled temelji predvsem na podatkih iz nacionalnih strateških poročil; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo podatki, ki jih posredujejo države članice, točni;

25. poudarja, da zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter trenutno upočasnjene gospodarske rasti kohezijska politika EU odločilno prispeva k evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva, saj je glavni vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo in dokazano omogoča prožen in primerno hiter odziv na vse slabše socialno-ekonomsko okolje; poudarja, da so države članice z odobravanjem sprejele dejstvo, da se lahko krizni ukrepi oblikujejo v skladu z njihovimi specifičnimi potrebami; kljub temu poziva k večji prilagodljivosti in zmanjšanju zapletenosti pravil za boj proti krizi ter spodbuja države članice, naj takoj uporabijo vse ukrepe, ki jim jih je dala na voljo Komisija, da bi zagotovile ustrezen in pravočasen odziv na specifične potrebe ter uspešen izhod iz krize, da se doseže dolgoročen trajnostni razvoj s krepitvijo konkurenčnosti, zaposlovanja in privlačnosti evropskih regij;

26. poudarja pomembnost dodatnih prizadevanj za preseganje težav pri merjenju splošnega učinka nekega ukrepa iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva, povezanega s kohezijsko politiko, ter obžaluje, da pregled zato podaja zgolj omejen vpogled v konkretne primere na nacionalni ravni; kljub temu pozdravlja analizo dobre prakse in prve zaključke, predstavljene v poročilu;

27. meni, da so znaki oživljanja po krizi šibki ter da mora Evropa v prihodnjih letih odpraviti svoje strukturne slabosti, tudi s posegi kohezijske politike in ciljnimi naložbami, zlasti v raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje in tehnologije, ki so za vse sektorje koristne pri pridobivanju konkurenčnosti; zato poudarja, da je nujno potrebna temeljita analiza učinka ukrepov za reševanje krize, treba pa je priskrbeti tudi dostopno financiranje iz strukturnih skladov, ki je močan mehanizem, oblikovan za pomoč regijam pri gospodarskem in socialnem prestrukturiranju ter pri spodbujanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti;

Ustvarjanje sinergij in izogibanje razpršenosti sredstev regionalne politike na več področij

28. se strinja s stališčem Sveta, izraženem v sklepih Sveta o strateškem poročilu za 2010, o resnični dodani vrednosti zaradi enega samega strateškega in celostnega pristopa za strukturne sklade; opozarja, da potrebuje vsak sklad svoja pravila za zagotavljanje uspešnih posegov v praksi v posameznih okoliščinah; poudarja tudi, da je v obdobju po krizi treba konsolidirati javne proračune in z učinkovitim usklajevanjem povečati sinergije ter vpliv vseh razpoložljivih virov financiranja (EU, nacionalnih, iz instrumentov Evropske investicijske banke);

29. poudarja, da so sinergije med strukturnimi skladi in drugimi instrumenti sektorske politike ter med temi instrumenti in nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi viri, nujne in ustvarjajo dragocene povezave, ki omogočajo skupno krepitev, trajnostno izvajanje programov in doseganje teritorialne kohezije; priznava, da ima na podlagi določb o namenitvi sredstev za obdobje 2007–2013 kohezijska politika več sredstev za ustvarjanje sinergij z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami; poudarja, da se lahko strukturni skladi uporabijo za okrepitev raziskovalne infrastrukture, da bi raziskave dosegle raven odličnosti, potrebno za dostop do sredstev za raziskave; poudarja tudi prednosti sinergij med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja; ugotavlja, da izkušnje jasno kažejo, da je uspešno izvajanje programov, financiranih iz Evropskega socialnega sklada, nujno za čim učinkovitejše financiranje gospodarskih ukrepov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; v zvezi s tem poudarja potencial navzkrižnega financiranja, ki še ni v celoti izkoriščen; poziva Komisijo, naj v prihodnje strateško poročilo uvede sklicevanje na medsebojni vpliv strukturnih skladov ter njihovo vzajemno delovanje z drugimi finančnimi instrumenti EU;

Spremljanje in ocenjevanje

30. poudarja, da tehnična pomoč, spremljanje in ocenjevanje spodbujajo učenje politike in bodo skupaj z učinkovitim finančnim nadzorom tvorili spodbudo za bolj kakovostno izvajanje;

31. obžaluje, da je zgolj 19 držav članic poročalo o temeljnih kazalnikih, zato v tej fazi še ni mogoče dobiti prve jasne slike o konkretnih vplivih politike za celotno EU; odločno spodbuja države članice k uporabi temeljnih kazalnikov v naslednjem krogu strateškega poročanja za 2012–2013; poziva Komisijo, naj posreduje ter državam članicam in regijam pomaga pri zagotavljanju pravočasnih, usklajenih in popolnih podatkov;

32. poudarja, da mora Komisija zagotoviti učinkovite in stalne sisteme za spremljanje in nadzor, da se izboljša upravljanje in učinkovitost sistema izvajanja strukturnih skladov; poziva Komisijo, naj pripravi natančnejša navodila in tako okrepi skladnost in kakovost spremljanja napredka držav članic z uvedbo obvezne uporabe minimalnega nabora temeljnih kazalnikov v nacionalnih strateških poročilih za naslednje programsko obdobje, kar bo olajšalo primerjavo in usmeritev v rezultate;

Dobra praksa

33. meni, da je treba izpostaviti dobro prakso pri izvajanju politike in spodbujati njeno izmenjavo, vzporedno pa krepiti upravne zmogljivosti, zlasti lokalnih in regionalnih organov, da bi izboljšali učinkovitost in se izognili ponavljanju napak;

34. spodbuja dobro prakso v nacionalnih poročilih, kot je uporaba temeljnih kazalnikov, poročanje o rezultatih in učinkih ter o sinergijah med nacionalnimi politikami in politikami EU, organiziranje javnih razprav in posvetovanj z interesnimi skupinami, posredovanje poročil nacionalnim parlamentom za mnenje ter objava poročil na vladnih spletiščih (pri čemer vsa poročila uporabljajo jasno in jedrnato terminologijo), saj vse to izboljšuje kakovost poročanja in povečuje odgovornost interesnih skupin v državah članicah; vztraja pri potrebi po upoštevanju najboljše prakse v regijah, za katere je značilna nizka stopnja absorpcije ali učinkovitosti v zvezi s programi financiranja;

35. pozdravlja določila Komisije o tem, kako naj nacionalni, regionalni in lokalni organi oblasti ponovno uskladijo operativne programe s cilji trajnostne rasti EU 2020 in kako se lahko praksa ponovno osredotoči na cilje pametne rasti v tem programskem obdobju; poziva države članice, naj nemudoma ukrepajo, vlagajo več v trajnostni razvoj ter pametno rast, socialno vključenost in enakost spolov na trgu dela in učinkoviteje porabljajo sredstva; poleg tega poziva Komisijo, naj začne razpravo o načinih, kako lahko kohezijska politika v tekočem obdobju 2007–2013 prispeva k ciljem strategije Evropa 2020;

Sklepi in priporočila

36. poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot inovativnih akterjev v gospodarstvu ter opozarja, da je treba sektor razviti med drugim z izvajanjem Akta za mala podjetja, malim in srednjim podjetjem olajšati dostop financiranja in obratnih sredstev, ter jih spodbujati, naj se vključijo v inovativne projekte, da bi se okrepila njihova konkurenčnost in možnost za povečanje števila delovnih mest; poudarja številne socialne in ekonomske koristi, ki jih lahko ima sodelovanje med javnimi organi na regionalni in lokalni ravni, malimi in srednjimi podjetji, poslovnimi omrežji, raziskovalnimi instituti in grozdi ter učinkovita uporaba vseh razpoložljivih virov, vključno z instrumenti finančnega inženiringa (Jeremie) kot elementov za kapitalsko krepitev malih in srednjih podjetij; kljub temu poudarja, da je treba pri financiranju s posojili izboljšati pravno varnost tako, da lahko finančni posredniki in promocijske banke določijo pogoje za inovativne finančne instrumente, ki se med programskim obdobjem ne bodo spreminjali;

37. je trdno prepričan, da sta dobro upravljanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter učinkovito sodelovanje med različnimi ravnmi vladanja temelj za zagotavljanje kakovostnega postopka odločanja, strateškega načrtovanja, izboljšanja absorpcijske zmogljivosti strukturnih in kohezijskih skladov, s tem pa uspešnega ter učinkovitega izvajanja kohezijske politike; spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo in uporabljajo upravljanje na več ravneh v skladu s Pogodbo ter načeloma subsidiarnosti in partnerstva; zato poudarja pomembnost prave partnerske strategije, vertikalno in horizontalno, ter priporoča, naj se oceni kakovost vključenosti v partnerstvo, pri čemer opozarja, da lahko partnerstvo prinaša poenostavitev, zlasti v postopku izbire projektov; poziva države članice, naj od začetka vključijo poddržavne ravni v opredeljevanje naložbenih prednostnih nalog in v sam postopek odločanja ter naj v izvajanje programov vključijo akterje civilne družbe in predstavnike skupnosti; predlaga, da se sprejme „teritorialni pakt lokalnih in regionalnih oblasti za strategijo Evropa 2020“ v vsaki državi članici;

38. meni, da mora poenostavljanje določb in postopkov pomagati k hitremu dodeljevanju sredstev in izplačevanju ter da se mora zato nadaljevati, rezultat pa morajo biti boljša pravila v obdobju po letu 2013, na ravni EU in na nacionalni ravni, ne da bi to upravičencem povzročalo večje težave; meni, da je treba regionalno politiko bolje prilagoditi potrebam uporabnikov in da bi morala poenostavitev zmanjšati nepotrebne upravne ovire in stroške ter druge ovire, ki onemogočajo uresničevanje političnih ciljev, preprečevati bi morala zmedo in neustrezne razlage, pogoste v sedanji upravni praksi, na drugi strani pa bi morala zagotoviti bolj prožno upravljanje projektov, usklajen nadzor in večjo učinkovitost politike; obžaluje, da ostane veliko sredstev neuporabljenih zaradi odvečne birokracije, prezapletenih pravil, ki se pogosto spreminjajo, in premalo usklajenih postopkov; meni, da je treba vzpostaviti ravnovesje med poenostavljanjem ter trdnostjo pravil in postopkov;

39. poziva države članice in regionalne organe, naj okrepijo razvoj zmogljivosti in zmanjšajo upravno breme, zlasti naj zagotovijo sofinanciranje projektov z nacionalnimi prispevki in podporo finančnega inženiringa, da bi se povečala absorpcija sredstev in da bi se izognili dodatnim velikim zamudam pri investicijah;

40. podpira zamisli Komisije, da bi se pri izvajanju strukturnih skladov bolj upoštevala usmerjenost k rezultatom, in meni, da je strateško poročanje kot dragoceno orodje za spremljanje napredka pri izvajanju osnova za medsebojne strokovne preglede in strateško razpravo na ravni EU; za kakovostnejše strateško poročanje, ki bo temeljilo na primerljivih in zanesljivih podatkih, države članice spodbuja, naj sprejmejo bolj analitičen in strateški pristop pri oblikovanju nacionalnih poročil z večjo osredotočenostjo na cilje, rezultate in strateški razvoj ter pravočasno posredujejo točne informacije o temeljnih kazalnikih in dogovorjenih ciljih; zato poudarja, da mora biti strateško poročilo 2013 usmerjeno k rezultatom in bolj osredotočeno na kvalitativno analizo učinkovitosti programov, učinkov, izidov in zgodnjih učinkov, namesto k pretiranemu predstavljanju statističnih podatkov;

41. poziva Komisijo in države članice, naj ob vmesnem pregledu finančne perspektive 2007–2013 in kohezijske politike izkoristijo priložnost in zagotovijo povečano absorpcijo evropskih sredstev za obdobje 2011–2013;

42. poziva vse institucije EU in države članice, naj si v naslednjem krogu pogajanj o prihodnji kohezijski politiki prizadevajo za hitrejše sprejetje najpomembnejših dokumentov, kot so večletni finančni okvir in uredbe, da bi skušali odpraviti začetne težave, ki bi se utegnile pojaviti ob začetku naslednjega programskega obdobja;

43. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imela prihodnja kohezijska politika ustrezna finančna sredstva; meni, da je ni mogoče imeti preprosto za sredstvo za uresničevanje ciljev drugih sektorskih politik, temveč gre za politiko Unije, ki zagotavlja znatno dodano vrednost in ima lasten smisel: ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; zato poudarja, da mora ostati neodvisna, njeni sedanji temelji in načela pa se ne bi smeli spreminjati zaradi sektorske razpršenosti;

44. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1)

UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(2)

UL L 371, 27.12.2006, str. 1.

(3)

UL L 126, 21.5.2009, str. 3.

(4)

UL L 132, 29.5.2010, str. 1.

(5)

UL L 291, 21.10.2006, str. 11.

(6)

Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0165.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0189.

(8)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0473.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Poročila o izvajanju analizirajo prenos zakonodaje EU v nacionalno pravo ter njeno uveljavljanje in izvajanje v državah članicah. V primeru kohezijske politike je zakonodajni okvir sestavljen iz neposredno veljavnih uredb.

Z objavo sporočila Komisije z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 lahko Evropski parlament končno opravi prvo realno analizo procesa izvajanja operativnih programov.

Poročilo analizira, ali države članice pravilno uporabljajo zakonodajo in kako razumejo in upoštevajo strateške smernice Skupnosti pri izvajanju svojih nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov.

Poročilo je pripravljeno predvsem na podlagi naslednjih dveh dokumentov: Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (v nadaljevanju strateško poročilo) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen k temu sporočilu.

Splošni okvir

Strateško poročanje je novost v kohezijski politiki, ki je bila uvedena v sedanjem programskem obdobju s splošno uredbo kot instrument za pregled izvajanja strateških smernic. Namen tega ukrepa, kot je navedeno v uvodni izjavi 36 Uredbe Sveta 1083/2006 (splošna uredba), je povečanje strateške vsebine in povečanje preglednosti kohezijske politike preko integracije s prednostnimi nalogami Skupnosti.

Členi 29(2), 30(1) in 30(2) te uredbe določajo pravno podlago za strateško poročanje. Po tej uredbi so bile države članice dolžne predložiti prva nacionalna strateška poročila najkasneje do konca leta 2009. Podatki, predstavljeni v strateškem poročilu, temeljijo na teh nacionalnih strateških poročilih.

Temeljno ocenjevanje

Izvajanje programov

Najprej je treba navesti, da so Komisija in države članice za izmenjavo podatkov za nacionalna strateška poročila za leto 2009 določile kot ciljni datum za prenos podatkov 30. 9. 2009, vendar so ga nekatere države članice opravile na druge dneve. Zaradi tega je treba pri primerjalni analizi upoštevati večmesečne razlike, saj bi lahko vplivale na količino sredstev, dodeljenih posameznem sektorju.

Finančna sredstva za izbrane projekte znašajo 93,4 milijarde EUR, kar je 27,1 % razpoložljivih sredstev EU za tekoče obdobje. Ta povprečna stopnja velja za tri cilje kohezijske politike, za kategorije, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, in za napredek pri izvajanju strateških smernic Skupnosti. V skladu s poročanjem je skupaj 63 milijard EUR namenjenih za projekte, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, izbiranje teh projektov pa je enako hitro ali malo hitrejše od izbiranja v drugih ukrepih.

Zgoraj omenjeni povprečni napredek držav članic je kar zadovoljiv glede na resno poslabšanje socialno-ekonomskih razmer v letih 2008 in 2009, ki ga je povzročila svetovna kriza, vendar tudi zaradi reforme kohezijske politike za obdobje 2007–2013, oba dejavnika sta namreč zelo vplivala na njeno izvajanje.

Hkrati je kriza dokazala pomen strukturnih skladov. Izkazalo se je, da je zlasti Evropski socialni sklad zelo koristen pri spopadanju s strah zbujajočimi izzivi v številnih regijah. Dokaze je mogoče najti v pregledu izvajanja ukrepov kohezijske politike, sprejetih za podporo evropskega načrta za oživitev gospodarstva (delovni dokument služb Komisije Kohezijska politika: odzivanje na gospodarsko krizo), ki temelji predvsem na podatkih iz nacionalnih strateških poročil.

Med manj in visoko razvitimi regijami EU je v mnogih pogledih še vedno očitna razlika, napredek med državami in med temami pa se zelo razlikuje, s splošnimi stopnjami izbiranja projektov nad 40 % v 9 državah članicah in pod 20 % v 4 državah članicah. Regije, ki zaostajajo, potrebujejo dodatno pomoč pri reševanju socialno-ekonomskih težav.

Poročevalec meni, da so zamude pri izbiranju projektov zlasti velike na nekaterih strateških področjih. Področja, ki potrebujejo posebno pozornost in za katera bi bilo treba izvesti podrobno analizo vzrokov, so: železniški sektor, nekatere energetske in okoljske naložbe, digitalno gospodarstvo, socialna vključenost, upravljanje in razvoj zmogljivosti.

Zato so potrebna dodatna prizadevanja, da bi se preprečile pretirane zamude, okrepila učinkovitost izvajanja in zagotovila večja finančna disciplina. Na drugi strani poročevalec izpostavlja večjo absorpcijo pri okoljskih projektih v programih evropskega teritorialnega sodelovanja, saj gre za pozitivni razvoj, ki kaže na nedvomno dodano vrednost čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Strateško poročanje

Strateško poročanje daje pravočasne dokaze o napredku pri izvajanju v vsej EU-27 in podlago za razpravo na visoki ravni, medsebojne strokovne preglede, učenje politike ter spodbudo za izboljšanje kakovosti izvajanja.

Kljub temu so bile opažene pomembne omejitve. Tako je na primer zgolj 19 držav članic poročalo o temeljnih kazalnikih, zato v tej fazi še ni mogoče dobiti prve jasne slike za celotno EU o vplivih kohezijske politike v praksi. Poročevalec meni, da bi morale države članice v naslednjem krogu strateškega poročanja za 2012–2013 uporabljati temeljne kazalnike, kar bi olajšalo primerjavo na ravni EU. Poleg tega bi morale države članice za izboljšanje skladnosti in kakovosti spremljanja napredka povečati strateško vsebino svojih poročil, Komisija pa bi morala pripraviti natančnejše smernice za izboljšanje kakovosti strateškega poročanja.

S strateškim poročanjem naj bi se povečala odgovornost do javnosti glede dosežkov politike, zato je treba javnost bolj obveščati in ji predstaviti ugotovitve. Treba je tudi spodbujati izmenjavo izkušenj, da bi države članice lahko koristno uporabile dobro prakso, ki je pripomogla k doseganju pozitivnih rezultatov. Poročevalec opozarja na naslednje primere dobre prakse, ki izboljšujejo kakovost poročanja in povečujejo odgovornosti interesnih skupin v državah članicah:

· uporaba temeljnih kazalnikov,

· poročanje o učinkih in rezultatih,

· poročanje o sinergijah med nacionalnimi politikami in politikami EU,

· organiziranje javnih razprav in posvetovanj z interesnimi skupinami,

· posredovanje poročil nacionalnim parlamentom za mnenje ter objava poročil na vladnih spletiščih.

Razmišljanja in sklepi poročevalca

Kohezijska politika še vedno dokazuje svojo pomembnost, saj znatno prispeva k izboljšanju socialno-ekonomskega okolja. Države članice so pozitivno sprejele nove zahteve in napredujejo pri doseganju ciljev kohezijske politike, kar dokazujejo dejstva in podatki iz nacionalnih poročil, čeprav že v osnovi obstajajo razlike med državami in regijami. Vendar je kohezijska politika dolgoročen mehanizem, kjer se večina rezultatov pokaže proti koncu programskega obdobja. Celotno sliko programskega obdobja 2007–2013 bomo tako imeli šele 2015, dve leti po drugem strateškem poročilu, saj imajo nekatere države še dve leti po 2013 čas, da porabijo vsa namenska sredstva.

Poročevalec poudarja dejstvo, da učinkovito izbiro in izvajanje projektov na nekaterih področjih zavirajo številni dejavniki, na primer pozen zaključek pogajanj o večletnem finančnem okviru in zakonodajnem svežnju za kohezijsko politiko, ki je povzročil zamude pri dokončanju nacionalnih strategij in operativnih programov, spremembe predpisov o finančnem nadzoru, premajhna javna sredstva za sofinanciranje v državah članicah, nejasne nacionalne prednostne naloge na nekaterih področjih delovanja ter pomanjkljiva institucionalna in upravna zmogljivost. Te dejavnike je treba nemudoma začeti reševati tako na ravni EU kot na ravni držav članic. Državam članicam svetujemo tudi, naj pospešijo in poenostavijo uporabo strukturnih skladov na terenu, zlasti naj sprejmejo korektivne ukrepe na področjih, kjer izvajanje ni učinkovito, ter se tako izognejo zamudam pri doseganju dogovorjenih rezultatov.

Seveda so glavni predpogoji za dosego skupnih ciljev kohezijske politike zdrava finančna disciplina in preglednost pri dodeljevanju sredstev. Strateško poročanje je nov instrument, ki pri tem lahko pomaga povečati odgovornost za doseganje ciljev politike. Še eno pomembno vprašanje, ki zagotavlja kakovost postopka odločanja, strateškega načrtovanja in uspešnost ter učinkovitost izvajanja kohezijske politike, je učinkovitost javne uprave. Zato je dobro upravljanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni treba dodatno okrepiti v skladu s Pogodbo in načelom partnerstva. Poenostavitev upravljanja in izvajanja kohezijske politike je še vedno zelo zaželjena, saj gotovo ne želimo, da bi se zaradi odvečne birokracije ali prezapletenih pravil in postopkov sredstva ne uporabila.

Tako se absorpcija sredstev lahko poveča s ciljnim razvojem zmogljivosti in aktiviranjem vseh ustreznih državnih sredstev, da bi se pridobila razpoložljiva sredstva za sofinanciranje iz strukturnih skladov. Instrumenti finančnega inženiringa lahko prav tako nudijo potrebno podporo.

Kohezijska politika skuša zmanjšati neenakosti v razvoju evropskih regij, omogoča lažjo modernizacijo in trajnostno rast ter izkazuje evropsko solidarnost. S tem dokazuje, da je nujna za napredek evropske integracije, saj vzpostavlja močne sinergije med vsemi evropskimi politikami. Realnost kaže, da se evropske regije še vedno spopadajo z velikimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi neenakostmi. Nekatere so posledica zadnjih dveh širitev (pristop gospodarsko zapostavljenih držav), druge so se okrepile zaradi neposrednega vpliva svetovne finančne in gospodarske krize.

Oblikovanje strukture prihodnje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bo osrednje vprašanje v politični razpravi v naslednjih letih. Obstaja nevarnost, da se bodo pomanjkljivosti lizbonske strategije ponovile pri izvajanju strategije Evropa 2020. Ob bližajočih se pogajanjih za prihodnje programsko obdobje poročevalec ponovno poudarja, da se mora kohezijska politika tudi v prihodnje ukvarjati z vsemi evropskimi regijami in družbenimi izzivi ter hkrati pomagati bolj revnim pri odpravljanju zaostanka in doseči pametno, trajnostno in vključujočo rast. Poročevalec je prepričan tudi, da je pri doseganju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije zaradi trajnih ozemeljskih neravnovesij in vztrajne krize nujna močna in finančno dobro podprta regionalna politika EU, zato se sredstva, dodeljena kohezijski politiki v naslednjem programskem obdobju definitivno ne smejo znižati.


MNENJE Odbora za proračun (27.1.2011)

za Odbor za regionalni razvoj

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivars Godmanis

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da čeprav so bili izbrani projekti v obsegu 27 % vseh finančnih sredstev, je bila stopnja plačil v času poročila precej nižja (okrog 13 %), ob koncu leta 2010 pa je znašala okrog 22 %, t.j. približno 60 % v primerjavi s stopnjo po štirih letih izvajanja v finančnem obdobju 2000–2006;

2.  opozarja, da je bila z vidika proračuna do 1. julija 2010, ki je na polovici programskega obdobja 2007–2013, opravljena manj kot šestina plačil;

3.  pozdravlja pospešitev absorpcijskih zmogljivosti in proračunsko izvajanje kohezijske politike (v celotnem izvrševanju finančnega okvira 2007–2013 v letu 2010 povečanja za 79 % za ESRR/EKS in 62 % za ESS), ki med drugim izvirata iz nedavnih zakonskih sprememb in operativnih programov, ki so končno dosegli potovalno hitrost, saj je Komisija odobrila še zadnje upravljalne in nadzorne sisteme; poudarja, da je ta pospešek viden v globalnih prerazporeditvah za leto 2010, ki so kohezijski politiki prinesle dodatno milijardo EUR v plačilih za leto 2010;

4.  vseeno poudarja, da raven izvajanja še zdaleč ni enotna v vseh državah članicah, na vseh področjih delovanja in v vseh skladih; opozarja, da je konec leta 2010 največja razlika v stopnji plačil med državami članicami za ESRR in EKS skupaj znašala 247 %, za ESS pa 303 %;

5.  poudarja, da ugotovljene težave pri porabi kreditov odražajo težko prilagajanje merilom lizbonske strategije, zlasti glede inovacij, ter težak odziv regij v času gospodarske in finančne krize, zlasti tistih, ki zaostajajo v razvoju;

6.  zato zahteva, da se posebno pozornost usmeri v nadaljnje spodbujanje vzajemnega učenja, izmenjavo najboljše prakse ter krepitev upravnih zmogljivosti v nekaterih državah članicah, ter poziva k nadaljnjem razmisleku o tem, kako združiti različne veljavne zbirke pravil in nadzorne sisteme.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Reimer Böge, Lajos Bokros, Giovanni Collino, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Sergej Kozlík, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Barbara Matera, Claudio Morganti, Dominique Riquet, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Mulder


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (3.12.2010)

za Odbor za regionalni razvoj

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Pripravljavka mnenja: Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (KOM(2010) 110),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast” KOM(2010)2020,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o strateškem poročilu Komisije za 2010 o izvajanju programov kohezijske politike, sprejetih na 3023. seji Sveta za zunanje zadeve 14. junija 2010 v Luxembourgu,

–   ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije o razvoju dejavnosti, ki vodijo h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije;

A. ker je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti med državami članicami med glavnimi cilji Evropske unije, kot je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji,

B.  ker mora biti kohezijska politika uspešno in učinkovito orodje za odziv na socialno-ekonomske izzive, ki jih je povzročila finančna kriza, ter za zmanjšanje razlik med stopnjami razvoja evropskih regij,

C. ker ima kohezijska politika ključno vlogo na poti k polnemu doseganju ciljev EU 2020, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, na vseh ravneh upravljanja in na vseh geografskih območjih,

D. ker bi Evropski socialni sklad (ESS) moral zagotavljati polno zaposlenost in zaposlitvene možnosti, med drugim s spodbujanjem vključevanja delavcev na trg dela in krepitvijo socialne vključenosti;

1.  pozdravlja strateško poročilo Komisije o izvajanju programov kohezijske politike, sofinanciranih iz strukturnih skladov (2007-2013) (KOM (2010) 110); vendar meni, da bi bilo treba zaradi posledic svetovne gospodarske recesije, ki je korenito spremenila gospodarstvo EU, povečala brezposelnost, zmanjšala gospodarsko rast in poslabšala poslovno okolje, v prihodnjih poročilih Komisije podati temeljitejšo in posodobljeno oceno učinka projektov o oživitvi evropskega gospodarstva, izbranih v okviru kohezijske politike, zlasti z vidika ustvarjanja novih delovnih mest, zmanjševanja socialno-ekonomske neenakosti, krepitve socialne vključenosti in izboljšanja človeškega kapitala; obžaluje, da države članice načela enakosti spolov pri pripravi proračuna ne izvajajo v zadostni meri in da tudi Komisija v svoji oceni izvajanja zanemarja integracijo načela enakosti spolov; poudarja, da lahko načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna zagotavlja ustrezno uporabo sredstev in s tem bistveno pripomore k enakosti spolov; meni, da je uvedba boljšega sistema za nadzor in ocenjevanje ključna pri prehodu na bolj strateški in k rezultatom usmerjeni pristop h kohezijski politiki;

2.  pričakuje, da bodo učinkovite in merljive pobude držav članic – ki se bodo financirale iz ESS – prispevale k uresničitvi cilja glede revščine v strategiji EU 2020;

3.  poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila vključi sklicevanje na vzajemno delovanje in dopolnjevanje strukturnih skladov ter njihovo vzajemno delovanje z drugimi finančnimi instrumenti EU;

4.  glede na gospodarsko krizo in naraščajoče število brezposelnih pozdravlja že doseženi napredek pri izvajanju projektov, pomembnih za smernico „več delovnih mest in boljša delovna mesta“; vendar močno priporoča, naj Komisija uvede metode za sodelovanje z državami članicami, ki bodo olajšale pravočasno uporabo in učinkovito porazdelitev vseh potrebnih sredstev za uresničitev konkurenčnega gospodarstva z učinkovito izrabo virov ter gospodarstva z vključujočo rastjo in visoko stopnjo zaposlenosti, ki bo omogočalo socialno in teritorialno kohezijo ter zmanjšanje revščine, kar so prednostne naloge strategije EU 2020 in njenih ciljev, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, da bi pospešili rast in produktivnost ter izboljšali uspešnost zaposlovanja v Evropi;

5.  se strinja s priporočilom Komisije, da je treba boj proti revščini okrepiti; v zvezi s tem poudarja, da je bilo spodbujanje spremljajočih ukrepov v zvezi s prednostno nalogo „vključevanja v družbo“ (člen 3(1)(c)(i) uredbe o ESS) uspešno pri podpori vključevanja posebej prikrajšanih oseb v družbo; zato poziva, naj ti spremljajoči ukrepi še naprej ostanejo ključna prvina Evropskega socialnega sklada;

6.  obžaluje, da finančni viri ESS, ki jih omogoča Skupnost, niso popolnoma izkoriščeni;

7.  poziva države članice, naj izboljšajo prožnost skladov, poenostavijo postopke in zmanjšajo upravne ovire in prekomerne upravne stroške ter druge ovire, ki onemogočajo uresničevanje političnih ciljev glede dostopa do zaposlitve, boja proti revščini, zagotavljanja vključevanja v družbo in socialne vključenosti ter razvoja znanj; podpira zamisel o tem, da se oceni, ali se je s povečanjem discipline pri namenski porabi sredstev izboljšalo izvajanje programov; vendar poudarja, da je treba operacije usmeriti posebej k prednostim nalogam, katerih cilj je zadovoljevanje posebnih potreb in zahtev različnih regij, zlasti prikrajšanih mikroregij in naselbin, ob stalnem upoštevanju obstoječega premoženja in človeških virov; vseeno opozarja, da namenska poraba sredstev ne bi smela ovirati njihove prilagodljive uporabe, zlasti v kriznih obdobjih; pozdravlja dejstvo, da bo Komisija EU v prihodnosti pri spodbujanju bolj upoštevala ciljno usmerjenost kot namensko porabo sredstev; poziva, naj imajo zadevni organi bolj informativno in svetovalno vlogo, po potrebi z vzpostavljanjem infrastrukture po načelu „vse na enem mestu“ ter z zagotavljanjem javnega dostopa do zadevne zakonodaje; poziva, da je treba med nadzorom, ki ga opravljajo socialni organi, s posebno pozornostjo zagotoviti, da so postopki takšni, da omogočajo zaslišanje obeh strani; prav tako poziva, naj se zaradi zapletenosti delovnega prava v primerih, ko je posameznik – v dobri veri – v sporu z organi, daje prednost dialogu pred sodnim postopkom;

8.  obžaluje, da se v času, ko gospodarska in finančna kriza povečuje socialne razlike, dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov državam članicam zmanjšuje;

9.  poudarja, da je bil ESS ustanovljen zato, da bi zmanjšal razlike v življenjskih razmerah med državami članicami in regijami EU ter spodbujal ekonomsko in socialno kohezijo, in poziva Komisijo, da oblikuje pobudo za spremembo meril za sofinanciranje s strani držav članic, kar bo finančno najšibkejšim državam omogočilo lažjo uporabo sofinanciranja;

10. poudarja pomembnost izboljšanja infrastrukture in storitev za prikrajšane mikroregije z velikim številom socialno izključenih ljudi (npr. Romov) ter zagotavljanja, da postanejo cenovno dostopne;

11. poudarja, da je treba s podpiranjem aktivnega vključevanja na področju zaposlovanja in izobrazbe, z razvojem dolgoročnih, kompleksnih, postopno oblikovanih in večstopenjskih programov za sanacijo prikrajšanih podeželskih in mestnih območij, ki imajo veliko socialno izključenih ljudi (npr. Romov) ter z uvedbo novih pogojev nediskriminacije in odprave segregacije okrepiti vlogo pristopov k lokalnemu razvoju v skladu s kohezijsko politiko;

12. poziva Komisijo, naj poveča učinkovitost in prepoznavnost ESS med državljani, da bo dostopnejši in mu bo dodeljenih več sredstev za povečanje dostopa na trg dela z učinkovitim izvajanjem vseživljenjskega učenja, da bi ljudem omogočili, da se prilagodijo spremembam pri povpraševanju po delovni sili v času globalizacije in informatizacije dela, ter za uvedbo fleksibilnega delovnega časa in spodbujanje dela s polovičnim delovnim časom in dela na daljavo kot načinov za vključitev večjega števila ljudi na trg dela, zagotavljanje priložnosti evropskim državljanom s posebnim poudarkom na najbolj prikrajšanih ljudeh (narodnostnih, etničnih manjšinah, kot je romska manjšina, in invalidih), da bi postali bolj zaposljivi in prilagodljivi, ter ustvarjanje pogojev za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter ekonomsko in socialno kohezijo; opozarja, da je učinkovitost ESS odvisna od njegove zmožnosti, da se prilagodi lokalnim težavam in posebnim ozemeljskim zahtevam; poudarja pomembnost vseživljenjskega poklicnega usposabljanja za vse zaposlene pri ESS; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo močne sinergije med strukturnimi skladi in ustreznimi evropskimi politikami ter spodbujajo projekte, ki izpolnjujejo zahteve trga dela;

13. poziva države članice, naj se še bolj osredotočijo na izobraževanje in usposabljanje delavcev v povezavi z visokokakovostnimi in v prihodnost usmerjenimi službami v družbi, usmerjeni k znanju;

14. ob upoštevanju, da je ESS osnovno orodje za boj proti revščini, razlikam med spoloma, socialni diskriminaciji (invalidov, priseljencev, starejših itd.), in sicer z vključevanjem ljudi na delovna mesta, ter za obvladovanje socialne izključenosti in brezposelnosti, poziva Komisijo, naj okrepi potencial ESS in njegovo finančno avtonomijo na področju uresničevanja ekonomske in socialne kohezije, naj zagotovi, da bo postal fleksibilnejši in se bo mogoče spopasti s sedanjimi in bodočimi izzivi na področju zaposlovanja, naj poenostavi upravljanje projektov, uskladi in izboljša postopke in nadzor ob upoštevanju socialne trajnosti ter učinkoviteje spremlja tekoče projekte; opozarja na dobre izkušnje organizatorjev projektov z globalnimi nepovratnimi sredstvi ter pozdravlja pozitivno oceno globalnih nepovratnih sredstev v poročilu EESO glede učinkovitega partnerstva (Jan Olsson, ECO/258); poziva, naj se uvedejo novi pogoji nediskriminacije in odprave segregacije, da se zagotovi podpora tistim, ki jo najbolj potrebujejo, izrecno, a ne izključno usmerjena tudi k romskim skupnostim; poudarja vlogo ESS pri krepitvi razsežnosti socialne vključenosti; poudarja potrebo po bolj preglednih politikah ESS o dodelitvi sredstev ter podrobni oceni in pregledu doseženih otipljivih rezultatov glede zaposlovanja;

15. priznava vlogo ESS pri doseganju socialnih ciljev in poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja skladnost in povezave med ESS in različnimi okvirnimi programi, kot sta EQUAL in „Evropa za državljane“, da se vzpostavita boljše usklajevanje in sodelovanje med instrumenti politik EU;

16. meni, da bi moral ESS spodbujati aktivno udeležbo državljanov v družbi in na trgu dela in tako ustvarjati enake možnosti za vse; zato opozarja na pomen upoštevanja načela enakost spolov pri pripravi proračuna, da bi izboljšali človeške vire in kapital, ki sta nujna pogoja za konkurenčno gospodarstvo, ki temelji na znanju;

17. poziva države članice, naj bolje uporabijo vire in izboljšajo zmožnosti lokalnih in regionalnih organov, zlasti nevladnih organizacij ter malih in srednjih podjetij, za ekonomski, socialni in ozemeljski razvoj;

18. pozdravlja dejstvo, da strateško poročilo (KOM(2010) 110) daje večji poudarek rezultatom pri izvajanju strukturnih skladov; podpira zamisli Komisije, da bi se pri izvajanju strukturnih skladov bolj upoštevala usmerjenost k rezultatom, ustvarjale finančne spodbude za tiste države članice, ki dosegajo zastavljene cilje, in tako nagradilo uspešno izvajanje programov; pozdravlja dejstvo, da bo to pripomoglo k ciljno usmerjeni uporabi denarja za prizadete;

19. pozdravlja dejstvo, da je bilo več kot 50 % ljudi, ki so jih dosegli programi ESS, žensk; pričakuje, da bodo Komisija in države članice namenile več pozornosti vključevanju starejših delavcev v trg dela z upoštevanjem demografskega razvoja;

20. pričakuje tesnejše sodelovanje med Komisijo in državami članicami za hitrejši in učinkovitejši odziv na spremembe na trgu dela ter izvajanje nujnih, k rezultatom usmerjenih ukrepov;

21. pozdravlja dejstvo, da je bila podpora ESS koristna pri izvajanju reform trga dela in da se je ESS izkazal za učinkovito orodje, ki prispeva k prehodu s pasivnih na aktivne in celo preventivne politike trga dela; poziva države članice, naj nadaljujejo strukturne reforme, ki bodo trge dela zaščitile pred morebitno prihodnjo krizo;

22. poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje napredka s krepitvijo široke uporabe predhodne opredelitve jasnih in merljivih ciljev ter ključnih kazalnikov učinka v nacionalnih strateških poročilih, kjer morajo biti kazalniki takšni razložljivi, statistično potrjeni, redno zbrani in objavljeni; poudarja, da bi morala Komisija zaprositi države članice, naj zagotovijo ustrezne kvalitativne in kvantitativne podatke o izvajanju programov kohezijske politike; poudarja potrebo po razjasnitvi vseh dosežkov nacionalnih politik na področju ustvarjanja delovnih mest, spodbujanja enakih možnosti in socialne vključenosti vseh ranljivih skupin;

23. meni, da kohezijske politike ni mogoče imeti preprosto za sredstvo za uresničevanje ciljev drugih sektorskih politik, temveč gre za politiko Unije, ki zagotavlja znatno dodano vrednost in ima lasten smisel: ekonomsko in socialno kohezijo;

24. poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k bolj povezani in usklajeni uporabi različnih instrumentov kohezijske politike, da bi dosegli večjo učinkovitost na podlagi pospeševanja dejavnosti, usmerjenih v uresničevanje prednostne naloge socialne vključenosti;

25. poziva k redni politični razpravi za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in ocene učinkov kohezijske politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Jean-Luc Bennahmias, Mara Bizzotto, Milan Cabrnoch, David Casa, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Vincenzo Iovine, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Vilija Blinkevičiūtė, Edite Estrela, Julie Girling, Sergio Gutiérrez Prieto, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner, Birgit Sippel, Csaba Sógor


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (27.1.2011)

za Odbor za regionalni razvoj

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Pripravljavec mnenja: José Manuel Fernandes

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da je kohezijska politika temeljni instrument za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije s ciljem sprejemati ukrepe za zmanjšanje neenakosti med regijami, spodbujanje dejanske konvergence, rasti in zaposlovanja ter za dosego okoljevarstvenih ciljev;

2.   poudarja, da raven naložb v okoljski sektor ne napreduje v skladu s pričakovanji, na kar kaže število izbranih projektov, ki ne presega 21 % skupnega števila projektov, predvidenega v programih;

3.   ugotavlja, da naložbe na področju zdravstvene infrastrukture napredujejo dobro ter da obstaja pozitivna povezava med kohezijsko politiko in strukturnimi reformami v zdravstvenem sektorju; meni, da je treba to pozitivno povezavo upoštevati pri določanju prednostnih naložb v okviru naslednjega programskega obdobja;

4.   poudarja, da naložbe v železniški sektor ne napredujejo po načrtu, saj je iz tega sektorja izbranih le 22,5 % vseh projektov, predvidenih v programih, kar je veliko manj kot v cestnem sektorju (34 %) in ne prispeva dovolj k dekarbonizaciji prometa;

5.   poziva k učinkovitejšemu izvajanju programov v okoljskem sektorju, zlasti na transverzalnih področjih, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost, kot so boj proti podnebnim spremembam, njihovo blaženje in prilagajanje nanje, naložbe v čistejše in nizkoogljične tehnologije, boj proti onesnaževanju zraka in vode, zaščita biotske raznovrstnosti, širitev železniških omrežij, spodbujanje energetske učinkovitosti, zlasti v gradbenem sektorju, in obnovljivih virov energije, da bi uresničili cilje EU 2020 ter spodbudili ustvarjanje zelenih delovnih mest in zelenega gospodarstva; poleg tega poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima kohezijska politika pri doseganju teh ciljev; poziva k hitri uresničitvi že izbranih projektov in k pospešeni izbiri kakovostnih projektov;

6.   poziva k uporabi finančnih sredstev, s katerimi bi prispevali k preprečevanju okoljskih katastrof in/ali hitremu odzivanju nanje, in poziva države članice, naj povečajo naložbe na področju preprečevanja ter na področju ponovne vzpostavitve industrijskih con in zastrupljenih zemljišč glede na nizko stopnjo izvajanja teh naložb;

7.   poudarja, da je kohezijska politika eden izmed instrumentov, ki bi morali prispevati k ustvarjanju ustreznega finančnega okvira za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tako da podprejo in povežejo tega in druge instrumente, kot so politika razvoja podeželja, regionalna politika, solidarnostni sklad in sedmi okvirni program; v zvezi s tem poziva, naj se preprečevanje nesreč upošteva v finančni perspektivi po letu 2013;

8.   poziva k boljšemu izvajanju programov na področjih pospeševanja zdravja in preprečevanja bolezni v skladu s strateškimi smernicami Skupnosti, ki so poleg zdravstvene infrastrukture pomembni dejavniki pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja po vsej Evropi;

9.   poziva Komisijo, naj se posveti vprašanju, kako bi lahko s sedanjimi programi rešili problematiko vse večjih regionalnih in medregionalnih neenakosti na področju zdravja, ki so ključna ovira za socialno kohezijo in socialno vključevanje v okviru načrta EU v zvezi z revščino za leto 2020;

10.  poziva Komisijo, naj spodbuja enostavnost in fleksibilnost v pravilih o izvajanju programov in se ponovno dogovori o stopnjah sofinanciranja, kadar koli to zahtevajo države članice, ob upoštevanju „konvergenčnih regij“, zlasti najmanj razvitih regij držav članic, kjer se uporablja kohezijski sklad, in za trajno prikrajšane regije zaradi geografskih ali naravnih dejavnikov, kot so najbolj oddaljene regije; poziva, naj bodo informacije o odobritvi in izvajanju projektov, financiranih s sredstvi kohezijske politike, na voljo na vsej javnosti dostopnem spletišču v realnem času in z uporabo čim podrobnejše nomenklature statističnih ozemeljskih enot (NUTS, po možnosti NUTS 3), kar prispeva k večji preglednosti in skrbnemu spremljanju upravljanja sredstev kohezijske politike;

11.  poudarja potrebo po pristopu h kohezijski politiki, ki bo usmerjen v rezultate, in sicer z določitvijo jasnih merljivih ciljev in kazalcev učinka; poudarja, da morajo vse države članice v letnih poročilih pravočasno in v celoti posredovati točne informacije o kazalnikih in napredku v smeri dogovorjenih ciljev, da bi omogočili boljše razumevanje vsebine programov in boljše spremljanje napredka pri izvajanju;

12.  se zaveda, da v strateškem poročilu za leto 2010 primanjkuje podatkov v zvezi s sklenjenimi projekti in plačanimi projekti; zato odločno poziva Komisijo, naj predstavi podatke, ki lahko podajo oceno o realnem izvajanju kohezijske politike z zanesljivimi kazalniki, kot so končna plačila za projekte, doseganje ciljev projektov in njihova povezava z ustrezno politiko v okviru strategije EU 2020;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi finančna sredstva za programe, ki so usmerjeni v oživljanje mest in izboljšanje okoljskih razmer, vključno s projekti za kakovost vode;

14.  poziva Komisijo, naj okrepi regionalno obveščanje o priložnostih, ki jih Evropa ponuja za inovacije na področju okolju prijaznih tehnologij, ter poudarja, da je treba izvajati ukrepe za spodbujanje udeležbe MSP;

15.  poziva k boljši usklajenosti in integraciji infrastrukturnih kohezijskih programov na različnih področjih, med drugim na področjih IKT in energije, z boljšim načrtovanjem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi dosegli zmanjšanje stroškov in izboljšali varovanje okolja;

16.  poudarja, da je treba poenostaviti in pospešiti dodeljevanje sredstev in izplačevanje končnim upravičencem, hkrati pa zagotoviti dobro finančno upravljanje;

17.  priznava skromen učinek kohezijskih programov na nacionalne gospodarske kazalnike, vključno z BDP, ter poudarja, da so zaostanki pri izvajanju kohezijske politike delno posledica prekomerne togosti postopkov; zato poudarja potrebo po učinkovitejši kohezijski politiki, kar bi lahko dosegli med drugim z zmanjšanjem birokracije ter uskladitvijo obstoječih postopkov in načinov izplačevanja nadomestil upravičencem; poudarja, da je treba doseči ravnovesje med poenostavljanjem birokratskih postopkov in bojem proti goljufijam;

18.  poudarja, da je treba povečati učinek finančnega vzvoda proračuna EU v kohezijskih programih z novimi oblikami financiranja naložb, med drugim z inovativnimi načini kombiniranja nepovratnih sredstev in posojil, odpiranjem novih trgov za različne oblike javno-zasebnega partnerstva in obsežno uporabo strokovnega znanja mednarodnih finančnih institucij;

19. poudarja, da bi morala kohezijska politika še naprej spodbujati čezmejne, mednarodne in medregionalne oblike sodelovanja; zato poudarja potrebo po pregledu in poenostavitvi sedanje ureditve čezmejnega sodelovanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Kriton Arsenis, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Nick Griffin, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Oreste Rossi, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Tadeusz Cymański, José Manuel Fernandes, João Ferreira, Jacqueline Foster, Gaston Franco, Matthias Groote, Jutta Haug, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Miroslav Mikolášik, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Thomas Ulmer, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (2.12.2010)

za Odbor za regionalni razvoj

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Poročevalec: Francisco Sosa Wagner

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora kohezijska politika v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in dosedanjo dobro prakso ostati neodvisna, njeni sedanji temelji in načela pa se ne bi smeli spreminjati zaradi sektorske razpršenosti regionalnih političnih virov; poudarja, da je treba kohezijsko politiko in projekte bolj povezati s prednostnimi nalogami iz strategije EU 2020; poudarja, da je treba določiti jasne cilje in preveriti njihovo uresničevanje, pokazati prožnost pri pregledovanju operativnih programov in pri prerazporejanju finančnih sredstev med programi ter določiti jasne pristojnosti za vsako raven upravljanja;

2.  poudarja, da je treba kohezijska sredstva nameniti spodbujanju trajnostnega razvoja v vsej EU, zlasti z zagotavljanjem učinkovitejše uporabe zmogljivosti v regijah in podregijah, ki imajo BDP nižji od povprečja EU, ter spodbujanjem ekonomske in socialne kohezije z namenom sprejemati ukrepe za zmanjšanje neenakosti med regijami in spodbujanje dejanske konvergence; poudarja, da je kohezijska politika pomemben instrument za dosego cilja 20-20-20 do leta 2020, za vzpostavitev skladne strategije za evropsko gospodarstvo z dolgoročno in srednjeročno najboljšo energetsko učinkovitostjo in nizkimi emisijami CO2 ter za obravnavo problematike zanesljivosti preskrbe z energijo in možnosti za ustvarjanje delovnih mest na skupnem trgu; se zaveda, da naložbe v projekte energetske učinkovitosti, energetske infrastrukture in obnovljivih virov energije ter razvoj širokopasovnih omrežij in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnem in industrijskem sektorju ne napredujejo po pričakovanjih;

3.  poudarja, da kohezijska politika nima dovolj učinkovite vloge pri usmerjanju naložb v infrastrukturo, namenjeno prilagajanju na podnebne spremembe, kot je zaščita pred poplavami;

4.  poziva, naj bo delitev subvencij povezana s predhodnimi rezultati ter naj Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam dobita več možnosti za sprožitev postopka za povračilo sredstev v evropske sklade, kadar jih države članice neustrezno uporabljajo, ter naj se odpravijo nepotrebna upravna bremena, projekti prožneje upravljajo in nadzor uskladi, da bi bil enostavnejši in da ne bi prihajalo do zmede in neustreznih razlag, pogostih v sedanji upravni praksi;

5.  poziva Komisijo, naj opredeli ovire, ki preprečujejo uporabo višjega odstotka teh sredstev na energetskem področju, in naj predstavi dodatne ukrepe, s katerimi bo te razmere izboljšala; vendar meni, da predstavljeni ukrepi ne morejo spremeniti sedanjih temeljev kohezijske politike in privesti do ustvarjanja sektorske razpršenosti virov;

6.  poziva Komisijo in nacionalne organe, naj izboljšajo povezavo med kohezijskimi skladi in okvirnim programom za raziskave; poudarja, da je treba kohezijska sredstva uporabiti za okrepitev raziskovalne infrastrukture, da bi raziskave dosegle raven odličnosti, potrebno za dostop do sredstev za raziskave; poziva k boljšemu pretoku informacij med kohezijskimi skladi in raziskovalnimi programi, da bi projektom z velikim potencialom omogočili dostop do boljših zmogljivosti in njihovo uspešno uporabo;

7.  glede na pregled kohezijske politike in finančno perspektivo EU poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo varčevanje z energijo samodejno vključeno med pogoje za odobritev sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov, kadar je to ustrezno, ter naj nameni večji delež sredstev za projekte energetske učinkovitosti (na primer povečevanje energetske učinkovitosti stavb ali proizvodnje ali prenosa električne energije), ter za decentralizirane projekte obnovljivih virov energije in soproizvodnje; poudarja, da zaradi tega ne sme priti do diskriminacije projektov, ki bi bili popolnoma nepovezani z vprašanji energetske učinkovitosti, in povečanja birokratskih postopkov za upravičence sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov;

8.  je prepričan, da lahko stanovanjski sektor pripomore k pospeševanju regionalnega razvoja z utrditvijo gospodarskih dejavnosti na podlagi tehnoloških inovacij na področju energije in obnove mest ter z okrepitvijo socialne kohezije na zadevnem področju; poziva Komisijo, naj do junija 2011 uvede evropsko pobudo za stavbe, s katero bo podprla in do leta 2050 uresničila izgradnjo evropskega okolja z ničelno porabo energije;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj ob vmesnem pregledu finančne perspektive 2007–2013 in kohezijske politike izkoristijo priložnost in zagotovijo povečano absorpcijo evropskih sredstev za obdobje 2011–2013;

10. se zaveda, da ima lahko učinkovita uporaba virov številne socialne in ekonomske koristi, zlasti ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju in v mestih, ki ne bodo podvržena selitvi proizvodnje, zlasti v primeru malih in srednjih podjetij;

11. priznava, da je mogoče učinkoviteje izkoristiti vire in doseči socialne koristi, tako da se sredstva iz kohezijske politike namenijo za spodbujanje trajnostnega razvoja v državah članicah na regionalni in podregionalni ravni; meni, da bo enakomernejša razporeditev kohezijskih sredstev sprostila lokalni socialni potencial in lokalne vire, s tem pa ustvarila nova delovna mesta;

12. glede na novi finančni okvir in strategijo EU 2020 poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo financiranje regionalnih projektov laže dostopno malim in srednjim podjetjem, in sicer naj poveča finančna sredstva, dodeljena za posebne programe za mala in srednja podjetja, podpre krepitev absorpcijske sposobnosti ter poenostavi upravne postopke; poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot inovativnih akterjev v gospodarstvu ter opozarja, da se morajo prebuditi speči inovatorji, da je torej treba mala in srednja podjetja spodbuditi k vključevanju v inovativne projekte in dvigniti njihovo zavest o lastnem potencialu;

13. poudarja pomen konkurenčne gozdarske panoge za regionalni razvoj, zlasti na podeželskih območjih, kjer v veliki meri prispeva h gospodarski rasti, delovnim mestom in blaginji;

14. poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju kohezijske politike; meni, da je treba na lokalni ravni izboljšati sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji, poslovnimi omrežji, raziskovalnimi instituti, grozdi in regionalnimi organi za hitrejše opredeljevanje lokalnih težav in potreb, regionalnih programov in možnosti za projekte, pri tem pa podpreti obnovitev zaposlovanja, razvoj sektorja malih in srednjih podjetij, razvoj uporabnih raziskav in inovacij ter ustvarjanje kvalificiranih delovnih mest; zato poziva k poglabljanju sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri izvajanju kohezijske politike ter k upoštevanju mnenja Odbora regij o prispevku kohezijske politike k strategiji Evropa 2020 pri oblikovanju kohezijske politike v finančni perspektivi po letu 2013;

15. v zvezi s tem pozdravlja obstoječe pobude, kot so JASPERS (razvoj projektov), JEREMIE (lastniški kapital, posojila ali garancije) in JASMINE (sheme mikroposojil), Komisijo pa poziva, naj še poenostavi in racionalizira postopek, da bo sodelovanje malih in srednjih podjetij lažje, ter naj opredeli dodatne instrumente finančnega inženiringa na ravni EU;

16. poudarja pomembno vlogo, ki jo imata izobraževanje in znanstveno raziskovanje pri spodbujanju inovacij, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter pri spodbujanju učinkovite rabe energije, pa tudi v zvezi s kohezijsko politiko in trajnostnim gospodarskim razvojem v EU;

17. opozarja na težave, s katerimi se srečujejo države članice pri izvajanju direktiv EU o recikliranju komunalnih odpadkov in ravnanju z njimi, ter na dejstvo, da recikliranje materialov in energije ponuja dodatno možnost za pridobivanje virov in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti na regionalni in podregionalni ravni;

18. ugotavlja, da se naložbe v digitalno gospodarstvo neenakomerno razvijajo; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo podporo informacijskim in komunikacijskim tehnologijam s spodbujanjem inovacij in podvojijo prizadevanja za spodbujanje naložb v nova, odprta in konkurenčna visokohitrostna omrežja, ki bodo omogočila splošen dostop do interneta in zmanjšanje digitalne ločnice med evropskimi državljani.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Ioan Enciu, Adam Gierek, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Arturs Krišjānis Kariņš, Béla Kovács, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Herbert Reul, Jens Rohde, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Vladimir Urutchev, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Ilda Figueiredo, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Bernd Lange, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Vladimír Remek, Silvia-Adriana Ţicău

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Spyros Danellis, Morten Messerschmidt


MNENJE Odbora za promet in turizem (27. 1. 2011)

za Odbor za regionalni razvoj

o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010

(2010/2139(INI))

Pripravljavec mnenja: Jaromír Kohlíček

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da so med cilji programa za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) tudi povečanje dostopnosti, krepitev regionalnih gospodarstev ter doseganje kohezije, ki so popolnoma skladni s potrebo po učinkoviti mobilnosti, uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi izzivi ter splošnimi cilji notranjega trga;

2.  opozarja, da je približno 23,7 % (82 milijard EUR) sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov za obdobje 2007–2013 namenjenih za promet, vendar bo le polovica porabljena za projekte TEN-T (17 milijard EUR za prednostno omrežje TEN-T in 27,2 milijarde EUR za splošni del), druga polovica pa bo namenjena naložbam v nacionalne, regionalne in lokalne projekte, ki niso označeni na zemljevidih TEN-T;

3.  je zaskrbljen zaradi slabih izplačil načrtovanih zneskov, saj je bilo do polovice obdobja 2007-2013 porabljenih samo 19 % sredstev;

4.  obžaluje, da načrtovane naložbe v promet niso uravnovešene med različnimi vrstami prevoza (41 milijard EUR v cestno infrastrukturo proti 23,6 milijardam EUR v železnice in 0,6 milijardam EUR v celinske plovne poti), kar onemogoča oblikovanje intermodalnega in trajnostnega evropskega prometa; zato želi, da bi bilo evropsko financiranje, dodeljeno projektom železniškega prevoza, prednostno, in bi se okrepilo tam, kjer je cestna infrastruktura že dovolj razvita;

5.  obžaluje, ker se kaže težnja k odlašanju začetka izvajanja čezmejnih projektov in železniških projektov na splošno, kar lahko povzroči, da bo omrežje TEN-T ostalo slabo povezan skupek 27 nacionalnih omrežij, in poudarja, da je treba povezati prednostne projekte TEN-T in intermodalnost;

6.  opozarja, da je treba pri zgraditvi omrežja TEN-T upoštevati projekte, ki presegajo notranje meje EU; mejne točke so za omrežje TEN-T pomembne, kajti zgolj politični konsenz na tem področju ni dovolj, da bi bilo omrežje operativno v čezmejnih regijah – enako pomembno je praktično izvajanje; poleg tega bi bilo treba upoštevati tudi mejne točke na zunanjih mejah EU;

7.  zlasti obžaluje, ker primerjava med cestno in železniško infrastrukturo predvsem v kohezijskih državah kaže, da se neravnovesje med cestami in železnico lahko poveča, če se bo odlašalo z vlaganjem v železnice, kot je bilo izpostavljeno v poročilu o izvajanju kohezije za leto 2010;

8.  poudarja splošen pomen prometa, zlasti železniškega, za zagotavljanje teritorialne, ekonomske in socialne kohezije ter za spodbujanje okoljsko učinkovitega prevoza ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vzpostavljanje železniške infrastrukture za visoke hitrosti, ki bo zagotovila povezanost glavnih mest vseh držav članic;

9.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja natančnih informacij o sedanjem izvajanju naložb na področju prometa in zaradi zamud pri izvajanju večine projektov TEN-T; zato poziva k natančnejši oceni o izvajanju teh projektov, ter vztraja, da je treba bolj spoštovati časovni razpored, zlasti ob upoštevanju gospodarske krize; opozarja Komisijo na resolucijo Parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zeleni knjigi o TEN-T, v kateri pod točko 46 „poziva Komisijo in EIB, naj tako kot pri sofinanciranju TEN-T tudi pri regionalnem in kohezijskem sofinanciranju ter sofinanciranju TEN-T projektov s strani EIB Evropskemu parlamentu in Svetu letno predloži pregled projektov, ki so bili dejansko sofinancirani“;

10. posebej opozarja na evropsko dodano vrednost omrežja TEN-T, ki je zlasti opazna v sekcijah o čezmejnih projektih ter v njihovi povezanosti s projekti za nacionalne železnice in celinske vodne poti;

11. poudarja, da se kohezijska in strukturna sredstva za promet delijo med vrste prevoza in prometna omrežja, ne da bi se pri tem ustrezno upoštevali cilji Evropske unije;

12. zato poziva, naj se pri dodeljevanju sredstev kohezijske politike bolj upošteva evropska prometna politika – zlasti politika TEN-T – kar bi prispevalo k bolj učinkoviti in dosledni porabi teh sredstev, namenjenih za doseganje ciljev EU na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, ter k učinkovitejši izgradnji omrežja TEN-T; poziva Komisijo, naj v zvezi s kohezijsko politiko razmisli o možnosti uvedbe meril za dodeljevanje in pogojevanje, ki bodo bolje upoštevala evropski interes prometnih omrežij;

13. poudarja, da se morajo države članice bolj kot v preteklosti osredotočiti na učinkovito rabo kohezijskih sredstev Evropske unije, saj je v nekaterih državah članicah EU odstopanje precejšnje;

14. poudarja, da bo uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v cestnoprometnem sektorju ter povezanost tega sektorja z drugimi vrstami prevoza precej prispevala k izboljšanju energetske učinkovitosti in varnosti v cestnem prometu, ter zahteva, da Komisija in države članice skrbno, usklajeno in učinkovito uvedejo inteligentne prevozne sisteme v vsej Uniji ter jih vzdržujejo z ustrezno dodelitvijo finančnih sredstev;

15. zahteva, da Komisija in države članice izkoristijo vmesni pregled večletne finančne perspektive 2007–2013 za pregled državnih operativnih programov, da bi se namenila večja pozornost prednostnim projektom za vseevropski promet.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Ville Itälä, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Hella Ranner, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philip Bradbourn, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Anne E. Jensen, Petra Kammerevert, Dominique Riquet, Janusz Władysław Zemke


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.3.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Sophie Auconie, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Juozas Imbrasas, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Franz Obermayr, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Karima Delli, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter, László Surján

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Britta Reimers, Ivo Strejček

Zadnja posodobitev: 26. maj 2011Pravno obvestilo