Postopek : 2010/2156(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0143/2011

Predložena besedila :

A7-0143/2011

Razprave :

PV 12/05/2011 - 9
CRE 12/05/2011 - 10

Glasovanja :

PV 12/05/2011 - 12.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0240

POROČILO     
PDF 354kDOC 330k
13. april 2011
PE 454.692v02-00 A7-0143/2011

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Marie-Thérèse Sanchez-Schmid

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Evropski parlament,

–      ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–      ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je 20. oktobra 2005 sprejela Organizacija združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (Unesco)(1),

–      ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2006/515/ES z dne 18. maja 2006 o sklenitvi konvencije o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov(2),

–      ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(3),

–      ob upoštevanju Sklepa št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013)(4),

–      ob upoštevanju Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)(5),

–      ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 3. januarja 2008 o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu (KOM(2007)0836),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o „Europeani – naslednji koraki“(6),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(7),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije(8),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi(9),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov(10),

–      ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in inovacije(11),

–      ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

–      ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (KOM(2010)0352),

–      ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska digitalna agenda (KOM(2010)0245/2),

–      ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2009 z naslovom Avtorske pravice v gospodarstvu znanja (KOM(2009)0532),

–      ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (KOM(2010)0183);

–      ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–      ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0143/2011),

A.    ker je za kulturne in ustvarjalne industrije značilno, da imajo dvojno naravo, in sicer gospodarsko, ki z zaposlovanjem, gospodarsko rastjo in ustvarjanjem bogastva prispeva k gospodarskemu razvoju, pa tudi kulturno, ki se kaže v dejavnostih, ki spodbujajo družbeno in kulturno vključevanje posameznika v družbo, v sodelovanju pri promociji vrednot in kulturne identitete ter pri ustvarjanju evropske kulturne dediščine,

B.    ker jih ta dvojna narava razlikuje od drugih industrij, je treba upoštevati izvajanje politik in posebnih ukrepov,

C.    ker Evropska unija na mednarodni ravni to posebnost priznava in spodbuja in je sprejela politiko, da bo ohranila svoje kulturno sodelovanje v STO ter ratificirala Unescovo Konvencijo

D.    ker splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) v svojem besedilu predvideva možnost, da se izvaja politika, namenjena varstvu kulturne različnosti, ki jo načrtno uporabljajo EU in njene države članice,

E.    ker je treba glede na člen 167(4) PDEU kulturo upoštevati tudi v drugih evropskih notranjih in zunanjih politikah ter v zvezi s tem v okviru trenutne globalizacije posvetiti posebno pozornost varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

F.    ker Unescova konvencija priznava pomembno vlogo kulturnih industrij pri proizvodnji, širjenju in zagotavljanju dostopa do velike raznolikosti kulturnih dobrin in storitev ter spodbuja mednarodno sodelovanje,

G.    ker morajo države članice podpirati kulturo in ustvarjalnost kot temeljna dejavnika za ohranjanje in povečanje kulturne in naravne dediščine, ki ju je treba varovati in ohranjati ter tako spodbujati identifikacijske procese ter dvigati kulturno ozaveščenost državljanov,

H.    ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije v Evropski uniji pomembno vlogo pri spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti, pluralizma, socialne in teritorialne kohezije, a tudi pri demokratizaciji dostopa do kulture in spodbujanju medkulturnega dialoga v vsej EU,

I.     ker je kulturna raznolikost Evrope, zlasti njena bogata dediščina regionalnih jezikov in kultur, nenadomestljiva surovina za kulturne in ustvarjalne industrije,

J.     ker je treba v razpravi o vzpostavitvi enotnega trga za sektor ustvarjalnih vsebin posebno pozornost nameniti kulturnim in jezikovnim posebnostim,

K.    ker so kulturne in ustvarjalne industrije laboratoriji za inovacije na področju umetnosti, tehnike in upravljanja in ker omogočajo širše kroženje umetniških del in umetnikov na evropski in mednarodni ravni,

L.    ker se sektor kulturnih in ustvarjalnih industrij krepi in njegova prepoznavnost zagotavlja z različnimi pobudami Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, kot so na primer nagrada Evropa, nagrada LUX in kulturne turistične poti,

M.   ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije pomembno vlogo pri ohranjanju specifičnih, dragocenih in edinstvenih spretnosti in veščin, ki so plod sodobne ustvarjalnosti in starih izkušenj; in ker so zlasti v nekaterih panogah (kot so moda, urarstvo, draguljarstvo) ročne spretnosti ter znanje obrtnikov in ustvarjalcev so temelj slovesa in svetovnega uspeha evropske sektorske industrije,

N.    ker umetniki trenutno nimajo pravnega statusa na ravni EU, ki bi upošteval posebnosti njihove dejavnosti in kariere, zlasti glede mobilnosti, delovnih pogojev in socialnega varstva,

O.    ker so ustvarjalne in kulturne industrije, ki zagotavljajo 5 milijonov delovnih mest in 2,6 % BDP EU, ena glavnih gonilnih sil za rast v EU, saj ustvarjajo nova delovna mesta, imajo ključno vlogo v svetovnih vrednostnih verigah, spodbujajo inovacije, prinašajo dodano vrednost kot dejavnik socialne kohezije ter so učinkovito orodje v boju proti sedanji recesiji,

P.    ker kulturne in ustvarjalne industrije vplivajo na skoraj vse druge gospodarske sektorje, ki jim nudijo inovacije, pomembne za konkurenčnost, zlasti v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo,

Q.    ker so te industrije gibalo gospodarstva v digitalni dobi, saj znatno prispevajo k inovacijam ter razmahu novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, in ker prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020,

R.    ker lahko ustvarjalne in kulturne industrije ustvarijo bogastvo in delovna mesta, če se jim v okviru evropske strategije za mednarodno konkurenčnost zagotovijo sredstva za zagotavljanje konkurenčnosti s kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami držav zunaj EU,

S.    ker je nekaj ljudi v ustvarjalnih in kulturnih industrijah samozaposlenih,

T.    ker so kulturne in ustvarjalne industrije trg v EU v porastu in so področje, kjer lahko države članice postanejo vodilne na svetovnem trgu,

U.    ker je razvoj trgovine z blagom in storitvami kulturne in ustvarjalne industrije pomemben steber kulture, razvoja in demokracije,

V.    ker je ustvarjalnost odvisna od dostopa do obstoječih znanj, del in ustvarjalnih vsebin,

W.   ker je vloga kulturnih vsebin v digitalnem gospodarstvu poglavitnega pomena; ker bo digitalna rast v Evropi v prihodnje odvisna od ponudbe kakovostnih in raznolikih kulturnih vsebin,

X.    ker digitalna doba tem industrijam odpira nove perspektive za uvedbo novih gospodarskih modelov, ki potrošnikom omogočajo dostop do raznolike in kakovostne ponudbe,

Y.    ker si industrija vsebin močno prizadeva za razvoj zakonite ponudbe kulturnih vsebin na spletu, vse zainteresirane strani pa bi morale združiti moči pri ozaveščanju o obstoječi zakoniti ponudbi teh vsebin,

Z.    ker so časopisi in revije sestavine kulturnih industrij, pa tudi pluralistične in raznolike evropske medijske krajine,

AA. ker digitalna doba postavlja pred izziv tudi vzdržnost tradicionalnih sektorjev v teh industrijah, kot so knjižno založništvo, knjigotrštvo in tiskani mediji,

AB. ker evropske kulturne in ustvarjalne industrije za svoj razcvet potrebujejo sodoben, dostopen in pravno varen sistem za zaščito pravic intelektualne lastnine,

AC. ker je bistveno zagotavljati umetniško in kulturno izobraževanje državljanov ter podpirati ustvarjanje, da bi razvijali ustvarjalnost ter poznavanje umetnosti, kulture, kulturne dediščine in kulturne raznolikosti Unije, izobraževanje pa mora poleg učenja o digitalnih pravicah obsegati tudi učenje o obveznostih, s čimer bi spodbudili boljše razumevanje in spoštovanje del, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine,

AD. ker se zaradi tehnološkega napredka informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij nikakor ni spremenila temeljna potreba po zaščiti pravic intelektualne lastnine,

AE.  ker je treba bolj spoštovati veljavni pravni okvir za zaščito teh pravic ter izvesti reforme, med drugim v zvezi s poenostavitvijo postopkov za izdajanje licenc v kulturnih industrijah, da se v celoti izkoristijo nove možnosti in zagotovi uravnotežen sistem zaščite pravic, ki bo upošteval interese ustvarjalcev in potrošnikov,

AF.  ker je sodoben sistem blagovne znamke Unije bistven za zaščito vrednosti, ki jo predstavljajo naložbe evropskih podjetij v oblikovanje, ustvarjanje in inovacije,

AG. ker je treba zagotoviti strateška vlaganja v kulturne in ustvarjalne industrije, zlasti z dostopom do financiranja, prilagojenega njihovim posebnostim in potrebam, da bodo lahko polno prispevale h krepitvi evropskega gospodarstva,

AH. ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije pomembno vlogo v razvoju ustvarjalnih središč na lokalni in regionalni ravni, ki skozi številne vmesnike, kot so lokalne oblasti, omogočajo večjo privlačnost regij, oblikovanje ter razvoj podjetij in delovnih mest, ukoreninjenih v lokalno in regionalno gospodarsko tkivo, spodbujajo turistično privlačnost regij in krepijo njihov profil ter spodbujajo sektor umetnosti in kulture ter ohranjanje, promocijo in pospeševanje evropske kulturne dediščine,

AI.   ker je zlasti treba upoštevati evropski instrument sosedstva in partnerstva in njegov regionalni akcijski načrt, odobren in financiran za obdobje 2011–2013,

AJ.  ker je treba okrepiti vlogo evropske zveze ustvarjalnih industrij,

Kulturne in ustvarjalne industrije kot gonilo Evropske unije

1.     poudarja, da je treba razčleniti kulturne in ustvarjalne industrije ter učinke njihovih dejavnosti na evropsko gospodarstvo, tako da se vsaka posebej opredeli in opiše, da bi prišle do izraza njihove značilnosti, da bi se bolje razumeli njihovi cilji in težave ter sprejemali učinkovitejši ukrepi;

2.     poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za boljšo opredelitev ustvarjalnih in kulturnih industrij, da bi se poglobljeno analiziral njihov vpliv na dolgoročno rast in mednarodno konkurenčnost ter spodbudilo večje priznavanje specifičnih lastnosti tega sektorja;

3.     poziva države članice, naj si močno prizadevajo za zaščito svoje kulturne dediščine ter ji nudijo podporo ob spoznanju, da je pogoj za razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij gospodarstvo, kjer sobivajo javne in zasebne naložbe;

4.     meni, da bi morale biti kulturne in ustvarjalne industrije v središču novega evropskega političnega programa v skladu z gospodarskimi potrebami sektorja in možnostmi, ki jih omogoča digitalizacija, in ker mora prihodnji kulturni progam z bolj pragmatičnim in celovitejšim pristopom odsevati potrebe kulturnega in ustvarjalnega sektorja v digitalni dobi;

5.     priznava, da imajo kulturne in ustvarjalne industrije kot viri gospodarskih in družbenih inovacij veliko sposobnost ustvarjanja sinergij

6.     poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva podpirati, spodbujati in pospeševati razvoj okvira kulture in ustvarjalnosti z izpopolnjevanjem sistema sodelovanja med državami članicami in institucijami EU, ki bo temeljil na izmenjavi izkušenj o najboljši praksi, priporoča, naj Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti vključi lokalne in regionalne organe v postopek, ki bo sledil zeleni knjigi;

7.     poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo zaradi vse večjega pomena kulturnih in ustvarjalnih industrij ter zaradi okrepitve tega sektorja, ki je strateškega pomena za dosego ciljev strategije Evropa 2020;

Izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje

8.     spodbuja države članice in Komisijo, naj spodbujajo umetniško in kulturno izobraževanje (s posebnim poudarkom na ustvarjalnosti) v vseh starostnih skupinah, od osnovnošolskega do visokošolskega ali poklicnega izobraževanja, in naj razvija podjetniške sposobnosti kulturnikov, tudi prek vseživljenjskega učenja, še posebej na račun svoje vloge pri spodbujanja k ustvarjalnosti ter izobraževanju o pravilni uporabi IKT, pa tudi spoštovanju intelektualne lastnine;

9.     poudarja prednosti izobraževanja, ki povezuje teoretično znanje o kulturni in umetniški zgodovini z uporabnim umetniškim ustvarjanjem in upravljanjem s kulturnimi dobrinami v podjetjih, delavnicah itd., ter tako povečuje teoretično in praktično usposobljenost;

10.   poudarja pomen izobraževalnih programov, ki so osredotočeni na poklicno usposabljanje, razvoj idej in pripovedovanje zgodb, digitalna, tehnična, podjetniška in tržna znanja, vključno z uporabo družabnih omrežij in delavskih spretnosti;

11.   opozarja na možnosti za tesno sodelovanje in dialog med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami, univerzami, raziskovalnimi središči, umetniškimi šolami in umetniškimi ustanovami, ki bi lahko nudili skupne programe usposabljanja in možnosti za vseživljenjsko učenje;

12.   opozarja Komisijo in države članice, da je nujno priznati poklicne kvalifikacije s področja kulturnih in ustvarjalnih industrij, spodbujati mobilnost študentov in predavateljev ter širiti izobraževalne in delovne prakse umetnikov in ustvarjalcev;

13.   terja, da Komisija države članice pozove, naj dopolnijo okvir vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in izobraževalnih programov, zlasti glede novih znanj in veščin, ki jih zahtevajo kulturne in ustvarjalne industrije;

14.   poziva Komisijo, naj spodbuja skupne programe raziskav in partnerstva med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter sektorjem izobraževanja in usposabljanja (tudi vseživljenjskega učenja), da bi državljanom omogočili pridobitev ustvarjalnih in medkulturnih sposobnosti, olajšali uporabo novih tehnologij in novih ustvarjalnih orodij v sektorju izobraževanja, krepili vseživljenjsko učenje in usposabljanje, zlasti prek Evropskega socialnega sklada, da bi ob upoštevanju naglih tehnoloških sprememb na tem področju, obratno pa z raziskavami in izobraževanjem, obnovili kulturne in ustvarjalne industrije;

15.   poziva države članice, naj spodbujajo poslovodsko, poslovno in podjetniško izobraževanje, ki je posebej namenjeno zaposlenim v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, da se jim zagotovijo komunikacijska in podjetniška znanja, ki so nujna v stalno spreminjajočem se družbeno-gospodarskem okolju; opozarja na pozitivne izkušnje z izobraževanjem in upravljanjem na avdiovizualnem področju, ki jih je dosegel program MEDIA, ter upa, da bo tudi program CULTURA opremljen s podobnimi instrumenti;

16.   predlaga oblikovanje novih pilotnih projektov v okviru programov ERASMUS in ERASMUS za mlade podjetnike, kar bo omogočilo večje sodelovanje med univerzami in podjetji v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

17.   poudarja, da je treba posredovati tehnike in znanje ter vrednost boljšega učenja in uvedbe strokovnih izobraževalnih programov za kulturni in ustvarjalni sektor, bolje izkoristiti obstoječe programe in učne načrte z zagotavljanjem večdisciplinarnega izobraževanja ter spodbujanjem sodelovanja in partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, študenti, zaposlenimi v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podjetji vseh velikosti iz zasebnega in javnega sektorja, obrtniki in finančnimi organizacijami;

18.   priznava pomen kulturnih in ustvarjalnih industrij za pospeševanje razvoja evropskih vsebin, kar bi prispevalo k kulturnemu zbliževanju držav članic ter k tesnejšim odnosom med njihovimi prebivalci;

19.   poudarja, da medkulturno učenje ter znanja in veščine državljanom pomagajo razumeti druge kulture ter tako pomagajo pri socialnem vključevanju;

Delovni pogoji in podjetništvo

20.   priznava učinek, konkurenčnost in prihodnji potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij kot pomembnega gonila za trajnostno rast v Evropi, ki ima lahko odločilno vlogo pri oživitvi gospodarstva EU;

21.   poziva Komisijo, naj prepozna kulturne in ustvarjalne industrije kot produktivni del evropskega gospodarstva, zlasti glede na to, da lahko pripomorejo k večji konkurenčnosti drugih gospodarskih sektorjev;

22.   poudarja, da je treba na teh področjih obravnavati delovne pogoje ter gospodarske, socialne, pravne in davčne vidike s posebnim poudarkom na podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij ter delovnih pogojih;

23.   v zvezi s tem poudarja potrebo po boju proti diskriminaciji na področju plač ter po izboljšanju usklajenosti med delovnim mestom in ravnjo usposobljenosti;

24.   zato poziva Komisijo, naj preuči učinke kulturnih in ustvarjalnih industrij na evropsko gospodarstvo, objavi priročnik za ocenjevanje uspešnosti vsake panoge sektorja na področju zaposlovanja ter ustvarjanja poslovnega bogastva;

25.   poudarja, da je na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni treba razviti močan duh kulturnega in ustvarjalnega podjetništva;

26.   poudarja, da je treba ustvariti čim boljše pogoje za zaposlovanje mladih diplomantov in zaposlenih v tem sektorju in ustvarjati priložnosti, da bi postali podjetniki, ter da jih je treba izobraževati o posebnostih sveta kulture in ustvarjalnosti z gospodarskega, davčnega, finančnega in tehnološkega vidika ter na področju komuniciranja in trženja, poznavanja pravic intelektualne lastnine in prenosa znanja med generacijami;

27.   poziva Komisijo, naj vzpostavi večjezično platformo, da se bodo lahko vsi zaposleni v kulturnem in ustvarjalnem sektorju na evropski ravni povezali v mrežo, ki jim bo omogočala izmenjavo izkušenj, najboljše prakse in strokovnega znanja, sodelovanje pri skupnih ali pilotnih projektih z nadnacionalno in čezmejno razsežnostjo ter pridobitev popolnih informacij o veljavnih pravnih predpisih (kot so avtorske in socialne pravice) in možnostih financiranja;

28.   poziva Komisijo in države članice, naj ponovno pod naslov kulturne in ustvarjalne industrije vključijo neprofitne organizacije ter delavce s področja socialnega gospodarstva, opredeljene v resoluciji Parlamenta z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji, saj delujejo v sektorjih, pomembnih za kulturne in ustvarjalne industrije, kar omogoča davčne olajšave, lažji dostop do posojil ter zaščito delovnih mest;

29.   poziva Komisijo, naj spoštuje in prizna dejavnosti kulturnih služb, neprofitnih organizacij in zasebnih pobud, ki sodelujejo pri razvoju vključujočega ustvarjalnega gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in ohranjajo dobre prakse, katerih namen je olajšati dostop vseh mladih (najsi gre za študente, vajence, pripravnike, iskalce zaposlitve itd.) in najbolj ranljivih posameznikov do kulture in ustvarjalnih vsebin, kot so znižane cene, boni za kulturo ali brezplačne kulturne dejavnosti;

Status umetnikov

30.   poudarja, da je bistveno oblikovati status evropskega umetnika, da bodo umetniki imeli zadovoljive delovne pogoje ter ustrezne ukrepe na področju davčnih sistemov, njihove pravice do dela, pravic socialnega varstva ter avtorskih pravic, da se izboljša mobilnost v vsej EU;

31.   poziva države članice, ki tega še niso storile, naj uresničijo priporočila Unesca o priznavanju poklicnega statuta umetnika(12);

Umetniški poklici

32.   opozarja, da so umetniški poklici eden od stebrov naše kulturne dediščine in gospodarstva ter da je torej treba zagotoviti njihovo stalnost z ustreznimi mehanizmi prenosa znanj in veščin, kot je poudarjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi;

33.   poudarja, da je cilj ohraniti značilnosti nekaterih poklicev ter prenos znanja zlasti na kulturni, ustvarjalni in obrtniški sektor ter zagotoviti mehanizme za prenos znanja; predlaga spodbujanje odpiranja delavnic za prenos znanja na lokalni, regionalni in teritorialni ravni, ki bodo posebej namenjene tradicionalnemu ustvarjalnemu sektorju;

34.   opozarja, da gospodarski model kulturnih in ustvarjalnih industrij, tudi v luksuznem sektorju, ki je zanj reprezentativen, temelji na inovacijah, stalni ustvarjalnosti, zaupanju potrošnikov in naložbah v zaposlitve, za katere so pogosto potrebne visoke kvalifikacije ter edinstvena znanja in izkušnje; poziva Komisijo, naj v svojih predlogih, ki zadevajo kulturne in ustvarjalne industrije, spodbuja trajnost tega ekonomskega modela ter razvija regulativni okvir, ki bo prilagojen njihovim posebnostim, zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

35.   poudarja, da obstaja nevarnost pomanjkanja visoko kvalificirane delovne sile ali delovne sile s kvalifikacijo na posebnih področjih, ki prispevajo k obstoju kulturnih in ustvarjalnih industrij v EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj v dogovoru s podjetji sprejmejo ukrepe, potrebne za ohranitev teh izrednih spretnosti, ter naj omogočajo usposabljanje nove generacije obrtnikov in specializiranih delavcev v teh poklicih;

Boljše širjenje del v digitalni dobi

36.   spodbuja države članice, naj podprejo širjenje in kroženje del v vsej EU;

37.   priznava, da se ne sme spodbujati le inovacij in tehnološke proizvodnje, ampak tudi inovacije v procesu upravljanja, pri razvijanju SAMIH projektov ter pri njihovem širjenju in trženju;

38.   poziva Komisijo, naj razmisli o možnostih za sprejem posebnih ukrepov in ustreznih instrumentov za podporo in razvoj evropskih kulturnih in ustvarjalnih industrij, zlasti malih in srednjih podjetij, da bi se izboljšali ustvarjanje, proizvodnja, promocija in širjenje kulturnih dobrin in storitev;

39.   poudarja, da je lahko spletna uporaba del prava priložnost za boljše širjenje in distribucijo evropskih del, zlasti avdiovizualnih del, pod pogojem, da je mogoče zagotoviti zakonito ponudbo v zdravem konkurenčnem okolju, ki se bo učinkovito borila proti nezakonitemu širjenju avtorsko zaščitenih del in ki bo razvijala nove načine plačila ustvarjalcem, da bi jih lahko finančno vključila v uspeh njihovih del;

40.   poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvajanje člena 13 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah(13), ki določa, da države zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve spodbujajo proizvodnjo evropskih del ter dostop do njih, ter da najpozneje do leta 2012 poročajo o izvajanju te določbe;

41.   poudarja, da je za boljše širjenje evropskih del in repertoarjev treba oblikovati pobude za izboljšanje in spodbujanje prevodov, sinhronizacije, podnapisov, nadnapisov in digitalizacije evropskih kulturnih del ter za oblikovanje posebnih ukrepov na teh področjih pri novi generaciji programov MEDIA in Kultura za obdobje 2014-2020;

42.   poziva Komisijo, naj spodbuja rast kulturnih in ustvarjalnih industrij, zlasti spletnih, in sicer naj z ustreznimi ukrepi zagotovi, da si bodo vse zainteresirane strani delile odgovornost za enako zaščito proizvodov in storitev v digitalnem okolju, s čimer bi okrepili zaupanje potrošnikov v splet;

43.   poziva Komisijo, naj vzpostavi pravni okvir za zagotavljanje visoke ravni zaupanja v komercialni in nekomercialni digitalni prostor, tako da lahko kulturne in ustvarjalne industrije na eni strani ter potrošniki na drugi strani v celoti izkoristijo digitalne distribucijske kanale brez strahu zaradi nepoštenih ali goljufivih praks, ki bi jih od tega odvračale;

44.   poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo vlogi knjižnic kot ustanov za širjenje kulture ter forumov za dialog; meni, da bi se knjižnicam ter izobraževalnemu in kulturnemu sektorju lahko dalo odgovornost ter sredstva za prehod na digitalni sistem; opozarja, da je ta postopek treba opraviti hitro, saj imajo evropske knjižnice celo zdaj omejena sredstva za zadovoljiv prehod na digitalne medije;

45.   poudarja zlasti pomen širjenja evropske digitalne knjižnice in njenega razvoja v osrednjo točko za posredovanje evropske kulturne dediščine, kolektivnega spomina in ustvarjalnosti ter v izhodišče za izobraževalne, kulturne, inovativne in podjetniške dejavnosti; opozarja, da so umetniške izmenjave eden od stebrov naše kulturne dediščine in gospodarstva ter da je zato treba zagotoviti njihovo stalnost z ustreznimi mehanizmi prenosa znanj in veščin;

46.   poudarja, da je treba ustrezno upoštevati izzive, s katerimi se soočajo tradicionalni sektorji kulturnih in ustvarjalnih industrij, kot so knjižno založništvo, knjigotrštvo in tiskani mediji;

47.   poziva Komisijo, naj glede na vse večji prehod na produkcijo in širjenje digitalnih vsebin prevzame pobude za spodbujanje in povečanje digitalne pismenosti; poudarja, da morajo založniki tesno sodelovati v pobudah za pismenost na področju digitalnih medijev,

Oblikovanje notranjega trga kulturnih in ustvarjalnih vsebin

48.   poziva države članice in Komisijo, naj v kulturnih in ustvarjalnih industrijah vzpostavijo evropski digitalni skupni trg ter tehnične in podporne mehanizme za digitalizacijo vse kulturne dediščine, in naj uvedejo skupne evropske standarde;

49.   poudarja pomen hitrega izvajanja in uspeha pobude digitalne agende, kar bo kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogočilo, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo daljnosežne in hitre širokopasovne ter brezžične tehnologije, in da se tem tehnologijam uspešno prilagodijo;

50.   poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo evropskega notranjega trga spletnih kulturnih in ustvarjalnih vsebin ter zagotovijo, da bodo imeli evropski državljani dostop do njih, da bodo upravičenci zaščiteni in bodo prejeli ustrezno plačilo ter da bodo utrjeni vsi kanali financiranja ustvarjalnega sektorja;

51.   poziva Evropsko komisijo, naj podpre nove inovativne gospodarske modele v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, ki bodo prilagojeni učinkom globalizacije in izzivom digitalne dobe, zlasti kar zadeva industrijo vsebin;

52.   poudarja, da so za zagotovitev pogojev enakega dostopa do novih platform in opreme potrebni interoperabilnost in standardi; poziva Komisijo, naj spodbuja interoperabilnost med platformami, naj razvije standarde, ki bodo omogočili oblikovanje trga, ugodnega za inovacije, in naj se izogne sistemom, ki bi lahko omejili dostop do raznovrstnih vsebin;

53.   poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo, širjenje in razvoj odprtokodne programske opreme in odprtih standardov, ki pomenijo potencial za inovacije, ustvarjalnost, širjenje znanja in ustvarjanje delovnih mest;

54.   ugotavlja, da je razdrobljenost trga v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih deloma posledica kulturne raznolikosti in jezikovnih preferenc uporabnikov;

55.   poudarja, da je treba razmisliti o tem, kako prilagoditi regulativni okvir, zlasti veljavne predpise o konkurenčni politiki, posebnostim kulturnega sektorja, da bi zagotovili kulturno raznolikost in dostop potrošnikov do različnih kakovostnih kulturnih vsebin in storitev;

56.   ugotavlja, da se e-poslovanje in internet razvijata tako hitro in da si generacije tehnologij sledijo v najkrajšem razmaku; zato meni, da bi si bilo treba prizadevati za uskladitev regulativnega odziva EU s trenutnimi socialnimi in trgovinskimi zahtevami, tako da ta odziv zaradi zaostanka ne bi bil nesmiseln in ne bi oviral polnega razvoja potenciala kulturnih ter ustvarjalnih industrij držav članic EU.

57.   vztraja tudi, da je treba razmisliti o optimalnih pogojih za razvoj tega enotnega trga, zlasti na glede obdavčenja, na primer s pri viru odtegnjenimi davki za dohodke iz naslova avtorskih pravic ali z uvedbo znižane stopnje DDV za kulturne dobrine in storitve, ki se širijo na fizičnih nosilcih ali prek spleta, da bi spodbujali njihov razvoj;

58.   meni, da pravilno delovanje notranjega trga ovirajo tudi predpisi o DDV in pomanjkanje dostopnih načinov plačila za spletno prodajo, kar je treba čim prej obravnavati;

59.   zato poziva Komisijo, naj čim prej predloži konkretne zakonodajne predloge za rešitve teh vprašanj, da se odpravijo obstoječe ovire za razvoj notranjega trga, zlasti v spletnem okolju, hkrati pa upoštevata povpraševanje potrošnikov in kulturna raznolikost;

60.   v zvezi z vodilno pobudo o digitalni agendi poziva Komisijo, naj premisli o podpori prilagajanju evropskega elektronskega založništva izzivom konkurence, da bi se ustvarili pogoji za spodbujanje interoperabilnosti sistemov, prenosa podatkov z ene naprave na drugo ter poštene konkurence;

Pravice intelektualne lastnine

61.   poudarja, da so pravice intelektualne lastnine temeljna pridobitev za ustvarjalna podjetja ter spodbuda za ustvarjalnost posameznikov in naložbe v ustvarjanje; zato poziva, naj se načrti za pomoč kulturnim in ustvarjalnim industrijam prilagodijo prehodu na digitalni način z novimi spletnimi storitvami, ki temeljijo na novih oblikah upravljanja pravic in zagovarjajo avtorske pravice; poziva tudi k bolj uravnoteženemu regulativnemu okviru na področju zaščite in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

62.   poudarja, da je treba pravice intelektualne lastnine učinkovito uveljavljati na spletu in zunaj njega, ter v zvezi s tem opozarja, da je treba vse ukrepe temeljito oceniti, da se zagotovi, njihova učinkovitost, sorazmernost in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

63.   poziva Komisijo, naj avtorske pravice prilagodi digitalni dobi ter kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogoči uživanje koristi, ki jih prinašata digitalna tehnologija in zbliževanje medijev, naj preuči specifične načine, kako olajšati uporabo ustvarjalnih vsebin in arhivskega materiala in vzpostavi razširjene skupne sisteme za izdajanje licenc in enostavne sisteme za pridobitev pravic na enem mestu;

64.   v zvezi s tem poudarja ključno vlogo organizacij kolektivnega upravljanja pri razvoju evropske ustvarjalnosti in digitalnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj v okviru trenutne priprave predloga direktive o kolektivnem upravljanju pravic oblikuje ustrezen pravni okvir za kolektivne organizacije in preureditev seznamov avtorskih pravic;

65.   poziva Komisijo, naj omogoči izvedljivost vseevropskega sistema za izdajanje licenc, katerega osnova bi bili obstoječi modeli izdajanja licenc za posamezne in kolektivne pravice za več ozemelj, ter pospeši uvedbo storitev z veliko izbiro vsebin, s čimer bi povečali legalni dostop do kulturnih vsebin na spletu;

66.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo najboljših praks o uspešnih metodah za ozaveščanje javnosti o vplivu kršitev pravic intelektualne lastnine.

67.   poziva Komisija in države članice, naj skupaj z zainteresiranimi stranmi pripravijo kampanjo na evropski, nacionalni in lokalni ravni, zlasti med mladimi evropskimi potrošniki, za večjo ozaveščenost o nujnosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine;

68.   poziva Komisijo in države članice, naj se spopadejo z nepoštenimi trgovinskimi praksami in kršenjem pravic intelektualne lastnine, ki lahko izkoriščajo kulturne in ustvarjalne industrije v realnem gospodarstvu pa tudi v digitalnem svetu;

69.   poudarja, da se je treba končno spoprijeti z „lakoto po knjigah“ pri slabovidnih osebah in osebah, ki imajo težave z branjem; opozarja Komisijo in države članice na njihove obveznosti iz konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, da je treba sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bodo invalidom zagotovili dostop do kulturnega gradiva v dostopnih oblikah, ter zagotoviti, da zakoni o varstvu intelektualne lastnine ne bi nerazumno ali diskriminacijsko ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva;

70.   poziva Komisijo, naj se v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino dejavno in pozitivno zavzame za dosego zavezujoče pravne norme, temelječe na predlogu pogodbe, ki ga je pripravila Svetovna zveza slepih in ga leta 2009 vložila pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino;

71.   poudarja, da je treba rešiti vprašanje osirotelih del; pozdravlja namero Komisije, da bo predložila predloge na tem področju; ugotavlja, da problem osirotelih del in „črne luknje 20. stoletja“ ni omejen zgolj na tiskana dela, kot so knjige in revije, temveč zadeva vse vrste del, vključno s fotografijami, glasbo in avdiovizualnimi deli;

72.   poziva Komisijo, naj spodbuja finančno podporo pobudam zasebnega sektorja za vzpostavljanje široko dostopnih zbirk podatkov o pravicah in glasbenih, avdiovizualnih ter drugih repertoarjih; s takimi zbirkami podatkov bi se povečala preglednost in poenostavili postopki za pridobitev pravic za uporabo avtorskega dela;

73.   poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavljanje pravičnih, nepristranskih in učinkovitih alternativnih mehanizmov za reševanje sporov za vse zainteresirane strani;

74.   meni, da bi morala Komisija upoštevati posebne težave, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v skladu z načelom „najprej pomisli na male“, ki ga uvaja akt za mala podjetja za Evropo, med drugim z uporabo načela nediskriminacije za mala in srednja podjetja;

75.   pozdravlja pregled sistema blagovne znamke EU, ki ga je opravila Komisija, in jo spodbuja, naj poskrbi za ustrezne ukrepe, s katerimi bodo blagovne znamke enako dobro zaščitene na spletu in zunaj njega;

Financiranje kulturnih in ustvarjalnih industrij

76.   opozarja, da morajo vse politike in ukrepi za podporo kulturnim in ustvarjalnim industrijam ter njihovo financiranje upoštevati značilnosti posamezne panoge tega sektorja;

77.   poziva Komisijo, naj za kulturne in ustvarjalne industrije predvidi status malih in srednjih podjetij z možnostjo dostopa do posojil, podporo za začetek dejavnosti, zaščito delovnih mest v skladu z značilnostmi sektorja, zlasti glede na nizko kapitalizacijo, blagovno znamko kot dodano vrednost, začetno fazo z visokim tveganjem, velik vpliv informacijskih tehnologij, negotovost delovnih mest in potrebo po centraliziranih storitvah;

78.   poziva vse zadevne udeležence, naj razmislijo o uvedbi novih inovativnih finančnih instrumentov na evropski in nacionalni ravni, kot so bančne garancije, vračljivi predujmi, skladi tveganega kapitala in pobude za ustanovitev lokalnega partnerstva, ki bodo upoštevali posebne potrebe teh industrij, predvsem pa dejstvo, da edina oblika kapitala ustvarjalcev pogosto ni materialna;

79.   spodbuja uporabo obstoječih evropskih sredstev in programov (na primer instrumenta mikrofinanciranja) za razvoj malih podjetij in mikropodjetij v sektorju kulture in ustvarjalnosti, da bi se izboljšala pomoč podjetjem z lažjim dostopom do informacij o možnostih financiranja, in enostavnejšimi vlogami za ta sredstva;

80.   predlaga uvedbo kratkoročnega mikrofinanciranja, da se spodbudijo poskusi in razvoj inovativnih kulturnih in ustvarjalnih projektov;

81.   priporoča, naj Komisija oceni, ali bi bilo mogoče s strukturnimi skladi ter obstoječimi in prihodnjimi programi na področju kulture, avdiovizualnih medijev, mladine in izobraževanja spodbujati kreativni sektor, in naj na podlagi te ocene izpelje zaključke za izboljšanje ukrepov podpore ter jih uresniči;

82.   priznava tudi, da programi EU, kot je program za inovativnost in konkurenčnost, učinkovito omogočajo dostop malim in srednjim podjetjem do financiranja, in predlaga, naj Komisija oceni možnost oblikovanja podobnih posebnih programov za ustvarjalne in kulturne industrije;

83.   poziva Komisijo, naj v okviru vodilne pobude o digitalni agendi predvidi uvedbo posebne proračunske postavke, da podpre prehod na digitalni sistem v evropskih kinematografih, da bodo vsi državljani imeli dostop do vsebin, ki odražajo različne evropske identitete, ter zato, da bo ves evropski filmski sektor bolj konkurenčen;

84.   poudarja pomen sponzorstva in javno-zasebnega partnerstva pri podpori kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti ter poziva k boljšemu dostopu teh sektorjev do posojil ter naj se za spodbujanje sponzorstva podjetij preučijo alternativne možnosti, kot so davčne olajšave ali davčne spodbude;

85.   poudarja, da je pomembno usposobiti uslužbence v bančnem sektorju, da bodo lahko nudili finančno svetovanje za kulturne in ustvarjalne projekte in se bo izboljšal dostop do posojil finančnih institucij;

86.   ponovno poudarja pomen razvoja storitev svetovanja glede financ in upravljanja podjetij, da bi zaposleni v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti pa mala in srednja podjetja ter mikropodjetja razumeli orodja, ki so potrebna za pravilno upravljanje podjetja in s tem izboljšanje ustvarjanja, proizvodnje, promocije ter širjenja kulturnih dobrin in storitev;

87.   poudarja, da je nujno usposobiti zaposlene v sektorju, da bodo sposobni zagotoviti gospodarsko in finančno preživetje kulturnih in ustvarjalnih projektov z izboljšanjem dostopa do posojil pri finančnih in bančnih institucijah, ki ponavadi ne poznajo posebnosti tega sektorja;

88.   poziva Komisijo, naj v okviru digitalne agende pomaga malim in srednjimi podjetjem, dejavnim na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, pri iskanju konkurenčnih in potrošniku prijaznih inovativnih modelov spletnega poslovanja, ki temeljijo na sofinanciranju in deljenem tveganju med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter posredniki;

89.   zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da postopki javnih naročil ne bodo povzročali nepotrebnih stroškov in birokracije za mala in srednja podjetja;

90.   ker se je decembra 2011 začel izvajati osmi okvirni raziskovalni program, poziva Komisijo, naj predvidi financiranje izvajanja projektov in začetek podjetniške dejavnosti na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki jih predlagajo mlajši od 35 let;

91.   zahteva, naj program evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (pilotna informacijska mreža) za obdobje 2011–2013 prednostno financira kulturne in ustvarjalne industrije s posebnim poudarkom na avdiovizualnem sektorju ter proizvodnji in širjenju avdiovizualnih del v sredozemski regiji;

92.   predlaga, naj se okvir evropske zveze ustvarjalnih industrij uporabi za oblikovanje platforme za dostop do informacij in nasvetov o pripravljenosti za naložbe in dolgoročnih podjetniških strategijah, dostopih do posojil, jamstvenih skladih in čezmejnih zasebnih naložbah ter za preučitev možnosti ustanovitve banke za ustvarjalne industrije;

93.   spodbuja države članice ter lokalne in regionalne organe, naj ustvarijo ugodne pogoje za kulturne in ustvarjalne industrije, da bi vzpostavile stike z organizacijami, ki bi jih lahko financirale, in poziva te organe, naj ozavestijo finančne organizacije o posebnem položaju kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi jih prepričali, naj vlagajo v te industrije, zlasti v mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, na podlagi kulturnih projektov z velikim ekonomskim potencialom;

94.   spodbuja lokalne, teritorialne in regionalne organe, naj seznanijo finančne ustanove s posebnostmi kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi se jih spodbudilo k vlaganju v te industrije, zlasti v mala in srednja podjetja;

Lokalno in regionalno sodelovanje

95.   poudarja, da kulturne in ustvarjalne industrije pogosto pripomorejo k prestrukturiranja šepajočih lokalnih gospodarstev, tako da spodbujajo k nastanku novih vrst gospodarskih dejavnosti, ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest in povečevanju privlačnosti evropskih regij in mest in tako služijo interesu socialne in teritorialne kohezije;

96.   poudarja, da ima kultura pomembno vlogo v smislu trajnostnega razvoja čezmejnih območij, ter se zaveda, da lahko infrastruktura in zmogljivosti kulturnih in ustvarjalnih industrij prispevajo k doseganju teritorialne kohezije; meni, da je spodbujanje kulture in ustvarjalnosti sestavni del teritorialnega sodelovanja in bi ga bilo treba okrepiti;

97.   poziva vse organe, ki sodelujejo na lokalni ravni, naj uporabijo programe teritorialnega sodelovanja, da bi prenesli in uporabili zglede najboljše prakse za razvoj kulturne in ustvarjalne panoge;

98.   priporoča, da bi bilo treba okrepiti raziskave soodvisnosti med kulturno ponudbo in lokacijo podjetij kulturnih in ustvarjalnih industrij ter raziskati vseevropski pomen kulture kot dejavnika pri odločitvah podjetij za lokacijo, poleg tega pa je treba podpreti znanstvene raziskave učinkov podjetij kulturnih in ustvarjalnih industrij na njihovo neposredno okolje;

99.   poziva Komisijo in države članice, naj popišejo razpoložljivo znanje o praksah, potrebah in dobrih izkušnjah čezmejnega in teritorialnega kulturnega in ustvarjalnega sodelovanja, da pridobijo posebno strokovno znanje o kulturi, ustvarjalnosti in čezmejnih ozemljih (zlasti malo raziskanih področjih, kot je povezava med kulturo, ustvarjalnostjo in gospodarstvom) ter izdelajo čezmejne strategije za upravljanje kulturne dediščine in virov;

100. poziva lokalne in regionalne organe, naj vzpostavijo prostore za srečanja in določijo osnovo za vzpostavitev lokalnih omrežij, da povečajo ozaveščenost o kulturnih in ustvarjalnih industrijah med vsemi zaposlenimi v sektorju z izmenjavo strokovnega znanja, poskusi, izboljšanjem znanja in izobraževanjem o inovativnih tehnologijah, kot so digitalne tehnologije, ter med širšo javnostjo z usposabljanjem, razpravami ter drugimi umetniškimi in kulturnimi dogodki, in naj razvijejo ustvarjalna središča in inkubatorje, da bi ustvarjalnim mladim iz stroke podjetjem omogočili delo v mreži, spodbudili inovacije in povečali prepoznavnost sektorja;

101. poziva lokalne in regionalne organe, naj se združijo v mrežo zaradi izmenjave dobre prakse ter izvedbe čezmejnih in nadnacionalnih pilotskih projektov;

102. poudarja, da lahko lokalni in regionalni organi z organizacijo, podporo in promocijo kulturnih dogodkov veliko prispevajo k boljšemu širjenju in kroženju kulturnih dobrin;

103. poudarja, da imajo kulturna in ustvarjalna infrastruktura ter zmogljivosti pomembno vlogo za razvoj fizičnega okolja krajev in mest, za ustvarjanje privlačnega okolja za naložbe in zlasti za saniranje in ponovno oživitev nekdanjih industrijskih območij ter da kulturna dediščina prinaša dodano vrednost in prispeva k individualnosti pri razvoju in obnovi podeželskih območij, zlasti s svojim prispevkom h kmečkemu turizmu ter preprečevanju upadanja prebivalstva na teh območjih;

104. meni tudi, da je to tudi izredno pomemben dejavnik v strategijah za sanacijo nekdanjih industrijskih območij ter v politikah za opredelitev porajajočih se panožnih področij turizma in pri ponovni opredelitvi tradicionalnega turizma;

105. zato meni, da bi bilo treba z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami podpreti osnovanje kulturnih in ustvarjalnih industrij ter razvoj že obstoječih industrij v partnerstvu med javnimi organi, ki predstavljajo različna politična področja, malimi in srednjimi podjetji ter zadevnimi predstavniki civilne družbe;

106. zato spodbuja države članice in regije, naj ustvarijo priložnosti za takšno sodelovanje, oblikujejo politike, ki združujejo naložbe v infrastrukturo z naložbami v človeški kapital ter preučijo programe inovacijskih bonov, s katerimi bi kulturnim in ustvarjalnim malim in srednjim podjetjem ter posameznikom pomagali pridobiti strokovna znanja;

107. meni, da bi lahko Komisija namenila več pozornosti pobratenju mest, občin in regij, kar je bilo dolga leta odlična podlaga za kulturno in ustvarjalno sodelovanje in izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi združenji lokalnih in regionalnih organov spodbuja sodobne ter kakovostne pobude pobratenja in izmenjave, ki bodo vključevale vse dele družbe;

108. predlaga, naj se v okviru evropskega leta prostovoljstva oblikuje program ukrepov, namenjenih čezmejni promociji kulture in sodelovanju;

Evropska prestolnica kulture

109. poudarja splošno priznavanje pobude evropska prestolnica kulture kot „laboratorija“ za urbani razvoj prek kulture; poziva Komisijo, naj spodbuja to pobudo in zagotovi ustrezne pogoje za prenos najboljše prakse, kulturno sodelovanje in postavitev mrež za izmenjavo izkušenj o priložnostih kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi v celoti izkoristili potencial teh sektorjev;

110. poziva, naj se v program dogodkov za proslavljanje evropskih kulturnih prestolnic vključi razprava o potencialu kulturnih in ustvarjalnih industrij;

Moda in turizem

111. meni, da je treba na seznam sektorjev, ki tvorijo kulturne in ustvarjalne industrije, naveden v Zeleni knjigi, dodati modo ter kulturni in trajnostni turizem; poudarja, da ta sektorja odlikujeta močna ustvarjalnost in podjetniški duh, pomemben za gospodarstvo in mednarodno konkurenčnost EU;

112. poudarja, da je turizem zelo pomemben za kulturne in ustvarjalne industrije, in priporoča Komisiji, naj spodbuja mesta in regije, da bodo v večji meri uporabljale kulturo kot edinstven adut in tesneje medsebojno sodelovala na kulturno-turističnem področju, spodbujala sodelovanje med kulturnim in turističnim sektorjem, ter podpirala oba sektorja pri tržnih prizadevanjih;

Mednarodni odnosi in trgovina

113. poudarja pomen zgoraj omenjene Unescove konvencije bistvenega instrumenta, s katerim se lahko v mednarodnem okviru STO zagotovi ohranitev „kulturne izjeme“ v mednarodni trgovini z blagom in storitvami kulturne in ustvarjalne narave;

114. ugotavlja, da je pri spodbujanju kulturnih izmenjav in raznolikosti dostop na trge tretjih držav oviran s številnimi tarifnimi in netarifnimi ovirami, ki v povezavi z nestabilnimi mrežami za širjenje in uporabo otežujejo resnično prisotnost evropske kulture;

115. poudarja velik potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij v mednarodni trgovini in meni, da je zaradi zahtevnega zbiranja podatkov njen pomen premalo cenjen;

116. v skladu s povečanjem števila dvostranskih trgovinskih sporazumov poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži jasno splošno strategijo o protokolih kulturnega sodelovanja, priloženih k tem sporazumom, da se ponudba za evropsko sodelovanje prilagodi potrebam in posebnostim kulturnih in ustvarjalnih industrij partnerskih držav, ob upoštevanju obveznosti do STO ter duha in besedila Unescove konvencije;

117. poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo izvoz kulturnih in ustvarjalnih proizvodov in storitev ter naj si prizadevajo za večjo prepoznavnost kulturnih in ustvarjalnih industrij zunaj EU;

o

o         o

118. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001429/142919e.pdf

(2)

UL L 201, 25.07.2006, str. 15.

(3)

UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(4)

UL L 372, 27.12.2006, str. 1.

(5)

UL L 327, 24.11.2006, str. 12.

(6)

UL C 81 E, 15.3.2011, str. 16

(7)

UL C 76 E, 25.03.2010, str. 16

(8)

UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32

(9)

UL C 247 E, 15.10.2009, str. 25

(10)

UL C 125 E, 22.05.2008, str. 223

(11)

http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc/CONS_NATIVE_CS_2009_08749_1_EN.pdf

(12)

http://unesdoc.unesco.org/images/0011/001114/111428mo.pdf

(13)

UL L 95, 15.4.2010, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Zelena knjiga Evropske komisije je v ugodnem trenutku sprožila razpravo o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij ter uradno priznava gospodarski in socialni pomen tega sektorja. V Evropski uniji je rast kulturnih in ustvarjalnih industrij od 90-ih let prejšnjega stoletja eksponentna z vidika ustvarjanja delovnih mest in njihovega prispevka k BDP.

Izziv globalizacije in nastop digitalne dobe ponujata pomembne nove priložnosti za razvoj teh industrij ter lahko izboljšata njihov potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest, ki v veliki meri še ni izkoriščen. Potrebne so strateške naložbe, da bi kulturne in ustvarjalne industrije spodbudile dinamičnost kulturne raznolikosti, socialno in teritorialno kohezijo, rast in zaposlovanje. Zato je treba zagotoviti ustrezno financiranje, tem industrijam pomagati, da bi se razvile v lokalnem in regionalnem okolju, ter se usmeriti v ustvarjalno gospodarstvo s spodbujanjem njihovih učinkov prelivanja v različnih gospodarskih in družbenih kontekstih. S tem ko bo na voljo večja digitalna ponudba evropskih avdiovizualnih vsebin, bodo lahko vsebine z evropsko identiteto bolj vplivale na kulturno raznolikost. Ustvarjalni sektor tudi pomembno prispeva k razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ima pomembno vlogo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

Zaradi tega je potreben zagon na ravni Skupnosti za spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih industrij in to je tudi razlog, zakaj mora imeti to področje inovativne gospodarske modele in dostop do novih zakonodajnih ponudb storitev na spletu. Nujno je torej treba ustvariti resnično enoten trg vsebin in storitev na spletu, uvesti posebne ukrepe, da bi izboljšali vlogo kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki spodbujajo inovativnost in strukturne spremembe, ter združili akterje na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter ustvarili nove proizvode in storitve, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest.

V Evropi ima kulturni sektor ključno vlogo in privablja državljane, podjetja in vlagatelje, zato velja Evropa za dinamično in spodbudno mesto za življenje in delo. Energičen in rastoč kulturni sektor je vsekakor bistven za uspešnost Evrope na področju ustvarjalnega gospodarstva, ki temelji na znanju. Kulturni sektor tudi privablja kvalificirane in ustvarjalne ljudi. V tem času kulturne in ustvarjalne industrije tudi pomembno spodbujajo gospodarske in socialne inovacije v številnih drugih sektorjih.

V času, ko nekateri naši mednarodni partnerji že v veliki meri črpajo iz raznolikih virov teh industrij, mora Evropska unija šele razviti strateški pristop, pri katerem bosta trdnost in ustvarjalnost njenega gospodarstva ter družbena povezanost temeljila na prednostih njene kulture.

V tem pogledu mora zelena knjiga ponuditi več. Da bodo lahko kulturne in ustvarjalne industrije čim bolj izkoristile svoj dvojen kulturni in gospodarski potencial, potrebujejo večjo zmožnost eksperimentiranja in inovacij, mešanico ustreznih znanj in spretnosti ter dostop do financiranja. Zahvaljujoč ustvarjalnemu gospodarstvu so kulturni delavci dejavniki razvoja družbe znanja ter postajajo vir gospodarskega razvoja in družbene harmoničnosti. Kulturne in ustvarjalne industrije dajejo večjo razsežnost ustvarjalni dodani vrednosti, saj naša gospodarstva čedalje bolj temeljijo na nematerialnih storitvah. Trajni dejavnik rasti temelji predvsem na dolgoročnih naložbah v evropski ustvarjalni potencial.

Vzpostavitev resničnega notranjega trga je prednostna naloga, da bi okrepili zaposlovanje in socialno kohezijo ter vzpostavili trajno gospodarsko rast, zato da bi Evropska unija postala območje z najbolj konkurenčnim in dinamičnim gospodarstvom na svetu, ki temelji na znanju, skupaj z kvantitativnim in kvalitativnim izboljšanjem delovnih mest. Zato je treba priznati posebnost celotnega kulturnega sektorja in ga nujno upoštevati pri oblikovanju evropske zakonodaje s področja mednarodne trgovine, notranjega trga, konkurence in davčne politike.

Za kulturne in ustvarjalne industrije je značilno, da so dvojne narave, zaradi česar se tudi razlikujejo od drugih industrij – ekonomske, saj prispevajo k zaposlovanju, rasti in ustvarjanju blaginje, predvsem pa kulturne, saj prispevajo k razvoju ter družbenem in kulturnem povezovanju državljanov. Ti sektorji imajo s spodbujanjem ustvarjalnosti in inovacijami za izboljšanje postopkov širjenja in produkcije v Evropski uniji pomembno vlogo pri spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti, pluralizma, socialne in teritorialne kohezije ter pri demokratizaciji dostopa do kulture in spodbujanju medkulturnega dialoga. Zato je za ohranjanje evropske kulturne raznolikosti nujni pogoj, da se ustvarjanje pravično nagradi s pravicami intelektualne lastnine.

Spodbujati je treba tudi mobilnost in privlačnost. S spodbujanjem mobilnosti umetnikov, kulturnih delavcev in umetniških del bi namreč evropskim kulturnim in ustvarjalnim industrijam pomagali predvsem pri prodiranju z lokalne ravni na nacionalno. Zato si je treba prizadevati za vzpostavitev uravnoteženih partnerstev z evropskimi zaposlenimi v stroki na podlagi mehanizmov rednega posvetovanja, da bi sledili hitro razvijajočemu se sektorju, odpravili ovire za mobilnost in zagotovili nadzor nad orodji, razvitimi na vseh ravneh.

Evropska unija mora uvesti ukrepe, s katerimi bo podprla ustvarjalni sektor. Zelo zaželeno bi bilo, da bi imela ta zelena knjiga kratko- in dolgoročen učinek na evropski ravni, na primer s prilagojeno davčno ureditvijo za kulturne dobrine in storitve na spletu ter zagotovijo možnosti uporabe finančne pomoči Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada. Da bi lahko kulturne in ustvarjalne kulture imele spodbujevalno vlogo v vseh pogledih, je treba zagotoviti finančne možnosti, podprte s solidnim strokovnim znanjem na področju posebnosti kulturnih industrij, in prilagojeno davčno ureditvijo.

Če želimo sprostiti potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij, moramo razviti zlasti kakovostno izobraževanje na področju umetnosti in kulture, teritorialno razsežnost, lokalna partnerstva, ustvarjanje in ustvarjalnost, prenos znanja in izkušenj, financiranje, javno-zasebna partnerstva in izmenjavo zgledov dobre prakse. Ustvariti moramo konkurenčnost med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami, pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima vsak sektor svoje posebnosti in potrebuje različne oblike pomoči.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (26.1.2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Pripravljavec mnenja: William grof Dartmouthski

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je razvoj trgovine z blagom ter storitvami kulturne in ustvarjalne industrije pomemben steber kulture, razvoja in demokracije, hkrati pa gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi in svetu; ugotavlja, da se je po nekaterih ocenah svetovna trgovina z blagom ter storitvami kulturne in ustvarjalne industrije v zadnjih desetih letih skoraj podvojila;

2.  poudarja, da je treba na podlagi strategije Evropa 2020 z zakonodajnim okvirom spodbujati ustvarjalnost, inovacije, rast in trajnostna delovna mesta v sektorju kulturne in ustvarjalne industrije kot tudi sodelovanje med državami članicami EU in industrijami s področja kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti;

3.  poudarja velik potencial kulturne in ustvarjalne industrije v mednarodni trgovini in meni, da je zaradi zahtevnega zbiranja podatkov njen pomen premalo cenjen;

4.  je trdno prepričan, da večja odprtost za trgovino v sektorju kulturne in ustvarjalne industrije ne bo rešila vseh težav in da mora biti trgovinska ureditev v tem sektorju drugačna od ureditve za običajno blago; ugotavlja, da svetovno trgovino z blagom ter storitvami kulturne in ustvarjalne industrije še vedno obvladujejo razvite države, in meni, da bi morala Komisija oblikovati nove pobude za spopadanje s to težavo; meni, da lahko kulturna in ustvarjalna industrija prispeva h gospodarskemu okrevanju v evropskih regijah in mestih, katerih trgi, temelječi na proizvodnji tradicionalnih lokalnih obrtniških izdelkov in trgovanju z njimi, so gospodarsko nazadovali zaradi nepoštene konkurence proizvodov iz dinamično razvijajočih se gospodarstev;

5.  opozarja, da je za učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine v mednarodnih trgovinskih sporazumih potrebno ravnovesje med interesi imetnikov pravic in širše družbe, da bi zagotovili vodilno vlogo EU v gospodarstvu znanja, ter da bi bilo treba to varstvo različno izvajati, odvisno od tega, ali gre za najmanj razvite države in države v razvoju ali pa za konkurente industrijskih držav; meni, da je zadovoljiva učinkovitost evropske kulturne in ustvarjalne industrije odvisna od vzpostavitve tega ravnovesja, da bi še naprej spodbujali podjetja, umetnike in ustvarjalce k inovacijam; zato se mora EU spopasti z izzivom, kako v dobi novih tehnologij oblikovati zakonodajo o avtorskih pravicah, ki bo skladna z zahtevami o svoboščinah posameznika; je prepričan, da se je mogoče samo z mednarodnim sodelovanjem zoperstaviti piratstvu, ponarejanju in kršenju pravic intelektualne lastnine;

6.  opozarja, da bi bilo treba Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS) razširiti tudi na druga področja kulturne in ustvarjalne industrije;

7.  poudarja, da je varstvo avtorskih pravic v prvi vrsti namenjeno zaščiti dejanskih avtorjev in ustvarjalcev ter da to varstvo ne bi smelo spodkopati temeljnih pravic;

8.  v celoti podpira razvoj bolj velikopoteznih politik EU ter vzajemno koristnega in prostovoljnega sodelovanja med državami članicami EU na področju kulturne in ustvarjalne industrije, kot je predvideno v Konvenciji Unesca o spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005;

9.  ugotavlja, da se e-poslovanje in internet razvijata izjemno hitro, z nenehnim in vse hitrejšim prihodom novih generacij tehnologije, in zato meni, da bi si bilo treba prizadevati za uskladitev regulativnega odziva Unije s trenutnimi socialnimi in trgovinskimi zahtevami, tako da ta odziv zaradi zastarelosti ne bi bil nesmiseln in ne bi oviral polnega razvoja kulturnih ter ustvarjalnih industrij držav članic EU;

10. ugotavlja, da se internet razvija naravno in da so življenjski cikli tehnologije vedno krajši, zato meni, da bo vsaka pobuda za nadzor razvoja infrastrukture, ki ne bo oblikovala alternativnih podjetniških modelov, vedno zamujala za vsaj eno generacijo in bo verjetno onemogočala rast kulturnih in ustvarjalnih industrij v državah članicah EU;

11. poudarja pomen Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005 kot bistvenega instrumenta, s katerim se lahko v mednarodnem okviru STO zagotovi ohranitev „kulturne izjeme“ v mednarodni trgovini z blagom in storitvami kulturne in ustvarjalne narave.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

7

1

19

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Kader Arif, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Cristiana Muscardini, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Pablo Zalba Bidegain, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

George Sabin Cutaş, Mário David, Jörg Leichtfried, Miloslav Ransdorf, Michael Theurer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Patrice Tirolien


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (8.12.2010)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Pripravljavka mnenja: Karima Delli

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker sta kulturna in ustvarjalna industrija pomemben del evropskega gospodarstva, ker že zaposlujeta okrog 5 milijonov ljudi, in ker zaradi multiplikacijskega učinka inovacij na tem področju predstavljata sektor z velikim potencialom za ustvarjanje spodobnih in kakovostnih delovnih mest, ki jih ni mogoče delokalizirati; ker sta kulturna in ustvarjalna industrija glavni mehanizem za doseganje ciljev EU na področju zaposlovanja ter razvoja na znanju in inovacijah temelječe družbe kot dela strategije Evropa 2020, predvsem v okviru pobud za nova delovna mesta in industrijsko politiko, ki bo v koraku s časom globalizacije; ker je za to treba ustvariti okolje, ki spodbuja razvoj tistih panog, ki prispevajo k spodbujanju kulturne zavesti in raznolikosti na lokalni in regionalni ravni, razvoja zaposlovanja in strokovnega znanja, kakovosti, konkurenčnosti, povečanja vrednosti površin/ozemelj in naravne ali kulturne dediščine ter tehničnih inovacij,

B.     ker je dostop do znanja in ustvarjalnih vsebin odločilen element temeljnih pravic, kot je spoštovanje kulturne raznolikosti, zlasti za najbolj ranljive,

C.     ker je ustvarjalnost odvisna od dostopa do obstoječih znanj, del in ustvarjalnih vsebin,

D.     ker neobstoj uskladitve izjem pri avtorski pravici zavira pretok proizvodov in storitev, nastalih na podlagi znanja, v vsej Evropi in tudi ustvarjanje novih delovnih mest v inovativnih sektorjih v stalno razvijajočem se tehnološkem okolju,

E.     ker velika raznolikost statusov kulturnih delavcev in ustvarjalcev – ljubiteljev, prostovoljcev, zaposlenih, pogodbeno zaposlenih v zabavni industriji, samostojnih podjetnikov itd. – in njihovih načinov dela kaže na evropsko bogastvo, ki ga je treba ohraniti, hkrati pa zagotoviti nediskriminacijo akterjev in njihov dostop do pravice do dela in socialnih pravic, da se zagotovi pravično in redno plačilo ter tako zmanjša negotovost,

1.      poudarja, da je treba zmanjšati neenakosti, s katerimi se spopadajo kulturni delavci in ustvarjalci ter se boriti proti čedalje pogostejšim negotovim zaposlitvam in diskriminaciji na teh področjih, zlasti glede plačil, dostopa do trga dela, socialne varnosti, nadomestila za primer brezposelnosti in porodniškega dopusta ter ustreznega razmerja med delovnim mestom in usposobljenostjo; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo spremembe, ki so nujne za prilagoditev sistemov socialne varnosti držav članic posebnim potrebam kulturnih delavcev in ustvarjalcev, tako da v njih zagotovi merila, ki bodo ustrezala zahtevam geografske mobilnosti in upoštevala pogosto diskontinuiteto delovnih razmerij v tem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje med akterji v kulturi, izobraževanju in podjetjih za lažje vključevanje zlasti prikrajšanih mladih na trg dela;

2.      meni, da je bistveno nameniti vso pozornost posebnim pogojem zaposlovanja delavcev na področju znanja, ustvarjalnosti in kulture, katerih pomen za inovativnost evropskega gospodarstva se upravičeno poudarja, vendar ne da bi se dovolj upoštevale posebnosti in značilnosti, ki so posledica mobilnosti in diskontinuitete teh poklicev; zato poziva Komisijo, naj še podrobneje preuči te vidike in predloži predloge v zvezi z njimi;

3.      poudarja, da je kultura temeljna dobrina splošnega pomena, potrebna za rast Evrope v vseh njenih razsežnostih ter preseganje nacionalizmov in drugih ovir; je prepričan, da mora Unija podpirati kulturne in ustvarjalne industrije s programi in jamstvenimi skladi, ki so jim namenjeni;

4.      ugotavlja, da kulturne in ustvarjalne industrije delujejo v stalno spreminjajočih se razmerah, za katere je značilen hiter razvoj in hitro širjenje digitalnih tehnologij v informatiki in komunikacijah po vsem svetu;

5.      poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno pomoč malim, srednjim in mikropodjetjem, ki opravljajo dejavnost v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v Evropi; poudarja pomembnost izvajanja politik, ki prispevajo k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest v teh podjetjih, saj predstavljajo večino v sektorju kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti, in olajša dostop do financiranja, vključno z mikrokrediti

6.      ugotavlja, da kulturne in ustvarjalne industrije pogosto pomagajo pri spodbujanju šepajočih lokalnih gospodarstev, saj spodbujajo nastajanje novih gospodarskih dejavnosti in ustvarjajo nova delovna mesta, ki podpirajo razvoj celotnih evropskih regij;

7.      poziva Komisijo, naj spoštuje in prizna dejavnosti kulturnih služb, neprofitnih organizacij in zasebnih pobud, ki sodelujejo pri razvoju vključujočega ustvarjalnega gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in ohranjajo dobre prakse, katerih namen je olajšati dostop vseh mladih (najsi gre za študente, vajence, pripravnike, iskalce zaposlitve itd.) in najbolj ranljivih posameznikov do kulture in ustvarjalnih vsebin, kot so znižane cene, boni za kulturo ali brezplačne kulturne dejavnosti;

8.      meni, da je treba na seznam sektorjev, ki tvorijo kulturne in ustvarjalne industrije, naveden v Zeleni knjigi, dodati modo ter kulturni in trajnostni turizem, ki ju odlikujeta močna ustvarjalnost in podjetniški duh, pomemben za gospodarstvo in mednarodno konkurenčnost Evrope;

9.      meni, da je nujno izboljšati znanja, veščine in poklicne možnosti delavcev, zaposlenih v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ter spodbuja države članice, naj podpirajo programe vseživljenjskega učenja, ki sledijo temu;

10.    poudarja vpliv ustvarjalnega sektorja na zaposlovanje v Uniji in nestandardnost delovnih razmerij v tem sektorju v primerjavi s plačano zaposlitvijo;

11.    opozarja, da delavci velik del dela v ustvarjalnem sektorju opravijo zunaj delovnih razmerij, bodisi kot samozaposleni delavci bodisi kot mali podjetniki, kar močno vpliva na socialno varnost in zaščito delavcev v tem sektorju;

12.    poziva Komisijo, naj podpira mobilnost na področju usposabljanja pri kulturnih delavcih in ustvarjalcih, zlasti pri mladih podjetnikih; spodbuja pobude Evropske unije in držav članic v zvezi z mobilnostjo, zlasti študentov, vajencev, pripravnikov in mladih umetnikov, diplomantov ali učencev, katerih cilj je spodbujati izmenjavo idej in dobrih praks ter izboljšanja jezikovnega znanja in razvoj umetniških rezidenc in delavnic, ter poziva Evropsko unijo in države članice, naj odstranijo ovire za prost pretok oseb in pridobitev vizumov, zlasti za izmenjave med umetniki Unije, in naj preučijo izvedljivost programov izmenjave za osebe s tega strokovnega področja med državami EU in tretjimi državami, ob upoštevanju zakonodaje o dostopu do ozemlja in uredbe o boju proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj okrepi boj proti oviram za prosti pretok v EU;

13.    poziva Komisijo in države članice, naj umetniku, avtorju, ustvarjalcu podelijo poseben poklicni status ter opredelijo pogoje tega statusa v ustreznih predpisih o socialni varnosti, pomoči za zaposlovanje ter dostopu do uradnih ali neuradnih izobraževanj; meni, da je treba umetnikom, avtorjem in ustvarjalcem pomagati, da v celoti izrazijo svoj potencial, saj so temelj kulturnih in ustvarjalnih industrij;

14.    poziva, naj se s prilagojenimi instrumenti odpravi velika razlika, ki je še vedno značilna za poklicni status in plačilo žensk v kulturnih in ustvarjalnih industrijah;

15.    poudarja prednosti izobraževanja, ki povezuje teoretično znanje o zgodovini civilizacije in tehniki, po eni strani, ter uporabno umetniško ustvarjanje in upravljanje s kulturnimi dobrinami, po drugi strani, v podjetjih, delavnicah itd., ter tako povečuje teoretično in praktično usposobljenost;

16.    poziva Komisijo, naj spodbuja raziskave in programe skupnega partnerstva med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter sektorjem izobraževanja in usposabljanja (tudi vseživljenjskega učenja), da bi državljanom omogočili pridobitev ustvarjalnih in medkulturnih sposobnosti, olajšali uporabo novih tehnologij in novih ustvarjalnih orodij v sektorju izobraževanja, krepili vseživljenjsko učenje in usposabljanje, zlasti prek Evropskega socialnega sklada, in da bi ob upoštevanju naglih tehnoloških sprememb na tem področju, obratno pa naj z raziskavami in razvojem, obnovili kulturno in ustvarjalno industrijo; poudarja, da medkulturno učenje ter znanja in veščine državljanom pomagajo razumeti druge kulture ter tako pomagajo pri socialnem vključevanju;

17.    poudarja potrebo po izmenjavi informacij in dobrih praks, povečanju ponudbe izobraževanja, zlasti na področju digitalnih tehnologij in poslovodenja, ter po razvoju novih znanj in veščin in spodbujanju vseživljenjskega učenja, na primer z olajševanjem dostopa do obstoječih evropskih programov in sredstev, kar bi omogočilo boljši dostop do dostojnih delovnih mest ter okrepitev in priznanje znanj in veščin ustvarjalcev in delavcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki jih močno zadevajo gospodarske in tehnološke spremembe;

18.    opozarja, da so umetniški poklici eden od stebrov naše kulturne dediščine in gospodarstva ter da je torej treba zagotoviti njihovo trajnost z mehanizmi prenosa ustreznih znanj in veščin, kot je poudarjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi;

19.    poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo, širjenje in razvoj odprtokodne programske opreme in odprtih standardov, ki pomenijo potencial za inovacije, ustvarjalnost, širjenje znanja in ustvarjanje delovnih mest;

20.    poudarja, kako bistvene so za kulturne in ustvarjalne industrije posebne izobraževalne politike, v katerih se upoštevata formalna in neformalna razsežnost učenja ter ki se razvijajo kot stalno vseživljenjsko učenje in vključujejo tudi pomoč za izobraževalne ustanove v tem sektorju;

21.    poziva Komisijo, naj se obrne na države članice, da bi dopolnila okvir vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in izobraževalnih programov, zlasti glede novih znanj in veščin, ki jih zahtevajo kulturne in ustvarjalne industrije;

22.    zagovarja večjo podporo spodbujanju mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev, kar prispeva k ponujanju novih trgov in zaposlitvenih možnosti;

23.    spodbuja uporabo evropskih sredstev in programov (na primer instrumenta mikrofinanciranja) za razvoj malih podjetij in mikropodjetij v sektorju kulture in ustvarjalnosti, da bi se optimizirala pomoč podjetjem z lažjim dostopom do informacij o možnostih financiranja in enostavnejšimi postopki za oddajo in obravnavo vlog;

24.    poziva Komisijo, naj države članice pozove k podpiranju umetniškega izobraževanja in ustvarjalnosti; zlasti poziva Komisijo, naj vključi obstoječe programe, predvsem programe Erazmus, Comenius in MEDIA, tako da predvidi proračunske postavke za umetnike, študente in učitelje v umetniških šolah ter mlade ustvarjalce, in sicer v obliki izmenjav, mentorstva, mobilnosti ali bivanja;

25.    poziva Komisijo, naj podpre naložbe v evropske programe, namenjene kulturnim in ustvarjalnim industrijam, skupaj z nepridobitnimi industrijami, tako da se jim dodelijo sredstva in se opredelijo posebni programi, podobni programu MEDIA; poziva, naj se določijo tudi posebna pravila za dostop do obstoječih sredstev, zlasti do sredstev Evropskega socialnega sklada;

26.    poziva države članice, naj spodbujajo razpoložljivost poslovodskih, poslovnih in podjetniških izobraževanj, ki so posebej namenjena kulturnim delavcem in ustvarjalcem, da se jim zagotovijo komunikacijska in podjetniška znanja in veščine, ki so nujne v stalno spreminjajočem se družbeno-gospodarskem okolju;

27.    spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezno raven socialne zaščite in minimalni dohodek za preživetje, zlasti na področju zavarovanja za primer brezposelnosti, zdravstvenega in materinskega zavarovanja, ki bo enaka ravni, ki velja za vse druge delavce, in naj preučijo posebne preventivne in dejavne ukrepe na področju politike zaposlovanja, ki bodo zagotovili spodoben dohodek v primerih prekinitve zaposlitve, značilne za področje kulture in ustvarjalnosti, s čimer bodo omogočili individualno in kolektivno neodvisnost ustvarjalcev; poleg tega meni, da bi lahko bil ustrezen instrument za zagotavljanje take ravni socialne zaščite minimalni dohodek in da bi ta lahko bil tudi koristno povezan z razvojem izobraževalnih programov.

28.    poziva Komisijo, naj spodbuja agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in zagotovi dostojne delovne razmere za zmanjšanje socialnih neenakosti, boj proti diskriminaciji in izboljšanje zdravja in varnosti pri delu v kulturnih in ustvarjalnih industrijah;

29.    poudarja, da kulturne in ustvarjalne industrije pogosto pripomorejo k spodbujanju prestrukturiranja šepajočih lokalnih gospodarstev in nastajanja novih gospodarskih dejavnosti, ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest in povečevanju privlačnosti evropskih regij in mest v okviru cilja socialne in teritorialne kohezije.

30.    poziva Komisijo, naj za zagotovitev trajnosti delovnih mest v ustvarjalnem sektorju poskrbi, da bo zagotovljena zadostna zaščita del pred piratstvom; meni, da je treba ob upoštevanju že izgubljenih delovnih mest v tem sektorju in groženj za prihodnost ponuditi zadostno varstvo na področju moralne pravice, ki zagotavlja trajnost delovnih mest v tem sektorju v Evropi;

31.    priznava tudi pomen varstva pravic intelektualne lastnine in učinkovitega pristopa h kršitvam teh pravic; meni, da te kršitve ogrožajo zlasti sposobnost preživetja sektorja, saj so pravice intelektualne lastnine jamstvo za prihodke in delovna mesta v ustvarjalnem in kulturnem sektorju;

32.    priznava pomen izobraževanja za oblikovanje podjetniškega duha na tem področju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Jean-Luc Bennahmias, Mara Bizzotto, Milan Cabrnoch, David Casa, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Vincenzo Iovine, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Vilija Blinkevičiūtė, Edite Estrela, Julie Girling, Sergio Gutiérrez Prieto, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner, Birgit Sippel, Csaba Sógor


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (10.2.2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da so ustvarjalne in kulturne industrije, ki zagotavljajo 5 milijonov delovnih mest in 2,6 % BDP EU, ena glavnih gonilnih sil za rast v EU, da ustvarjajo nova delovna mesta, imajo ključno vlogo v svetovnih vrednostnih verigah, spodbujajo inovacije, prinašajo dodano vrednost kot dejavnik socialne kohezije ter so učinkovito orodje v boju proti sedanji recesiji;

2.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za boljšo opredelitev ustvarjalnih in kulturnih industrij, da bi se poglobljeno analiziral njihov vpliv na dolgoročno rast in mednarodno konkurenčnost ter spodbudilo večje priznavanje specifičnih lastnosti tega sektorja;

3.  poudarja, da je treba pobudo digitalna agenda neovirano in uspešno izvajati, kar bo kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogočilo, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo daljnosežne in hitre širokopasovne ter brezžične tehnologije, in da se tem tehnologijam uspešno prilagodijo;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj kulturnim in ustvarjalnim industrijam zagotovijo boljše možnosti za izkoriščanje spletnih trgov in umetnikom omogočijo izkoristiti prednosti digitalnega okolja;

5.  poudarja, da so za zagotovitev pogojev enakega dostopa do novih platform in opreme potrebni interoperabilnost in standardi, ter poziva Komisijo, naj spodbuja interoperabilnost med platformami, naj razvije standarde, ki bodo omogočili oblikovanje trga, ugodnega za inovacije, in naj se izogne sistemom, ki bi lahko omejili dostop do raznovrstnih vsebin;

6.  poziva Komisijo, naj v okviru digitalne agende pomaga malim in srednjimi podjetjem, dejavnim na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, pri iskanju konkurenčnih in potrošniku prijaznih inovativnih modelov spletnega poslovanja, ki temeljijo na sofinanciranju in deljenem tveganju med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter posredniki;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spodbude za javne in zasebne naložbe v kulturne in ustvarjalne industrije, da se oblikujejo in razvijejo enostavno ponovljive tehnologije za izboljšanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti;

8.  poziva k vzpostavitvi pravega evropskega enotnega trga ustvarjalnosti, ki bo kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogočal širitev in doseg večje baze morebitnih uporabnikov, jim pomagal razviti nove dolgoročne strategije za ustvarjanje, širjenje in izkoriščanje možnosti, hkrati pa bo spodbujal mobilnost, izmenjave in sodelovanje med ljudmi, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, zlasti z oblikovanjem platform kulturnih in ustvarjalnih industrij;

9.  poudarja, da mora inovacijska politika EU podpreti tehničen, gospodarski, socialni in okoljski inovacijski potencial ustvarjalnih malih in srednjih podjetij ter upoštevati pomembno vlogo ustvarjalnih industrij pri vzpostavljanju ustvarjalne in inovacijam prijazne družbe; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da postopki javnega naročanja ne bodo pomenili nepotrebnih stroškov in birokracije za mala in srednja podjetja;

10. poudarja, da so pravice intelektualne lastnine temeljna dobrina za ustvarjalna podjetja ter spodbuda za ustvarjalnost posameznikov in naložbe v ustvarjanje; zato poziva, naj se načrti za pomoč kulturnim in ustvarjalnim podjetjem prilagodijo digitalizaciji z novimi spletnimi storitvami, ki temeljijo na novih oblikah upravljanja pravic in zagovarjajo avtorske pravice, kot so sistemi razširjenega kolektivnega licenciranja in enostavni sistemi „vse na enem mestu“ za licenciranje pravic; poziva tudi k bolj uravnoteženemu regulativnemu okviru na področju zaščite in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

11. priznava, da je pomanjkljiv dostop do financiranja glavna ovira za rast za številna podjetja v ustvarjalnih industrijah; poudarja, da je nujno potrebno financiranje pobud, namenjenih ustvarjalnim podjetjem, da bi se ti sektorji okrepili; poudarja, da so zaradi narave kulturnih in ustvarjalnih industrij naložbe v obliki tveganega kapitala/zasebnega deleža/poslovnih angelov/dolžniško-lastniških naložb najustreznejše oblike financiranja; s tem v zvezi poudarja, da imata Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad potencial za podporo ustvarjalnemu sektorju, predvsem s podporo malim in srednjim podjetjem;

12. predlaga, naj se okvir evropske zveze ustvarjalnih industrij uporabi za oblikovanje platforme za dostop do informacij in nasvetov o pripravljenosti za naložbe in dolgoročnih podjetniških strategijah, dostopih do posojil, jamstvenih skladih in čezmejnih zasebnih naložbah ter za preučitev možnosti ustanovitve banke za ustvarjalne industrije; priznava tudi, da programi EU (kot je program za inovativnost in konkurenčnost) učinkovito omogočajo dostop malim in srednjim podjetjem do financiranja, in predlaga, naj Komisija oceni možnost oblikovanja podobnih posebnih programov za ustvarjalne in kulturne industrije;

13. izraža zadovoljstvo nad zavezo, ki jo je Komisija dala v vodilni pobudi o Uniji inovacij v okviru strategije EU 2020, namreč da bo vzpostavila Evropski vodstveni odbor za oblikovanje, ki ga bo v enem letu pozvala, naj poda predloge za okrepitev vloge oblikovanja v inovacijski politiki;

14. poudarja, da Kohezijski sklad in strukturni skladi zagotavljajo velike možnosti financiranja kulture, ustvarjalnosti in inovacij v vsej EU; obžaluje pa, da so imela kulturna in ustvarjalna podjetja doslej malo koristi od teh skladov; zato poziva države članice in Komisijo, naj omogočijo lažji dostop do finančnih sredstev preko teh instrumentov ter izboljšajo ozaveščenost in obveščenost o možnostih, ki so na voljo;

15. poudarja, da je treba ustvariti ugodnejše davčne in naložbene razmere, v katerih bi se preoblikovala sedanja pravila o DDV (tudi velike razlike med stopnjami na spletu in zunaj spleta) in razširila področja uporabe sedanjih sistemov davčnih olajšav;

16. predlaga, naj se v okviru evropskega leta prostovoljstva oblikuje program ukrepov, namenjenih čezmejni promociji kulture in sodelovanja;

17. poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe za večjo ozaveščenost vlagateljev o ekonomski vrednosti in visokem potencialu ustvarjalnih industrij za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pripravijo naj na primer vseevropske smernice poslovanja za ustvarjalne in kulturne projekte/storitve/dela ter specifične kazalnike uspešnosti, ki bodo olajšali tehnično in ekonomsko ocenjevanje naložb v ta sektor, ne da bi mala in srednja podjetja zaradi tega utrpela nepotrebne stroške in birokracijo;

18. poudarja pomen, ki ga imata evropska kultura in kulturna ustvarjalnost v naši družbi in za skupno evropsko identiteto zaradi spodbujanja vrednot, ki so del našega kolektivnega spomina in skupne dediščine;

19. poudarja pomen širjenja evropske digitalne knjižnice in njenega razvoja v osrednjo točko za posredovanje evropske kulturne dediščine, kolektivnega spomina in ustvarjalnosti ter v izhodišče za izobraževalne, kulturne, inovativne in podjetniške dejavnosti; opozarja, da so umetniške izmenjave eden od stebrov naše kulturne dediščine in gospodarstva ter da je zato treba zagotoviti njihovo trajnost z ustreznimi mehanizmi prenosa znanj in veščin;

20. poudarja pomen izobraževalnih programov, ki so osredotočeni na strokovna usposabljanja, razvoj idej in pripovedovanje zgodb, digitalna, tehnična, podjetniška in tržna znanja, vključno z uporabo družabnih omrežij in delavskih spretnosti; opozarja na možnosti za tesno sodelovanje in dialog med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami, univerzami, raziskovalnimi središči, umetniškimi šolami in umetniškimi ustanovami, ki bi lahko nudili skupne programe usposabljanja in možnosti za vseživljenjsko učenje; zato spodbuja države članice in regije, naj ustvarijo priložnosti za takšno sodelovanje, oblikujejo politike, ki združujejo naložbe v infrastrukturo z naložbami v človeški kapital ter preučijo programe inovacijskih bonov, s katerimi bi kulturnim in ustvarjalnim malim in srednjim podjetjem ter posameznikom pomagali pridobiti strokovna znanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.2.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Romana Jordan Cizelj, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Jaroslav Paška, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský,Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Antonio Cancian, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Yannick Jadot, Ivailo Kalfin, Bernd Lange, Mario Pirillo, Vladimír Remek, Silvia-Adriana Ţicău


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (3. 3. 2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Pripravljavec mnenja: Oldřich Vlasák

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  izraža zadovoljstvo, da se kulturne in ustvarjalne industrije, ki so pomemben del privlačnosti lokalnih skupnosti in regij ter vizije za njihov gospodarski, družbeni in ozemeljski razvoj, v zeleni knjigi priznavajo kot sredstvo za lokalni in regionalni razvoj, in poudarja, da so za omenjene sektorje v okviru kulturnih in kreativnih industrij, zlasti kulture, raziskav, izobraževanja, turizma in zaposlovanja, v večini držav članic pristojni lokalni in regionalni organi, zato je treba poudariti pomembno vlogo, ki jo imajo v tem sektorju;

2.  poudarja, da imajo kulturna in ustvarjalna infrastruktura ter ustanove pomembno vlogo za razvoj fizičnega okolja krajev in mest, za ustvarjanje privlačnega okolja za naložbe in zlasti za saniranje in ponovno oživitev nekdanjih industrijskih območij ter da kulturna dediščina prinaša dodano vrednost in prispeva k individualnosti pri razvoju in obnovi podeželja, zlasti s svojim prispevkom h kmečkemu turizmu ter preprečevanju upadanja prebivalstva na teh območjih; meni tudi, da je izredno pomemben dejavnik v strategijah za sanacijo nekdanjih industrijskih območij ter v politikah za opredelitev porajajočih se panožnih področij turizma in pri ponovni opredelitvi tradicionalnega turizma; zato meni, da bi bilo treba z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami podpreti osnovanje kulturne in ustvarjalne industrije ter razvoj že obstoječih industrij v partnerstvu med javnimi organi, ki predstavljajo različna politična področja, malimi in srednjimi podjetji in zadevnimi predstavniki civilne družbe;

3.  meni, da kulturni in ustvarjalni projekti izboljšujejo strukturne pogoje manj razvitih regij in tako prispevajo k teritorialni koheziji v EU, hkrati pa tudi neposredno podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah, saj prinašajo velike možnosti za rast in nova delovna mesta preko inovacij, zlasti za MSP; zato poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v največji možni meri izkoristijo obstoječe podporne programe EU, kot so kohezijska in strukturna politika, razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike, okvirni program za raziskave, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ter druge, uvedejo pa naj tudi nove projekte za spodbujanje kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti (med drugim projekte v zvezi z regionalnimi jeziki in kulturami), konkurenčnosti in inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo obstoječe mehanizme pomoči za spodbujanje znanja o težavah, povezanih z izvajanjem na regionalni in lokalni ravni;

4.  poudarja, da ima kultura pomembno vlogo v smislu trajnostnega razvoja čezmejnih območij, ter se zaveda, da lahko kulturna in ustvarjalna infrastruktura in ustanove prispevajo k doseganju teritorialne kohezije; meni, da je spodbujanje kulture in ustvarjalnosti sestavni del ozemeljskega sodelovanja in bi ga bilo treba okrepiti; poziva vse organe, ki sodelujejo na lokalni ravni, naj uporabijo programe ozemeljskega sodelovanja, da bi prenesli in uporabili zglede najboljše prakse za razvoj kulturne in ustvarjalne panoge; poziva Komisijo in države članice, naj popišejo razpoložljivo znanje o praksah, potrebah in dobrih izkušnjah čezmejnega in ozemeljskega kulturnega in ustvarjalnega sodelovanja, pridobijo posebno strokovno znanje o kulturi, ustvarjalnosti in čezmejnih območjih (zlasti malo raziskanih področjih, kot je povezava med kulturo, ustvarjalnostjo in gospodarstvom) ter izdelajo čezmejne strategije za upravljanje kulturne dediščine in virov;

5.  ugotavlja, da je omrežna infrastruktura, na primer hitre širokopasovne in internetne povezave, zlasti pomembne za kulturne in ustvarjalne industrije in so pogoj za njihov razvoj, saj zmanjšujejo prikrajšanost zaradi lokacije, ter da je tehnologija za te industrije ključna pogonska sila; pozdravlja predvidene ukrepe za okrepitev vloge kulturnih in ustvarjalnih industrij kot katalizatorjev za inovacije in strukturne spremembe v okviru vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Evropska digitalna agenda“; poudarja vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v kulturnih in ustvarjalnih industrijah in ustvarjalne vezi med naložbami, tehnologijo, inovacijami, podjetništvom in trgovino ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dostopnost in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podprejo infrastrukturo širokopasovnih omrežij, in ko bo v Evropi vzpostavljena obsežna osnovna pokritost s širokopasovnimi omrežji, naj tudi na podeželju zagotovijo zadostna hitra in ultrahitra omrežja in druge oblike stroškovno učinkovitih internetnih povezav, da bi jim zagotovili uravnotežen dolgoročen razvoj;

6.  poudarja, da je mobilnost ključni dejavnik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki jim omogoča, da se širijo onkraj svojega lokalnega in regionalnega okvira ter vstopajo na širši evropski in svetovni trg; ugotavlja, kako pomembne so torej pobude EU, kot sta program pobratenja mest in program Leonardo da Vinci, za omogočanje take mobilnosti; meni, da bi lahko Komisija namenila več pozornosti pobratenju mest, občin in regij, kar je bilo dolga leta odlična podlaga za kulturno in ustvarjalno sodelovanje in izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti spodbuja sodobne in kakovostne pobude pobratenja in izmenjave, ki bodo vključevale vse dele družbe, ter naj si prizadevajo za odpravo pravnih in upravnih ovir ter podprejo pobude, da bi spodbudili in izboljšali mobilnost umetnikov, umetniških del in kulturnih delavcev;

7.  poudarja splošno priznavanje pobude evropska prestolnica kulture kot „laboratorija“ za urbani razvoj prek kulture ter poziva Komisijo, naj spodbuja to pobudo in zagotovi prave razmere za prenos zgledov najboljše prakse, kulturno sodelovanje in postavitev mrež za izmenjavo izkušenj o priložnostih kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi v celoti izkoristili potencial teh sektorjev;

8.  predlaga, naj Komisija oceni učinek strukturnih skladov ter obstoječih in prihodnjih programov na področju kulture, raziskav, turizma, avdiovizualnih medijev, mladine, izobraževanja in usposabljanja ter dejavnikov, ki ovirajo ali omejujejo koriščenje razpoložljivih proračunskih sredstev, pri čemer naj upošteva politične izkušnje in izkušnje iz obstoječih projektov in študij, da bi oblikovala kohezijsko politiko za obdobje po letu 2013, ki bo omogočala polno izkoriščenje potenciala kulturnega področja, zlasti potenciala ustvarjalnih panog, hkrati pa naj prizna koristi dinamičnega sektorja kulturnih in ustvarjalnih industrij za povečanje konkurenčnosti EU na svetovni ravni z oblikovanjem okolja, v katerem se bo spodbujalo in cenilo ustvarjalnost, inovacije in podjetništvo; poziva države članice, naj že v prve stopnje pogajanj o zakonodaji in programih, za katere se odobrijo sredstva iz strukturnih skladov, vključijo regionalne in lokalne organe, da bo pravočasno vzpostavljen dialog med različnimi ravnmi upravljanja; poudarja potrebo po preprostejši strukturi skladov z usklajenimi pravili kot splošnega načela prihodnje kohezijske politike, da bi povečali upravno zmogljivost zadevnih organov in se izognili odvrnitvi morebitnih partnerjev od udeležbe v projektih;

9.  opozarja na kulturno raznolikost Evrope, zlasti njeno bogato dediščino regionalnih jezikov in kultur, ugotavlja, da so kulturne in ustvarjalne industrije bistvene za steber pametne rasti strategije Evropa 2020, ter v zvezi s tem poudarja pomen pametne specializacije občin in regij; da bi v celoti izkoristili ustvarjalni potencial Evrope in spodbudili konkurenčnost, bi morala ustvarjalna podjetja oblikovati mednarodno konkurenčne grozde, s čimer bi si zagotovila boljše možnosti pri uvajanju zamisli na trg in njihovem preoblikovanju v uporabniku prijazne in privlačne proizvode ter tako dosegla svetovno primerjalno prednost v tem sektorju do leta 2020 in naprej; spodbuja Komisijo in države članice, naj podprejo kulturne in ustvarjalne pobude in proizvodnjo kot način ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarskega razvoja, in sicer na usklajen način in na podlagi lokalnih in regionalnih potreb, virov in prednosti, da bi povečali učinkovitost;

10. opozarja, da je obstoj tkiva dinamičnih malih in srednjih podjetij osnova za raznovrstne ter kakovostne kulturne in razvedrilne industrije; poziva, naj imajo mala in srednja podjetja ter zasebni kapital v prihodnje pomembnejšo vlogo pri izvajanju projektov in ukrepov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti prek javno-zasebnega partnerstva in s čim boljšim koriščenjem finančnih instrumentov Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada ter jamstev za posojila in spodbujanjem udeležbe tveganega kapitala pri ustanavljanju inovativnih kulturnih in ustvarjalnih industrij; poziva Komisijo, naj poenostavi pravila o delovanju teh instrumentov, saj so trenutno tako zapleteni, da je njihova uporaba omejena; poziva države članice, naj jih podrobneje preučijo kot sredstvo za izboljšanje kakovosti projektov in udeležbe zasebnih akterjev, zlasti malih in srednjih podjetij, v evropskih projektih;

11. priznava izreden čezmejni značaj kulturnih in ustvarjalnih industrij ter poziva Komisijo, naj si ob usklajevanju z Eurostatom prizadeva, da bo sektor bolje opredeljen in natančneje izražen v statistikah (razvoj novih modelov in metod za zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, izboljšanje njihove primerljivosti ter kakovosti postopkov zbiranja);

12. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva podpirati, spodbujati in pospeševati razvoj kulture in ustvarjalnosti z izpopolnjevanjem sistema sodelovanja med državami članicami in institucijami EU, ki bo temeljil na izmenjavi izkušenj o najboljši praksi, ter priporoča, naj Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti lokalne in regionalne organe vključi v nadaljnji postopek po zeleni knjigi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.2.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Paul Besset, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Seán Kelly, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karima Delli, Karin Kadenbach, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Patrice Tirolien, Derek Vaughan

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev)


MNENJE Odbora za pravne zadeve (1. 3. 2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij

(2010/2156(INI))

Pripravljavka mnenja: Cecilia Wikström

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije v Evropi pomembno vlogo pri spodbujanju kulturne raznolikosti in pluralizma, veliko pa tudi prispevajo k oživitvi gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest in trajnostnemu razvoju ter konkurenčnosti evropskega gospodarstva; ker so mala in srednja podjetja ključni akterji v teh sektorjih,

B.  ker evropske kulturne in ustvarjalne industrije za svoj razcvet potrebujejo sodoben, dostopen in pravno varen sistem za zaščito pravic intelektualne lastnine,

C. ker se zaradi tehnološkega napredka informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij nikakor ni spremenila temeljna potreba po zaščiti pravic intelektualne lastnine,

D. ker je treba bolj spoštovati veljavni pravni okvir za zaščito teh pravic ter izvesti reforme, med drugim v zvezi s poenostavitvijo postopkov za izdajanje licenc v kulturnih industrijah, da se v celoti izkoristijo nove možnosti in zagotovi uravnotežen sistem zaščite pravic, ki upošteva interese ustvarjalcev in potrošnikov,

E.  ker razdrobljenost trga povzroča vse več ovir za razvoj spletnih storitev, saj si ponudniki vsebin želijo ponujati ustvarjalna dela na celotnem trgu EU,

F.  ker ta razdrobljenost pomeni, da se uporabniki, ki želijo čezmejni dostop do ustvarjalnih vsebin, spopadajo s precejšnjimi ovirami ali iščejo druge, ne vedno zakonite, možnosti za dostop, kar škodi izkoriščanju ustvarjalnih del in onemogoča resničen razvoj notranjega digitalnega trga,

G. ker je sodoben sistem blagovne znamke Unije bistven za zaščito vrednosti, ki jo predstavljajo naložbe evropskih podjetij v oblikovanje, ustvarjanje in inovacije,

1.  poudarja, da je treba pravice intelektualne lastnine učinkovito uveljavljati na spletu in zunaj njega, ter v zvezi s tem opozarja, da je treba vse ukrepe temeljito oceniti, da se zagotovi, njihova učinkovitost, sorazmernost in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

2.  poudarja, da morajo prizadevanja za boj proti kršenju avtorskih pravic uživati podporo javnosti, potrošnikom pa morajo biti bolj razumljiva, da se ne bi zmanjšala podpora pravicam intelektualne lastnine med državljani;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo najboljših praks o uspešnih metodah za dvig ozaveščenosti javnosti o vplivu kršitev pravic intelektualne lastnine;

4.  ugotavlja, da je razdrobljenost trga v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih deloma posledica kulturne raznolikosti in jezikovnih preferenc uporabnikov;

5.  poudarja, da sedanje prakse pri izdaji licenc prispevajo k razdrobljenosti notranjega trga EU; ugotavlja, da se kljub doseženemu napredku še ni obravnavalo povpraševanje potrošnikov po licencah za več ozemelj in več repertoarjev za čezmejno in spletno uporabo;

6.  poudarja, da bo učinkovitejši in cenejši postopek izdaje licenc na medobratovalnih tehnoloških platformah zagotovil širšo distribucijo kulturnih in ustvarjalnih vsebin, ustvarjalcem omogočil višje licenčnine, hkrati pa koristil posrednikom in ponudnikom storitev;

7.  opozarja, da je cilj EU spodbujati kulturne in ustvarjalne industrije na spletu in zunaj njega; cilj bi morala biti splošna uporaba vseevropskih licenc v skladu s povpraševanjem trga in potrošnikov; če tega v kratkem ne bi bilo mogoče doseči, bi bilo treba pripraviti celovito oceno potrebne zakonodaje za obravnavanje vseh morebitnih ovir pri vzpostavitvi učinkovitega notranjega trga EU, vključno z načelom teritorialnosti;

8.  meni, da pravilno delovanje notranjega trga ovirajo tudi predpisi o DDV in pomanjkanje dosegljivih načinov plačila za spletno prodajo, kar je treba čim prej obravnavati;

9.  zato poziva Komisijo, naj čim prej predloži konkretne zakonodajne predloge za rešitve teh vprašanj, da se odpravijo obstoječe ovire za razvoj notranjega trga, zlasti v spletnem okolju, pri čemer se upoštevata povpraševanje potrošnikov in kulturna raznolikost;

10. poudarja, da se je končno treba spoprijeti z „lakoto po knjigah“ pri slabovidnih osebah in osebah, ki imajo težave z branjem; opozarja Komisijo in države članice na njihove obveznosti iz konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, da je treba sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bodo invalidom zagotovili kulturno gradivo v dostopnih oblikah, ter zagotoviti, da zakoni o varstvu intelektualne lastnine ne bi nerazumno ali diskriminacijsko ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva; poziva Komisijo, naj v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino deluje dejavno in pozitivno za dosego zavezujoče pravne norme, temelječe na predlogu pogodbe, ki ga je pripravila Svetovna zveza slepih in ga leta 2009 vložila pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino;

11. poudarja, da je treba rešiti vprašanje osirotelih del; pozdravlja namero Komisije, da bo predložila predloge na tem področju; ugotavlja, da problem osirotelih del in „črne luknje 20. stoletja“ ni omejen zgolj na tiskana dela, kot so knjige in revije, temveč zadeva vse vrste del, vključno s fotografijami, glasbo in avdiovizualnimi deli;

12. poziva Komisijo, naj spodbuja finančno podporo pobudam zasebnega sektorja za vzpostavljanje široko dostopnih zbirk podatkov o pravicah in glasbenih, avdiovizualnih ter drugih repertoarjih; s takimi zbirkami podatkov bi se povečala preglednost in poenostavili postopki za pridobitev pravic za uporabo avtorskega dela;

13. poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavljanje pravičnih, nepristranskih in učinkovitih alternativnih mehanizmov za reševanje sporov za vse zainteresirane strani;

14. pozdravlja pregled sistema blagovne znamke Unije s strani Komisije in jo spodbuja, naj poskrbi za ustrezne ukrepe, s katerimi bodo blagovne znamke enako dobro zaščitene na spletu in zunaj njega;

15. meni, da bi morala Komisija upoštevati posebne težave, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v skladu z načelom „najprej pomisli na male“, ki ga uvaja akt za mala podjetja za Evropo, med drugim z uporabo načela nediskriminacije za mala in srednja podjetja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.2.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Sajjad Karim, Eva Lichtenberger, Toine Manders


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Marek Henryk Migalski, Doris Pack, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Timo Soini, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, Marie-Christine Vergiat, Sabine Verheyen, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nessa Childers, Oriol Junqueras Vies, Ramona Nicole Mănescu, Hans-Peter Martin, Iosif Matula, Francisco José Millán Mon, Monika Smolková

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Christian Engström, Miguel Angel Martínez Martínez

Zadnja posodobitev: 28. april 2011Pravno obvestilo