o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2009, predloženem Evropskemu parlamentu v skladu z delom II, točko G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006

(2010/2124(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2009, predloženega Evropskemu parlamentu v skladu z delom II, točko G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006(1),

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o letnih poročilih o skupni zunanji in varnostni politiki za leto 2007 in 2008 z dne 19. februarja 2009(2) in z dne 10. marca 2010(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010(4) o Evropski službi za zunanje delovanje,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o krepitvi organizacije OVSE – vloga EU(5),

–   ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti(6),

–   ob upoštevanju izjave visoke predstavnice na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o osnovni organizaciji osrednje uprave Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 8. julija 2010(7),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 16. septembra 2010 o zunanjih odnosih EU,

–   ob upoštevanju člena 119(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0168/2011),

A. ker mora EU dodatno razvijati cilje svoje zunanje politike in po vsem svetu spodbujati svoje vrednote in interese, da bi prispevala k miru, varnosti, solidarnosti, preprečevanju konfliktov, spodbujanju demokracije, varovanju človekovih pravic, enakosti spolov, spoštovanju mednarodnega prava, podpiranju mednarodnih institucij, učinkoviti večstranskosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, trajnostnemu razvoju, svobodni in pošteni trgovini ter izkoreninjanju revščine,

B.  ker izvajanje Lizbonske pogodbe prinaša novo razsežnost evropskemu zunanjemu delovanju in bo prispevalo h krepitvi skladnosti, povezanosti in učinkovitosti zunanje politike EU, ter obsežneje njenim zunanjim ukrepom,

C. ker Lizbonska pogodba daje nov zagon zunanji politiki EU, zlasti z zagotavljanjem institucionalnih in operativnih orodij, ki bi Uniji lahko omogočila, da prevzame mednarodno vlogo, ki je sorazmerna z njenim zelo pomembnim gospodarskim statusom in njenimi prizadevanji, ter da se organizira tako, da bo uspešen svetovni akter, ki bo lahko prevzel del odgovornosti za svetovno varnost in prevzel vodstvo pri določanju skupnih odgovorov na skupne izzive,

D. ker nov zagon evropskega zunanjega delovanja prav tako zahteva, da EU deluje bolj strateško, da bi tako lahko uveljavila svoj pomen na mednarodnem prizorišču; ker sposobnost EU, da vpliva na mednarodni red, ni odvisna zgolj od skladnosti njenih politik, akterjev in institucij, temveč tudi od dejanskega strateškega koncepta zunanje politike EU, ki mora združiti vse države članice v sklopu istega niza prednostnih nalog in ciljev, tako da bodo na mednarodnem prizorišču nastopile z odločnim enotnim stališčem; ker je treba zunanji politiki EU zagotoviti potrebna sredstva in instrumente za učinkovito in skladno delovanje Unije na svetovni ravni,

E.  ker se s pojavom novih izzivov in novih političnih struktur odvija veliko preoblikovanje sedanjega mednarodnega reda, ki od EU zahteva, da dejavneje sodeluje z zdajšnjimi in novimi silami in nedržavnimi akterji, pa tudi z dvostranskimi in večstranskimi partnerji in institucijami, da bi spodbudila učinkovito reševanje problemov, ki so skupni evropskim in svetovnim državljanom ter ki bodo morda vplivali na svetovno varnost,

F.  ker mora nov zagon privesti tudi do opredelitve nove paradigme za strateška partnerstva EU, nova in stara, na osnovi skupnih univerzalnih vrednot, kot so spodbujanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, pravne države, mednarodnega reda, ter medsebojnih koristi, interesov in skupnega razumevanja svetovne varnosti,

G. ker je parlamentarni nadzor zunanje politike EU bistvenega pomena, če naj državljani EU razumejo in podpirajo evropsko zunanje delovanje; ker nadzor povečuje legitimnost teh ukrepov; ker morajo organizacijo in spodbujanje učinkovitega ter rednega medparlamentarnega sodelovanja v EU skupaj opredeliti Evropski parlament in nacionalni parlamenti, v skladu s členoma 9 in 10 protokola 1 k Lizbonski pogodbi,

Letno poročilo Sveta za leto 2009 o skupni zunanji in varnostni politiki

1.  pozdravlja letno poročilo Sveta in izreka pohvalo njegovi preglednosti in tematsko usmerjeni strukturi, ki zagotavlja jasen pregled politik in delovanja na področju skupne zunanje in varnostne politike; pozdravlja tudi željo Sveta, da bi se bolje osredotočil na regionalni okvir konfliktov in vprašanj; vendar obžaluje dejstvo, da poročilo ne vključuje morebitnih pristopov k reševanju teh konfliktov in vprašanj;

2.  poziva Svet, naj ne omejuje obsega letnega poročila o skupni zunanji in varnostni politiki zgolj na opise njenih dejavnosti, temveč naj ga oblikuje kot orodje, usmerjeno v politiko in rešitve; meni, da bi poročilo moralo zagotoviti več kot zgolj katalog dogodkov in razvoja v državah ter bi moralo obravnavati tudi vprašanje učinkovitosti zunanje politike EU in sredstev, ki so potrebna za uresničevanje ciljev zunanjega delovanja EU; poziva Svet, naj v poročilo vključi tudi oceno usklajevanja in povezanosti SZVP z drugimi zunanjimi politikami Unije ter prav tako strateška in organizacijska priporočila za prihodnost na podlagi ocen ukrepov v okviru SZVP;

3.  meni, da bi letno poročilo o SZVP moralo temeljiti na novem institucionalnem okviru, ki ga je zagotovila Lizbonska pogodba, in služiti kot instrument za okrepljen medinstitucionalni dialog, zlasti z razpravo o izvajanju strategije zunanje politike EU, ocenjevanjem njene učinkovitosti in orisom njene prihodnje smeri;

Izvajanje Lizbonske pogodbe

4.  ponovno poudarja svoje stališče, ki je naklonjeno razvoju skladne strategije zunanje politike EU, zasnovane na ciljih in načelih, določenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki bi morala jasno opredeliti interese EU na področju skupne zunanje in varnostne politike; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v ta prizadevanja v celoti vključi ustrezne organe Parlamenta;

5.  poudarja, da je treba okrepiti usklajenost med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Komisijo in državami članicami pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice; poziva k izboljšanju sinergije med EU in nacionalno ravnjo ter okrepitvi usklajevanja med različnimi institucionalnimi akterji za boljše povezovanje vseh ustreznih instrumentov in politik ter za posredovanje enotnega sporočila EU o osrednjih političnih vprašanjih; meni, da je sodelovanje na vseh ravneh med ESZD, ustreznimi organi in odbori Evropskega parlamenta ter zadevnimi službami Komisije bistvenega pomena za oblikovanje strateškega pristopa EU do njene soseščine ter do držav kandidatk, morebitnih držav kandidatk in partnerskih držav, pa tudi do področij politik, kot so spodbujanje človekovih pravic in demokracije, trgovina, razvoj, energetska varnost ter pravosodje in notranje zadeve;

6.  pričakuje, da bo ESZD s spodbujanjem tesnejšega usklajevanja med SZVP in drugimi zunanjimi politikami pomagala okrepiti vlogo in vpliv EU na svetovni ravni ter ji omogočila učinkovitejšo projekcijo interesov in vrednot na način, ki bo v skladu z njenim zdajšnjim statusom v mednarodni trgovini in gospodarstvu; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj vzpostavi potrebne strukture in mehanizme za usklajevanje znotraj ESZD;

7.  ugotavlja pa, da bo za doseganje celovite povezanosti in učinkovitosti skupne politike EU poleg ustanovitve ESZD predvsem potrebna politična volja držav članic EU, da presežejo svoje različne poglede na osrednja vprašanja zunanje politike; zato meni, da je bistvenega pomena, da se države članice EU sporazumejo o skupni strategiji za zunanjo in varnostno politiko ter da s svojimi nacionalnimi politikami podpirajo stališča EU;

8.  v zvezi s tem obžaluje, da so izjave posameznih predstavnikov ali skupin držav članic EU večkrat ustvarile vtis neenotnosti in zelo otežile delo podpredsednice/visoke predstavnice; zato poziva države članice, naj se vzdržijo takih posameznih in neusklajenih dejanj in izjav ter prispevajo k učinkoviti in prepoznavni SZVP; po drugi strani poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj jasno izraža stališča EU, naj se hitro in odločno odziva ter zagotovi jasno in konkretno vlogo SZVP;

9.  poudarja, da mora vloga posebnih predstavnikov EU (PPEU) na splošno zastopati in usklajevati politiko EU do regij s posebnimi strateškimi ali varnostnimi interesi za EU, ki zahtevajo stalno navzočnost in prepoznavnost EU; meni, da je treba vzpostaviti tesno usklajevanje med posebnimi predstavniki EU in ustreznimi oddelki ESZD ter da bi bilo treba ponovno preučiti pomembna tematska vprašanja, s katerimi so se pred tem ukvarjali osebni predstavniki, in pripraviti predloge, v skladu s katerimi bi to vlogo prevzeli visoki uslužbenci ESZD ali posebni predstavniki EU; meni, da je bistvenega pomena, da se o vlogi in mandatih posebnih predstavnikov EU izvedejo predhodna posvetovanja s Parlamentom ter da se v skladu s členom 36(1) PEU podajo predlogi o postopkih in pristojnostih, po katerih bi posebni predstavniki EU s svojimi predstavitvami in poročili seznanili tudi Parlament;

10. opozarja na svojo posebno pravico iz Pogodbe, da je vključen v posvetovanja na področjih SZVP in SVOP, da se njegova mnenja ustrezno upoštevajo in da daje priporočila; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj združi posvetovalne in poročevalske naloge, ki sta jih doslej na področju zunanjega delovanja izvajala Komisija in Svet; poziva Svet, naj sprejme konstruktiven pristop v okviru spravnega odbora za instrumente zunanje pomoči, vključno z instrumentom za stabilnost, in prizna pravico Evropskega parlamenta do demokratičnega nadzora strateških dokumentov in večletnih akcijskih načrtov v skladu s členom 290 PDEU;

11. poudarja, da mora revidirani medinstitucionalni sporazum iz leta 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju zagotavljati boljšo preglednost proračunskega postopka SZVP ter ustrezno obravnavati zahteve za informacije proračunskega organa, da bi bil ta organ v celoti in redno obveščen o okoliščinah, okviru in finančnih posledicah političnih odločitev na tem političnem področju; meni, da mora Evropski parlament pred sprejetjem mandatov in strategij na področju SZVP prejeti ustrezne informacije; pozdravlja podporo, ki jo je podpredsednica/visoka predstavnica izrekla predlogu, da morajo biti vse pomembne misije SVOP opredeljene v proračunu; ponovno izraža svoje stališče, da bi se bilo treba za povečanje demokratične legitimnosti SZVP s pristojnimi organi Parlamenta posvetovati pred začetkom misij SVOP, zlasti pa bi morali imeti možnost primernega spremljanja teh misij; poudarja, da je treba za izpolnjevanje meril verodostojnosti in samoopredelitve v skladu z Lizbonsko pogodbo zagotoviti zadostna proračunska sredstva za doseganje ciljev SZVP;

12. meni, da morajo redne posvetovalne seje o SZVP dopolnjevati dodatni sestanki, če bi se pokazala potreba po predhodnih informacijah; glede tega predlaga, da bi morale biti seje usmerjene tudi v pridobivanje osrednjega strateškega in politično-vojaškega znanja, da bi izboljšali načrtovanje in upravljanje prihodnjih misij in pomagali razviti pristop vnaprejšnjega načrtovanja prihodnjih potreb; opozarja tudi na svojo pravico do posvetovanja in do ustreznega obveščanja o nujnem financiranju določenih pobud, sproženih v okviru SZVP v skladu s členom 41(3) PEU;

13. v skladu z dogovorom o ustanovitvi in delovanju ESZD, doseženim na štiristranskih pogovorih v Madridu, in v skladu s finančno uredbo, kot je bila spremenjena glede ESZD, podpira oblikovanje proračunskih postavk v proračunu za leto 2011, namenjenih trem največjim misijam v okviru SZVP/SVOP; meni, da bo ta izboljšana opredelitev misij povečala preglednost in odgovornost SZVP/SVOP ter služila interesom EU; poudarja, da opredelitev večjih misij SZVP/SVOP ne sme škodovati informacijam in preglednosti v zvezi z misijami manjšega obsega, ki so politično manj prepoznavne;

14. kljub vsemu meni, da je nova nomenklatura minimalni pogoj in le prvi korak k podrobnemu proračunu za SZVP, ki bo omogočal celovit pregled in spremljanje misij, ki se izvajajo v okviru te politike; meni, da nova nomenklatura ne bo ogrozila nepogrešljive prožnosti proračuna SZVP in tudi ne stalnosti delovanja misij, ki že potekajo;

15. opozarja na duh Pogodbe o delovanju EU, v skladu s katero naj bi soodločanje postalo splošni postopek, kar po analogiji vodi k odpravi posebnih določb in postopkov, ki so veljali za nekatere instrumente ali politike v skladu s prejšnjo pogodbo in medinstitucionalnim sporazumom; potrjuje, da so določbe, ki omejujejo prožnost financiranja SZVP, zdaj brez osnove; poudarja, da mora v skladu z zgoraj navedenim in za okrepitev učinkovitosti in odgovornosti SZVP, medinstitucionalne odnose končno voditi nova kultura dialoga, medsebojnega zaupanja in izmenjave informacij tako v fazi opredeljevanja kot tudi v fazah izvajanja in naknadnega ocenjevanja;

16. poudarja, da je treba med prihodnjim razmislekom o večletnem finančnem okviru 2014–2020 izvesti temeljito analizo dolgoročnih finančnih zahtev skupne zunanje in varnostne politike;

17. ponavlja svoje stališče, da je treba v skladu s členom 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije pridobiti mnenje/soglasje Evropskega parlamenta za vse mednarodne sporazume, tudi tiste, ki so povezani predvsem s SZVP, razen za tiste, ki so povezani izključno s SZVP, kakor tudi, da je treba v skladu s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlamentu zagotoviti popolne informacije v začetni, pogajalski in končni fazi postopka, ki vodi v sklepanje mednarodnih sporazumov; pričakuje, da bo podpredsednica/visoka predstavnica zagotovila vse ustrezne informacije o pogajanjih med celotnim postopkom, vključno s pogajalskimi smernicami in osnutki pogajalskih besedil, in opozarja, da se je v izjavi o politični odgovornosti glede zaupnih dokumentov SZVP zavezala k uporabi določil okvirnega sporazuma o mednarodnih sporazumih; poziva k oblikovanju učinkovitega načina delovanja, ki bo združeval upoštevanje posebnih pravic Parlamenta z ustrezno stopnjo zaupnosti; meni, da je za urejanje dostopa poslancev do zaupnih dokumentov potreben celovit sporazum, ki bo vključeval vse institucije in zajemal vse organe EU;

18. opozarja na svojo obveznost v skladu s Pogodbo, da skupaj z nacionalnimi parlamenti določa organizacijo in spodbujanje učinkovitega in rednega medparlamentarnega sodelovanja, zlasti na področju skupne zunanje, varnostne in obrambne politike;

Osrednja tematska vprašanja SZVP

19. poudarja, da bi delovanje v okviru SVOP moralo biti sestavni del celovite politike, usmerjene na države in regije v krizi, kjer so ogrožene vrednote in strateški interesi EU in kjer bi operacije v okviru SVOP zagotovile resnično dodano vrednost pri spodbujanju miru, stabilnosti in pravne države; poudarja tudi, da je treba na podlagi pridobljenih izkušenj natančneje oceniti uspešnost izvedbe vsake operacije in njen trajni učinek na terenu;

20. poudarja, da je treba doseči optimalno usklajevanje med zmogljivostmi EU za odzivanje ob nesrečah in drugimi instrumenti EU – kot so civilne in/ali vojaške misije v okviru SVOP – ki že potekajo na terenu ali bi jih bilo mogoče vzpostaviti po krizi; meni, da v veliko primerih togo razlikovanje med vojaškimi in civilnimi operacijami kriznega upravljanja odseva dokaj zastarele institucionalne vzorce ter da lahko povezovanje civilnih in vojaških struktur bolj ustreza resničnemu stanju na terenu; zato poudarja potrebo po sistematični oceni vsakega posameznega primera, da se zagotovi najustreznejši odziv, saj je lahko za nekatere primere primernejša kombinacija vojaških in civilnih instrumentov, na podlagi celovitega razumevanja povezav med varnostjo in razvojem;

21. meni, da je strateška prednostna naloga EU okrepiti mednarodna partnerstva kriznega upravljanja in poglobiti dialog z drugimi pomembnimi akterji kriznega upravljanja, kot so OZN, Nato, Afriška unija in OVSE ter tretje države, na primer ZDA, Turčija, Norveška in Kanada, ter uskladiti dejavnosti, deliti informacije in združevati sredstva na področju varovanja in vzpostavljanja miru, vključno s sodelovanjem pri kriznem upravljanju ter predvsem pomorski varnosti, pa tudi boju proti terorizmu v okviru mednarodnega prava;

22. poudarja, da ustanovitev ESZD Evropski uniji ponuja edinstveno priložnost, da uresniči svoje zaveze na področju preprečevanja konfliktov in izgradnje miru, zlasti v zvezi s programom iz Göteborga, in da še razširi zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov kot alternativo kriznemu upravljanju; zato poudarja, da je treba zagotoviti enakopravnost direktorata za preprečevanje konfliktov in varnostno politiko z drugimi direktorati z zagotovitvijo zadostnih sredstev za načrtovanje politik, s krepitvijo povezav z geografskimi oddelki in z vzpostavljanjem uradnih odnosov z ustreznimi delovnimi skupinami Sveta; meni, da je treba ponovno razmisliti tudi o obstoječem ločevanju med strukturo kriznega upravljanja ter direktoratom za preprečevanje konfliktov in varnostno politiko;

23. opozarja na tveganje, da bi države članice EU postale pretirano odvisne od energije iz tretjih držav, kar bi lahko na koncu spodkopalo neodvisnost zunanje politike EU; glede tega poudarja, da je pojem energetske varnosti močno povezan z varnostjo oskrbe; ponovno opozarja, da se je treba nujno soočiti z energetskimi izzivi s spodbujanjem obnovljivih in domačih fosilnih virov energije, dokončanjem učinkovitega notranjega energetskega trga in z izvajanjem skupne evropske zunanje energetske politike, na podlagi boljšega usklajevanja politik držav članic na tem področju, diverzifikacije dobaviteljev energije in izvajanja strateških energetskih infrastrukturnih projektov, kot je Nabucco, ali drugih možnih alternativnih projektov južnega koridorja; podpira integrirano in interoperabilno evropsko energetsko mrežo; obžaluje, da države članice dejavno podpirajo pobude, ki so dejansko v nasprotju s prizadevanji za zagotavljanje varne in raznolike oskrbe z energijo;

24. pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da Komisijo pozove, naj do junija 2011 predloži sporočilo o varnosti oskrbe in mednarodnem sodelovanju, da se še povečata usklajenost in povezanost zunanjega delovanja EU na področju energije; glede tega poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločno uresničuje priporočila Parlamenta za razvoj skladne in usklajene politike, zlasti s spodbujanjem kohezije EU v konstruktivnem dialogu z dobavitelji energije, zlasti z Rusijo, kakor tudi s tranzitnimi državami; meni, da bi energetska varnost morala biti v celoti vključena tudi v širitveno in sosedsko politiko EU, tudi s pomočjo političnega dialoga in praktičnega sodelovanja s partnericami;

25. opozarja na novo generacijo varnostnih izzivov in tveganj, kot so kibernetski napadi, družbeni nemiri, politične vstaje, svetovne kriminalne mreže in gospodarske dejavnosti, ki ogrožajo pravno državo in načela demokracije, ter poudarja pomembnost oblikovanja strategij, ki ustrezajo tem dogodkom;

26. poudarja potrebo po usklajevanju priprav za soočanje z nekonvencionalnimi grožnjami, kot so kibernetske grožnje; poziva Komisijo in Svet, naj temeljito analizirata grožnje in potrebe na tem področju, kar bo podlaga za večrazsežno in celovito evropsko strategijo računalniške varnosti, ki mora vključevati načrte ukrepov v primeru kibernetskih napadov;

27. poudarja, da mora evropska zunanja politika upoštevati zunanjo razsežnost evropskega območja svobode, varnosti in pravice; znova opozarja na pomen urejenega upravljanja migracij; meni, da je bistveno zagotoviti sodelovanje držav izvora in tranzitnih držav ter spodbujati duh trdnega sodelovanja med temi državami z izvajanjem politike pozitivnega pogojevanja;

28. ponovno poudarja, da mora EU okrepiti vodilno vlogo na področju upravljanja svetovnega podnebja ter še poglobiti dialog z drugimi osrednjimi akterji, kot so sile v vzponu (Kitajska, Brazilija, Indija), Rusija, Združene države in države v razvoju, saj so podnebne spremembe postale osrednji del mednarodnih odnosov;

29. meni, da morata zunanja politika in zunanje delovanje EU, če hočeta biti dosledna z vrednotami EU, prednost nameniti spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in pravičnih družb, saj je demokratična družba, ki temelji na pravilih, osnova za spoštovanje človekovih pravic in krepitev stabilnosti; zato ponavlja svoje stališče, da je treba v zunanjo politiko EU odločno vključevati vprašanje človekovih pravic; meni, da nova institucionalna struktura EU, zlasti ESZD s svojimi specializiranimi oddelki, zagotavlja možnosti za boljšo usklajenost in učinkovitost EU na tem področju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj z dvostranskimi odnosi s tretjimi državami in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih forumih aktivno spodbuja vključenost tretjih držav v prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic ter odločno spregovori zoper kršitve človekovih pravic in se ne izogiba ustreznim ukrepom v primeru njihovih kršitev, glede na vse pogostejše hude kršitve svobode prepričanja poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno in vključi svobodo prepričanja v politiko EU glede človekovih pravic;

30. meni, da sta vprašanje svobode veroizpovedi in prepričanja po vsem svetu – zlasti kristjanov, preganjanih ali ogroženih manjšin in verskih odpadnikov – ter medverski dialog novi osrednji temi za SZVP; poudarja, da je svoboda veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, medverski dialog pa orodje za boj proti diskriminaciji in nasilju na podlagi vere, ter da torej prispeva k politični in družbeni stabilnosti; zato poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj nujno razvije strategijo EU za uveljavljanje človekove pravice do svobode vere in prepričanja; jo prav tako poziva, naj v okviru direktorata ESZD za človekove pravice razvije stalne zmogljivosti za spremljanje vladnih in družbenih omejitev svobode vere in prepričanja ter povezanih pravic;

31. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bodo politike in ukrepi v okviru SZVP v celoti upoštevali Resolucijo varnostnega sveta ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti, ki poziva k vključevanju žensk na vseh področjih in ravneh reševanja konfliktov; prav tako poziva, naj politike SZVP upoštevajo resolucijo varnostnega sveta ZN 1820 o spolnem nasilju v času konfliktov in po njih ter nadaljnje resolucije varnostnega sveta ZN 1888 (2009), 1889 (2009), 1960 (2010), ki nadgrajujejo prej omenjeni resoluciji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, države članice EU in vodje misij SVOP, naj kot standardni del v vsako misijo vključijo sodelovanje in posvetovanje z lokalnimi organizacijami žensk; obžaluje, da je bila doslej na višje delovno mesto v ESZD imenovana le ena ženska in da je med posebnimi predstavniki EU le ena ženska;

Najpomembnejše geografske prednostne naloge SZVP

Večstranska diplomacija, mednarodne organizacije

32. poudarja, da mora biti učinkovita večstranskost osrednja strateška skrb Unije in da mora v tem okviru EU prevzeti vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, podpirati mednarodne institucije, omogočiti doseg mednarodnega konsenza in spodbujati svetovno ukrepanje; poudarja, da se je treba nujno posvetiti skupnim svetovnim problemom, ki zadevajo državljane EU, kot so boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, pandemijam in podnebnim spremembam, kibernetska varnost, zagotavljanje uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja in odprave revščine, energetske varnosti, neširjenja orožja za množično uničevanje, mirnega reševanja konfliktov, razoroževanja, upravljanje migracijskih tokov ter spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin; poudarja, da je treba izboljšati spremljanje sredstev EU v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 15/2009;

33. meni, da bi morala EU, da bi novim predstavnikom EU omogočila, da uspešno spregovorijo o svetovnih vprašanjih, ter ob ohranitvi svojega statusa opazovalke, pridobiti potrebne možnosti delovanja v generalni skupščini ZN; v zvezi s tem poziva EU, naj se obsežno in celostno posvetuje z državami članicami ZN; priporoča, naj se vprašanje učinkovitega sodelovanja EU pri delu generalne skupščine ZN vključi kot pomembna točka na dnevni red dvostranskih in večstranskih vrhunskih srečanj s strateškimi partnerji; meni, da je nujno treba sodelovati s strateškimi partnerji EU, da bi poiskali rešitve za osrednje regionalne in svetovne probleme; prav tako priporoča, da se strateškim partnerstvom dodeli večstranska razsežnost, tako da se na dnevne rede dvostranskih in večstranskih vrhunskih srečanj EU doda svetovna vprašanja; poziva Francijo in Združeno kraljestvo, ki sta stalni članici varnostnega sveta ZN, naj v skladu s členom 34(2) PEU zaprosita, naj se podpredsednico/visoko predstavnico povabi, da zastopa stališče EU, če je EU opredelila stališče o vprašanju, ki je na dnevnem redu varnostnega sveta ZN; meni, da bi morala biti Evropska unija kot taka zastopana v večstranskih finančnih organizacijah, zlasti v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, brez poseganja v zastopanost držav članic;

34. meni, da bi EU morala izkoristiti sprejetje novega strateškega koncepta Nata, da bi bistveno okrepila svoje partnerstvo s to organizacijo, hkrati pa bi razvila zunanje, varnostne in obrambne politike EU; v zvezi s tem pozdravlja konkreten niz predlogov, ki ga je podpredsednica/visoka predstavnica predstavila generalnemu sekretarju Nata in katerega namen je opredelitev odnosa med obema organizacijama; poudarja, da se tudi EU sooča z večino varnostnih groženj, ki jih je v novem strateškem konceptu opredelil Nato; poudarja, da je treba najti pragmatične načine reševanja nerešenih težav; v zvezi s tem poziva EU, naj izkoristi svoj vpliv za uspešno dokončanje tekočega procesa za celovito rešitev ciprskega vprašanja, ki bo odpravil vse razlike med Ciprom in Turčijo, ki ovirajo razvoj tesnejšega sodelovanja med EU in Natom;

35. meni, da je treba zagotoviti, da se obstoječe sile in zmogljivosti, ki si jih v veliki meri delita obe organizaciji, uporabljajo čim bolj učinkovito, ter da so pogoji optimizirani za varnost evropskih vojakov in civilnih subjektov; poziva Nato, naj ne razvija civilnih zmogljivosti za krizno upravljanje, ki bi podvajale strukture in zmogljivosti EU; poziva k oblikovanju celovite strategije za neširjenje jedrskega orožja in jedrsko razorožitev v okviru sodelovanja med EU in Natom in v skladu z akcijskim načrtom iz deklaracije s pregledne konference o NPT leta 2010; spodbuja Nato in Rusijo, naj si prizadevata za stabilnejši odnos, ki bo temeljil na medsebojnem zaupanju;

36. priznava, da je treba okrepiti organizacijo OVSE in znova potrditi njene vrednote; je prepričan, da se mora EU učinkovito vključiti v krepitev organizacije OVSE ter prav tako zagotoviti, da proces ne bo oslabil katere od treh razsežnosti organizacije (politično-vojaška, gospodarska in okoljska ter človeška); poudarja, da bi EU morala pozornost nameniti tudi pomenu nadaljevanja krfskega procesa in rednih sestankov na visoki ravni, da bi politično podprla in povečala prepoznavnost dejavnosti organizacije OVSE;

37. priznava vse pomembnejši mednarodni status Arktike ter poziva k oblikovanju družbeno, okoljsko in gospodarsko vzdržne politike EU za Arktiko, ob upoštevanju pravic lokalnega in domorodnega prebivalstva; meni, da so Arktični svet, politika severne dimenzije in Svet Barentsove evro-arktične regije osrednje točke sodelovanja v Arktiki, ter podpira prizadevanja EU, da postane stalna opazovalka v Svetu Arktike; poudarja, da je treba v okviru ESZD ustanoviti enoto za Arktiko;

Čezatlantski odnosi

38. ponovno poudarja svojo zavezo čezatlantskemu partnerstvu kot pomembnemu elementu in enemu glavnih stebrov zunanjega delovanja EU; poleg tega poziva EU, naj ponovno poudari svojo zavezanost čezatlantskemu partnerstvu z ZDA in cilju prostega čezatlantskega trga, ki bi moral biti podlaga za okrepljeno čezatlantsko partnerstvo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si prizadeva za boljše usklajevanje in okrepljeno sodelovanje med EU in njeno najtesnejšo zaveznico ZDA; prav tako jo poziva, naj zagotovi, da bo EU delovala kot usklajena, dejavna, enakovredna, a vendar avtonomna partnerica ZDA pri krepitvi svetovne varnosti in stabilnosti, spodbujanju miru in spoštovanja človekovih pravic; poleg tega poziva, naj se sprejme skupen pristop do svetovnih izzivov, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe in energetska varnost, ter skupen pristop do svetovnega upravljanja, s podpiranjem in reformiranjem mednarodnih institucij in spodbujanjem spoštovanja mednarodnega prava ter mirnega reševanja konfliktov; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj s tesnim usklajevanjem razvija sinergijo z ZDA, da bi zagotovili stabilnost in varnost evropske celine in celotnega sveta, tudi na podlagi smiselnosti sodelovanja s pomembnimi akterji, kot so Rusija, Kitajska, Indija in Turčija, ter glede stabilnosti na širšem Bližnjem vzhodu, v Sredozemski regiji, Iranu, Afganistanu in Pakistanu;

39. poziva k razvoju celovite strategije EU in Združenih držav za izboljšanje varnostnih razmer na širšem Bližnjem vzhodu, v Iranu, Afganistanu in Pakistanu, kar vključuje sodelovanje s Turčijo, Rusijo in Kitajsko;

Zahodni Balkan

40. potrjuje obete za članstvo v EU vseh držav zahodnega Balkana ter poudarja pomen nenehne zavezanosti procesu tako držav regije kot EU; opozarja, da je obet širitve EU pomembna spodbuda za nadaljevanje političnih in gospodarskih reform v državah zahodnega Balkana, kar prispeva k dejanski stabilnosti in razvoju regije;

41. priznava napredek, ki so ga dosegle vse države v regiji na poti v EU; vendar opozarja, da politična nestabilnost in šibkost institucij ter nerešena dvostranska vprašanja ovirajo nadaljnji napredek nekaterih držav pri vključevanju v EU; poudarja, da Unija potrebuje jasno in skupno vizijo o regiji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj aktivno sodelujeta pri reševanju nerešenih problemov;

42. je seznanjen z dejstvom, da razmere na Kosovu ostajajo stabilne in mirne, vendar krhke; je zaskrbljen zaradi resnih težav in kršitev volilne zakonodaje, ki so se na zadnjih volitvah zgodile v več občinah, ter poziva EU, naj tesno spremlja demokratične razmere na Kosovu; poziva vse vpletene strani, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje demokratičnih pravic in življenjskih razmer za vse prebivalce Kosova, ter poudarja, kako pomembni so volilna reforma in poštene volitve kot del sedanje demokratične tranzicije Kosova; poziva politike Kosova, naj spoštujejo ustavo; poziva novo vlado in parlament Kosova, naj izboljšata prihodnje volilne postopke, da bi zaščitila demokratične pravice vseh državljanov Kosova in izboljšala obete države glede evropskega vključevanja; se zaveda, da neodvisnosti Kosova niso priznale vse države članice;

43. pozdravlja dialog med Kosovom in Srbijo ter poudarja, da lahko prispevata k stabilnosti ne le na Kosovu, temveč tudi v celotni regiji, ter izboljšata razmere za vse prebivalce Kosova; v celoti podpira misijo za krepitev pravne države na Kosovu EULEX pri obravnavanju vprašanja pogrešanih oseb v zvezi s kosovskim konfliktom ter pri preiskovanju organiziranega kriminala in pregonu vpletenih storilcev kaznivih dejanj, zlasti kot odziv na obtožbe o nečloveškem ravnanju in trgovini z organi med konfliktom in takoj po njem; poziva k temeljiti preiskavi teh obtožb v okviru misije EULEX in zglednim sojenjem vsem tistim, ki jim bo dokazana krivda; ponovno poudarja potrebo, da misija za krepitev pravne države na Kosovu EULEX z okrepitvijo svojih dejavnosti na severu države podpre in pomaga lokalni upravi pri dobrem upravljanju ter zagotovi svoje učinkovito delovanje na celotnem ozemlju Kosova; poziva Komisijo, naj takoj začne dialog o vizumskem režimu z oblastmi v Prištini, da se opredeli načrt za liberalizacijo vizumskega režima;

44. poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj okrepita dialog s političnimi voditelji v Bosni in Hercegovini po volitvah, da bi tako državi in njenih narodom omogočili, da ostanejo na poti vključevanja v EU; meni, da je Bosna in Hercegovina dosegla omejen napredek pri reformah, povezanih s procesom vključevanja v EU, ter da lahko prevladujoči etnični vidiki in vidiki entitet otežijo izpolnjevanje zahtev za članstvo v EU in Natu;

45. je resno zaskrbljen zaradi nadaljevanja notranjega konflikta v Albaniji ter poziva vlado in opozicijo, naj se vzdržita uporabe sile ter začneta nov dialog o prekinitvi konflikta in iskanju trajnega kompromisa; v zvezi s tem podpira pobudo predstavnika podpredsednice/visoke predstavnice v sodelovanju s komisarjem za širitev in evropsko sosedsko politiko;

Vzhodno partnerstvo

46. spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj uresničujeta svojo zavezo glede vzhodnega partnerstva z vzhodnoevropskimi sosedami z namenom njihovega političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, tudi na področju energije, na podlagi skupnih evropskih vrednot in v okviru pogojev in spodbud, ki so namenjene sprožitvi reform; opozarja, da so vpletene strani zaradi nerešenih konfliktov v regiji ujete v razmere, kjer mir ni trajen; poziva vpletene strani, naj poiščejo dolgoročno mirno rešitev; poudarja pomembnost upoštevanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic v pogajanjih o pridružitvenih sporazumih, ki potekajo z državami vzhodnega partnerstva; poziva k oblikovanju pobud in ukrepov za spodbujanje in krepitev regionalnega sodelovanja na Južnem Kavkazu;

47. upa, da bo proces reforme evropske sosedske politike, ki ga je začela Komisija, privedel do nove strateške vizije in različnih pristopov v okviru iste politike glede interesnih področij, ki bodo ustrezali raznolikosti interesov Unije, izzivov in regionalnih groženj;

48. ponovno poudarja potrebo po usklajenem pristopu v procesih regionalnega sodelovanja z izvajanjem pobud in instrumentov, ki jih je za vzhodne sosede predlagala EU (evropsko partnerstvo, Sinergija Črnega morja/Strategija EU za Črno morje itd.); meni, da je treba zagotoviti dopolnjevanje in razlikovanje pobud, zlasti na ravni projektov, da se zagotovi učinkovitejša poraba sredstev in dosežejo konkretni rezultati;

49. obsoja ostro zatiranje, ki ga je po predsedniških volitvah 19. decembra 2010 nad opozicijskimi poslanci, novinarji in predstavniki civilne družbe izvajal režim beloruskega predsednika Lukašenka, in zahteva takojšnjo izpustitev vseh pridržanih in oprostitev vseh njihovih obtožb; pozdravlja sklep Sveta z dne 31. januarja 2011 o prepovedi izdaje vizumov in zamrznitvi finančnega premoženja 157 izbranim beloruskim uradnikom; meni, da je treba sankcije zoper beloruske vladne uslužbence izvajati, dokler ne bodo iz beloruskih zaporov izpuščeni vsi politični zaporniki; pozdravlja izid mednarodne konference donatorjev „Solidarnost z Belorusijo“ z dne 2. februarja 2011, v okviru katere je EU obljubila 17,3 milijona EUR za ukrepe v podporo civilni družbi, zlasti študentom in neodvisnim medijem; meni, da mora Komisija okrepiti medčloveške stike med EU in Belorusijo; spodbuja tiste države članice, ki tega še niso storile, naj sprejmejo enostranske ukrepe, da bi omogočile izdajo in znižale ceno kratkoročnih vizumov, zlasti schengenskih vizumov, saj so najpomembnejši za širšo družbo, študente in druge mlade; poudarja, da je treba nujno preprečiti osamitev Belorusije, zlasti ločitev od veljavnih regionalnih okvirov;

50. zahteva hitro vzpostavitev parlamentarne skupščine evropske sosedske politike za vzhod EURONEST brez sodelovanja beloruskega parlamenta, da bi tako poudarili njeno vlogo pri krepitvi demokracije in demokratičnih institucij ter njen pomen pri širjenju parlamentarne razsežnosti partnerstva;

51. obžaluje dejstvo, da ni bil dosežen bistven napredek pri reševanju zamrznjenih konfliktov na Južnem Kavkazu; poudarja, da to ovira razvoj resnično večstranske in regionalne razsežnosti vzhodnega partnerstva; pričakuje večjo prisotnost ESZD v regiji in poziva k bolj proaktivni vlogi za spodbujanje dialoga med stranmi, pripravo ukrepov za krepitev zaupanja in spodbujanje stikov med ljudmi ter s tem polaganje temeljev za trajno rešitev;

52. poudarja pomen dejavnejše vloge EU pri reševanju zamrznjenih konfliktov v Pridnestrju in na Južnem Kavkazu;

53. pozdravlja in podpira zavezo oblasti Republike Moldavije za krepitev odnosov z Evropsko unijo v zvezi s sklenitvijo pridružitvenega sporazuma, razvojem dialoga o liberalizaciji vizumskega režima in začetkom pogajanj za sporazum o prosti trgovini;

Strategija Evropske unije za Črno morje

54. poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje projektov v okviru pobude „Sinergija Črnega morja“ in ohrani to vprašanje na dnevnem redu ESZD;

55. poudarja pomembnost črnomorske regije v okviru vzhodnega partnerstva in meni, da je v zvezi s tem potrebna večja udeležba Evropske unije;

Srednja Azija

56. se zaveda velikega potenciala za razvoj strateškega sodelovanja med EU in Srednjo Azijo; ob upoštevanju geopolitičnega položaja te regije poziva k okrepljenemu sodelovanju pri obravnavanju skupnih varnostnih izzivov in v zvezi s političnimi, gospodarskimi in energetskimi vprašanji;

Rusija

57. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bo pristop EU do Rusije skladen, tudi pri pogajanjih o novem sporazumu med EU in Rusijo; prav tako jo poziva, naj zagotovi, da bo krepitev pravne države, vključno z mednarodnim pravom, načeli vzajemnosti in preglednosti ter zaveza k vrednotam pluralistične demokracije in spoštovanju človekovih pravic, osrednji del novega celovitega sporazuma; poudarja, da mora biti zaveza k izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v Rusiji in k boju proti korupciji, zlasti v sodstvu, osrednji del tega novega sporazuma; pri sedanjih pogajanjih pričakuje nepretrgan napredek;

58. poudarja, da bi krepitev pravne države na vseh področjih javnega življenja v Rusiji, tudi na gospodarskem področju, koristila celotni družbi; poziva k okrepitvi dialoga o človekovih pravicah med EU in Rusijo, da bi spodbujali pozitivne spremembe na področju človekovih pravic v Rusiji; poziva k sprejetju ukrepov in izvajanju pobud za krepitev stikov med evropsko in rusko civilno družbo ter za krepitev ruske civilne družbe; v zvezi s tem poudarja pomen partnerstva za modernizacijo; hkrati poudarja, da je treba poživiti partnerstvo z Rusijo, zasnovano na medsebojnem spoštovanju in vzajemnosti, glede vprašanj, kot so boj proti terorizmu, zanesljivost preskrbe z energijo, podnebne spremembe, razorožitev, preprečevanje konfliktov in neširjenje jedrskega orožja, kot tudi glede Irana, Afganistana in Bližnjega vzhoda, da bi okrepili svetovno varnost in stabilnost;

59. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj okrepi pogovore z Rusijo, da se zagotovi brezpogojno uresničevanje in izvajanje vseh določb sporazuma s šestimi točkami iz leta 2008 med Rusijo, Evropsko unijo in Gruzijo, ter naj si prizadeva za iskanje končne rešitve tega konflikta, ki bo spoštovala ozemeljsko celovitost Gruzije; meni, da bi morala Rusija predvsem zagotoviti popoln in neomejen dostop Nadzorne misije Evropske unije (NMEU) v Abhazijo in Južno Osetijo; poudarja, da je treba zagotoviti stabilnost v omenjenih gruzijskih regijah;

Turčija

60. poudarja, da je treba dati nov zagon pogajanjem o pristopu Turčije k EU, da se prepreči morebiten zastoj v odnosih med EU in Turčijo; pozdravlja izjavo Sveta z dne 14. decembra 2010, v kateri poziva k okrepljenemu sodelovanju pri skupnih vprašanjih varnostne in zunanje politike; meni, da vse aktivnejše zunanjepolitično delovanje oblasti v Ankari prinaša nove izzive in priložnosti v okviru SZVP; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj s Turčijo začne institucionalni dialog o bistvenih strateških vprašanjih, kot so energetska politika, stabilnost zahodnega Balkana in Kavkaza, iranski jedrski program ali sedanje demokratično prebujanje na Bližnjem Vzhodu, ter tako zagotovi tesnejše približevanje ciljev in novo dinamiko v dvostranskih odnosih; vendar poudarja, da tak dialog ne sme nadomeščati, temveč dopolnjevati in krepiti proces Turčije za pristop;

61. obžaluje dejanski zastoj pristopnega procesa Turčije; opozarja, da sta EU in Turčija odgovorni za premagovanje ovir na poti Turčije k članstvu v EU; opozarja na resne dolgoročne težave, če se odnosi med EU in Turčijo ne stabilizirajo ter če EU in Nato še naprej ne bosta mogla doseči tesnejšega sodelovanja; v vsakem primeru upa, da bo Turčija nadaljevala proces modernizacije po evropskem vzoru;

Bližnji vzhod

62. podpira obnovo neposrednih mirovnih pogajanj med Izraelom in palestinsko upravo ter poudarja potrebo po vsebinskih pogajanjih, ki naj bi se izvedla v omejenem časovnem okviru v ozračju medsebojnega zaupanja, to ozračje pa lahko obstaja le, če Izrael takoj ustavi izvajanje politike o nadaljevanju gradnje naselij; ponovno poudarja, da je EU največja donatorica palestinski upravi in glavna trgovinska partnerica Izraela, zato ima neposreden interes, da prepriča obe strani k čimprejšnjemu reševanju temeljnih vprašanj (in sicer problematika beguncev, mej in statusa Jeruzalema) in k ustanovitvi delujoče palestinske države, ki bo soobstajala v miru poleg države Izrael; poudarja potrebo po rešitvi dveh držav in priznava pravico obeh držav do varnega, uspešnega in mirnega sobivanja; zato pozdravlja sklepe Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu z dne 13. decembra 2010 in izjavo EU, da želi pomagati obema stranema pri doseganju tega cilja;

63. v skladu s sklepi Sveta z dne 12. decembra 2009 poziva EU, naj prevzame močnejšo politično vlogo, ki bo v skladu z njeno finančno udeležbo v regiji; je prepričan, da je treba nujno celovito preoblikovati politiko EU do Bližnjega vzhoda, da bi EU imela odločilno in dosledno politično vlogo, ki bi jo spremljala učinkovita diplomatska orodja v interesu miru in varnosti v tej sosedski regiji, ki ima za EU bistven strateški pomen; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži novo evropsko strategijo za regijo, ki bo navedla interese EU ter cilje in sredstva, ki jih lahko uporabi, spodbujala demokracijo in pravno državo v regiji ter sredstva usmerjala predvsem v krepitev civilne družbe;

Sredozemsko območje

64. izraža solidarnost z državljani južnih sosed, ki se borijo za demokracijo, svobodo in socialno pravičnost; poziva EU, naj ponudi nedvoumno in takojšnjo podporo novim zahtevam po demokraciji, svobodi in družbeni pravičnosti; je še vedno zaskrbljen, ker v sredozemski politiki EU ni jasne dolgoročne strateške vizije za napredek in razvoj te regije; poziva k pojasnitvi in izboljšanju utemeljenosti, ciljev in metod dela Unije za Sredozemlje; zato meni, da je treba nujno ponovno preučiti in prenoviti strategijo EU za Sredozemlje ter glede tega poziva, da je treba pri strateškem pregledu evropske sosedske politike v celoti upoštevati nov razvoj v regiji in vzpostaviti politični dialog z južnimi sosedami EU; poleg tega poziva k preoblikovanju Unije za Sredozemlje, da bi dejavno in učinkovito prispevala k oblikovanju demokratičnih, vzdržnih in pravičnih družb v celotni regiji; poudarja pomembnost udeležbe žensk pri demokratični tranziciji in institucionalnih reformah; ponovno poudarja, da so krepitev demokracije, pravne država, dobrega upravljanja, boja proti korupciji ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistveni elementi tega dialoga;

65. opozarja na svojo vlogo v proračunskem postopku EU in poudarja, da je treba zagotoviti demokratično legitimnost Unije za Sredozemlje, da se odločitve sprejemajo pregledno in da so Evropski parlament, parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje in nacionalni parlamenti vključeni v postopek odločanja;

66. tesno spremlja razmere v Tuniziji, Egiptu in drugih državah v regiji; podpira legitimne zahteve ljudi po demokraciji, svobodi in družbeni pravičnosti; poziva EU, naj zgradi partnerstvo, ki bo temeljilo na skupnih interesih in bo osredotočeno na zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, da bi pomagali ublažiti sedanjo socialno in gospodarsko krizo v teh državah in zagotovili primerno morebitno pomoč za podporo potekajočim političnim reformam ter socialnemu in gospodarskemu razvoju; poudarja, da je treba podpreti izgradnjo institucij, neodvisno sodstvo, okrepiti civilno-družbene organizacije in oblikovanje pluralnih političnih strank v laičnem sistemu; pozdravlja referendum o ustavnih reformah v Egiptu; spodbuja organe Egipta, naj nadaljujejo s pregledom ustave in volilnega prava, da bi zagotovili svobodne in pravične volitve;

67. obžaluje pomanjkanje kohezije med državami članicami EU glede obravnavanja razmer v Libiji, kar omejuje obseg izčrpnih ukrepov podpredsednice/visoke predstavnice v okviru SZVP glede tega vprašanja; vendar pozdravlja sklep Sveta, da bo kot odziv na krizne razmere v Libiji oblikoval vojaško operacijo Evropske unije za pomoč operacijam humanitarne pomoči, ki se bo imenovala operacija EUFOR Libija;

68. poziva oblasti Sirije, Bahrajna in Jemna, naj ne uporabljajo nasilja nad protestniki in spoštujejo njihovo pravico do svobode zbiranja in izražanja; poudarja, da bi morali odgovorni za smrtne žrtve in povzročene poškodbe odgovarjati pred sodiščem; poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj podprejo mirne demokratične težnje prebivalcev Sirije, Bahrajna in Jemna, naj pregledajo svoje politike glede teh držav, spoštujejo pravila ravnanja Evropske unije o izvozu orožja ter naj bodo pripravljene, da v primeru resne zaveze nacionalnih organov, pomagajo pri izvajanju konkretnih političnih, gospodarskih in socialnih reformnih programov v teh državah;

69. izraža polno podporo Posebnemu sodišču za Libanon kot neodvisnemu sodišču, ki je bilo vzpostavljeno z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 1757 in izpolnjuje najvišje standarde pravosodja; ponovno poudarja odločno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Libanona ter neoviranemu delovanju vseh libanonskih institucij; poudarja, da sta notranja stabilnost in spoštovanje mednarodnega prava povsem združljiva; poziva vse libanonske politične sile, naj še naprej sodelujejo pri odprtem in konstruktivnem dialogu, da bi spodbujale dobro počutje, blaginjo in varnost vseh Libanoncev; izpostavlja bistveno vlogo začasnih sil Združenih narodov v Libanonu in poziva k izvajanju vseh določb resolucije varnostnega sveta ZN št. 1701;

Azija

70. poudarja, da morajo biti izhodišče za vsakršno dolgoročno rešitev afganistanske krize interesi afganistanskih državljanov glede svoje notranje varnosti, civilne zaščite ter gospodarskega in družbenega napredka, vključevati pa mora konkretne ukrepe za izkoreninjenje revščine in diskriminacije žensk ter za okrepitev spoštovanja človekovih pravic in pravne države, pa tudi mehanizme sprave, konec proizvodnje opija, odločno gradnjo države, vključitev Afganistana v mednarodno skupnost in izgon Al Kajde iz države; poudarja, da je treba v Afganistanu zagotoviti policijsko silo, ki bo sposobna zagotavljati minimalni standard varnosti, da bo mogoč kasnejši umik tujih vojaških sil iz države; ponovno poudarja svoje stališče, da se mora bistvena podpora EU in širše mednarodne skupnosti v Afganistanu osredotočiti na podpiranje Afganistana pri oblikovanju lastne države z močnejšimi demokratičnimi institucijami, ki bodo zmožne zastopati prebivalstvo, zagotavljati pravno državo, mir, ozemeljsko celovitost, trajnostni socialni in gospodarski razvoj, boljše življenjske razmere za vse državljane, predvsem ženske in otroke, ter bodo hkrati spoštovale zgodovinske, verske, duhovne in kulturne tradicije vseh etničnih in verskih skupnosti v državi; poleg tega opozarja na pomen podpore civilni družbi in izgradnji demokratičnih institucij, kot je usposabljanje varnostnih sil in pravosodja, ter podpore neodvisnim medijem, nevladnim organizacijam in parlamentarnemu nadzoru;

71. ponovno poudarja svoje mnenje, da ima Pakistan osrednjo vlogo v regiji in da je stabilen, laičen, demokratičen in uspešen Pakistan bistvenega pomena za stabilnost Afganistana in širše regije; poudarja tudi osrednjo vlogo Pakistana v afganistanskem mirovnem procesu; poudarja, da je treba odpraviti pomoč pakistanskih tajnih služb afganistanskim talibanom; priznava, da so uničujoče poplave avgusta 2010 pomenile udarec novi pakistanski vladi, ki je začela dosegati napredek pri obravnavi številnih izzivov; poziva Svet in Komisijo, naj se skupaj s širšo mednarodno skupnostjo odzoveta z odločnim prikazom solidarnosti in konkretno podporo pakistanskim nujnim potrebam za obnovo in rehabilitacijo po poplavi ter prizadevanjem države za izgradnjo trdne in uspešne družbe; pozdravlja in spodbuja prizadevanja EU, da okrepi politično podporo za pospešeno gradnjo institucij in zmogljivosti v Pakistanu ter pomoč pakistanskim demokratičnim institucijam v boju proti ekstremizmu, zlasti s prizadevanji za odpravo zakonov o bogoskrunstvu in z zagotavljanjem podpore pakistanski civilni družbi; poziva Pakistan, naj takoj pristopi k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in v celoti sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo pri razkrivanju jedrskega orožja in objektov v Pakistanu;

72. povsem podpira zavezo E3+3, da s pogajanji poiščejo hitro rešitev iranskega jedrskega vprašanja, da se obnovi mednarodno zaupanje v izključno miroljubni namen iranskega jedrskega programa v skladu z osnovnim načelom Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; podpira dvotirni pristop Sveta, ki je namenjen iskanju diplomatske rešitve, saj je to edina primerna možnost za odziv na iransko jedrsko vprašanje; obžaluje, da je resolucija varnostnega sveta ZN 1929 (2010), ki uvaja četrti krog sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, ter dodatne omejevalne ukrepe, ki so jih napovedale EU, ZDA, Japonska, Kanada in Avstralija, postala neizogibna zaradi pomanjkljivega sodelovanja Irana z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo glede ciljev svojega jedrskega programa; poudarja, da EU v zameno za rešitev jedrskega vprašanja ne sme žrtvovati podpore iranski civilni družbi in njenim upravičenim zahtevam po spoštovanju univerzalnih človekovih pravic in resnično demokratičnih volitvah;

73. ostro obsoja vztrajno provokativno, podžigajočo in antisemitsko retoriko iranskega predsednika, ki je pozval k izničenju Izraela, ter zlasti obžaluje grožnje proti obstoju države Izrael; je izjemno zaskrbljen zaradi hitrega naraščanja števila usmrtitev v Iranu, ki so glede na odsotnost sodnega postopka v resnici zunajsodni vladni poboji, ter zaradi nadaljevanja sistematičnega zatiranja državljanov, ki si želijo več svobode in demokracije; poudarja, da bi se morali uradni medsebojni stiki med delegacijami Evropskega parlamenta in iranskega parlamenta uporabiti tudi za obravnavo vprašanj človekovih pravic in bi morali biti pogojeni z možnostjo prostega dostopa do političnih zapornikov in borcev za človekove pravice, predstavniki pa bi morali imeti možnost, da svobodno izmenjajo obsežna politična mnenja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poskrbi za ponovno vzpostavitev delegacije EU v Iranu, da bi lahko spremljali razmere na terenu z vidika EU; poziva iranski režim, naj se ne vmešava v notranje zadeve Iraka;

74. je zadovoljen zaradi okrepitve sektorskih dialogov s Kitajsko in poziva k usklajenemu skupnemu delu glede spornih vprašanj, ki so bila izpostavljena na nedavnem vrhunskem srečanju EU-Kitajska; pozdravlja napredek v smeri boljšega gospodarskega in pravosodnega upravljanja; je resno zaskrbljen zaradi nadaljnjih hudih in sistematičnih kršitev človekovih pravic v državi, vključno s pravicami manjšin, zlasti Tibetancev, Ujgurov in Mongolcev, ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pospeši dialog o človekovih pravicah in zagotovi, da bodo človekove pravice vedno na dnevnem redu;

75. poudarja, da bodo na odnose z Japonsko močno vplivali strašanski potres, tsunami in naknadna jedrska nesreča, ki so prizadeli državo, ter pričakuje, da bo EU pokazala solidarnost in zagotovila pomoč, da bi pomagala japonskim oblastem pri soočanju z nesrečo; po nedavnih dramatičnih dogodkih zlasti meni, da odnosi EU z Japonsko, ki z EU deli demokratične vrednote in skrb za človekove pravice, ostajajo zelo pomembni na gospodarskem področju in tudi glede skupnega delovanja na mednarodnem prizorišču; poudarja, da zdajšnja usmerjenost na Kitajsko ne sme zasenčiti potrebnih prizadevanj za okrepitev sodelovanja z Japonsko in odstranitev preostalih ovir za medsebojno gospodarsko sodelovanje;

76. pozdravlja ukrepe na obeh straneh Tajvanske ožine, ki so vodili v sklenitev približno 15 sporazumov, vključno z okvirnim sporazumom o gospodarskem sodelovanju in sporazumom o pravicah intelektualne lastnine junija 2010; ker je krepitev gospodarskih odnosov med obema stranema ožine v interesu obeh strani in EU, močno podpira krepitev gospodarskih vezi med EU in Tajvanom ter sklenitev sporazuma o gospodarskem sodelovanju med EU in Tajvanom; ponovno izraža podporo dejavnemu sodelovanju Tajvana v vlogi opazovalca v ustreznih mednarodnih organizacijah in dejavnostih, kot so Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo; podpira odločitev EU, da odobri izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane Tajvana, kar bo prispevalo h krepitvi trgovine in naložb med EU in Tajvanom ter stikov med ljudmi;

77. se zaveda izjemne pomembnosti Indije kot vzpenjajoče se regionalne gospodarske sile in odlične demokratične partnerice Evrope; želi pohvaliti sodelovanje Indije z EU, zlasti v Afganistanu in v operaciji Atalanta; poziva k tesnejšemu sodelovanju pri vprašanjih, povezanih z jedrskim razoroževanjem, podnebnimi spremembami, svetovnim gospodarskim upravljanjem ter spodbujanjem demokracije, pravne države in človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi izpodbijanja državljanskih svoboščin in človekovih pravic v Džamuju in Kašmirju ter zaradi neprestane kulturne diskriminacije na podlagi kast; pričakuje, da se bo strateško partnerstvo z Indijo razvijalo v skladu s skupnim akcijskim načrtom in tako prineslo konkretne rezultate; se veseli zgodnje sklenitve in podpisa sporazuma o prosti trgovini, a hkrati poudarja, da zdajšnja pogajanja o tem sporazumu nikakor ne smejo ogroziti prizadevanj za zmanjševanje revščine v Indiji;

Afrika

78. izraža močno podporo in spodbudo partnerstvu z Afriško unijo (AU) in drugimi afriškimi regionalnimi organizacijami pri obravnavi vprašanj stabilnosti in varnosti na afriški celini ter pri zagotavljanju napredka na drugih osrednjih področjih, kot so demokratično upravljanje in človekove pravice, podnebne spremembe ter doseganje razvojnih ciljev tisočletja; meni, da proces postopnega povečevanja zavezanosti AU in krepitve njene vloge glede vprašanj varnosti in stabilnosti na afriški celini, zlasti kar zadeva misije ohranjanja miru, zahteva utrditev procesov gradnje institucij in odločanja v AU, in da bi EU morala pomagati AU na tem področju;

79. podpira odločitev o oblikovanju celovitega pristopa EU do regije Afriškega roga, ki bo pomagal ponovno zgraditi državne institucije v Somaliji in povezal varnost ljudi z razvojem, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic in s pravicami žensk ter tako združil vse instrumente EU, da bi zagotovili dolgoročne rešitve;

80. pozdravlja pripravljenost EU, da podpre mirno izvedbo celovitega mirovnega sporazuma v Sudanu in da deluje v smeri dolgoročne regionalne stabilnosti; hkrati poudarja, da je treba obnoviti prizadevanja za obravnavo pomanjkanja varnosti in doseg trajne mirovne rešitve za Darfur; meni, da prihodnja neodvisnost Južnega Sudana vpliva na stabilnost kulturno razdeljenih držav in predstavlja izzive, na katere bi morala biti podpredsednic/visoka predstavnica pripravljena; čestita sudanskemu ljudstvu za gladko izvedbo referenduma v Južnem Sudanu, kot je potrdila misija EU za opazovanje volitev; poziva EU, naj še naprej podpira prizadevanja vpletenih strani za doseganje napredka v zvezi z nerešenimi vprašanji v okviru celovitega mirovnega sporazuma, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti razmeram beguncev in povratnikov, in naj razmisli o ukrepih, ki so potrebni za zagotavljanje trajnega odnosa med severom in jugom po referendumu;

81. opozarja, da je Alassane Ouattara edini legitimni zmagovalec predsedniških volitev, ki so 28. novembra 2010 potekale v Slonokoščeni obali, in da ni mogoče izpodbijati rezultatov volitev; je seznanjen z aretacijo sedanjega vodja Laurenta Gbagbo in upa, da bo to prispevalo h koncu nasilja; poziva vse politične in oborožene sile v državi, naj spoštujejo željo volivcev Slonokoščene obale in naj brez odlašanja omogočijo miroljubno predajo oblasti; glede tega poziva k ponovni vzpostavitvi javnega reda in miru; poziva EU, naj v celoti podpre predsednika Quattara pri prizadevanjih za spravo, obnovo in razvoj ter pri spodbujanju blaginje in stabilnosti za prebivalce Slonokoščene obale;

82. meni, da bi morala EU sprejeti celovit pristop k vprašanjem varnosti in stabilnosti na območju Sahela; vztraja, da terorizem in nadnacionalni organizirani kriminal (tihotapljenje drog, orožja, cigaret in ljudi) resno ogrožata ne le države v regiji, temveč neposredno tudi Evropsko unijo; meni, da mora EU pomagati državam v regiji pri razvoju politik in instrumentov za soočanje s temi vse večjimi varnostnimi grožnjami z uporabo vseh ustreznih instrumentov EU, da bi rešila stalne konflikte, kot je konflikt Zahodne Sahare, spodbudila demokratične reforme v vseh državah regije, izkoreninila revščino, zagotovila trajnostni razvoj, obravnavala podnebne spremembe v regiji, uravnavala migracijske tokove jug-jug in jug-sever ter zagotovila demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic, gradnjo institucij (zlasti v varnostnem sektorju) ter boj proti organiziranemu kriminalu; verjame, da je treba v sodelovanju z Afriško unijo in ob postopnem povečevanju njene zavezanosti oblikovati tudi postopek doseganja soglasja med državami regije;

83. pozdravlja odločitev Sveta, da v zvezi z Zimbabvejem obnovi omejevalne ukrepe zoper nekatere politike, uradnike in podjetja, ki vzdržujejo oblast Mugabejevega režima; obžaluje, da se še niso zgodile zadostne demokratične spremembe, in poziva zlasti države Južnoafriške razvojne skupnosti, naj pomagajo zagotoviti, da bo Zimbabve hitro napredoval v smeri svobodnih in poštenih mednarodno opazovanih volitev ter da bo prišlo do nemotenega prenosa oblasti;

84. je zaskrbljen zaradi zaključka misije v Gvineji Bissau v okviru SZVP septembra 2010 ter poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj razmislita o novih načinih boja proti organiziranemu kriminalu v Gvineji Bissau, da ta država ne bi postala še ena „narko država“;

Latinska Amerika

85. pozdravlja zaključek pogajanj o pridružitvenem sporazumu s Srednjo Ameriko in o večstranskem trgovinskem sporazumu s Perujem in Kolumbijo; kljub temu poudarja, da bi EU morala še naprej dajati prednost regionalnim procesom povezovanja v Latinski Ameriki; z zadovoljstvom ugotavlja, da so ponovno stekla pogajanja o pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem, in poziva k njihovemu hitremu zaključku;

86. je seznanjen s pozitivnim izidom nedavnega vrha EU-LAK v Madridu in poudarja potrebo po spremljanju izvajanja akcijskega načrta iz Madrida; ponovno poudarja potrebo po sprejemu evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, ki naj na podlagi ustanovne listine OZN in povezanega mednarodnega prava vključuje strategije in smernice za skupno politično in varnostno delovanje za obravnavo skupnih groženj in izzivov;

°

° °

87. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku odbora ministrov Sveta Evrope in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 54. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0060. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0280. (5) Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0399. (6) Prav tam, priloga II. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0280, priloga.

v skladu s členom 52(3) poslovnika

Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice

V celoti nasprotujemo poročilu ker:

– zagovarja in še bolj spodbuja militarizacijo kot osrednji element skupne zunanje in varnostne politike,

– spodbuja sinergijo civilnih in vojaških zmogljivosti,

– navaja stališče, da bi EU morala izkoristiti sprejetje novega strateškega koncepta Nata, da bi bistveno okrepila svoje partnerstvo s to organizacijo. To pomeni, da zahteva delitev civilnih in vojaških zmogljivosti med Natom in EU.

Zahtevamo,

– civilno EU, ki je strogo ločena od Nata,

– razpustitev Nata,

– skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo temeljila na miroljubnih načelih,

– spoštovanje mednarodnega prava in Listine ZN,

– da se izdatki namesto za vojaške namene uporabljajo za civilne namene,

– zaprtje vseh vojaških oporišč v Evropi,

– razorožitev Evrope, vključno z jedrsko razorožitvijo,

– da se EU vzdrži politik posredovanja in spoštuje suverenost držav.

Willy Meyer, Sabine Lösing, Nikos Chountis in Takis Hadjigeorgiou v imenu GUE-NGL

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  v skladu z dogovorom o ustanovitvi in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), doseženim v Madridu, in v skladu s finančno uredbo, kot je bila spremenjena glede ESZD, podpira oblikovanje proračunskih postavk v proračunu za leto 2011, namenjenih trem največjim misijam v okviru SZVP/SVOP; meni, da bo ta izboljšana opredelitev misij povečala tako preglednost kot odgovornost SZVP/SVOP in služila interesom EU;

2.  kljub vsemu meni, da je nova nomenklatura minimalni pogoj in le prvi korak k podrobnemu proračunu za SZVP, ki bo omogočal celovit pregled in spremljanje misij, ki se izvajajo v okviru te politike; meni, da nova nomenklatura ne bo ogrozila niti nepogrešljive prožnosti proračuna SZVP niti kontinuitete delovanja misij, ki že potekajo;

3.  poudarja, da opredelitev večjih misij SZVP/SVOP ne sme škodovati informacijam in preglednosti v zvezi z misijami manjšega obsega, ki so politično manj prepoznavne;

4.  meni, da uvedba novega oddelka X v proračunu EU za Evropsko službo za zunanje delovanje ter njegova vključitev v razdelek 5 splošnega proračuna EU ne sme voditi k izgubi specifičnosti posebnih predstavnikov EU, ki igrajo vodilno vlogo pri usklajevanju in zastopanju politike EU v tretjih državah;

5.  meni, da področje vpliva SZVP presega poglavje 19 03 proračuna EU in da so nekateri elementi SZVP razpršeni po drugih instrumentih; tako na primer vloge posebnih predstavnikov EU ter instrumenta za stabilnost podpirajo in utrjujejo cilje in misije skupne zunanje in varnostne politike EU;

6.  opozarja na duh Pogodbe o delovanju EU (PDEU), v skladu s katero naj bi soodločanje postalo splošni postopek, kar po analogiji vodi k odpravi posebnih določb in postopkov, ki so za nekatere instrumente ali politike veljali v skladu s prejšnjo pogodbo in medinstitucionalnim sporazumom; potrjuje, da so določbe, ki omejujejo prožnost financiranja SZVP, zdaj brez osnove;

7.  poudarja, da mora v skladu z zgoraj navedenim in za to, da bi se okrepili učinkovitost in odgovornost SZVP, medinstitucionalne odnose končno prežemati nova kultura dialoga, medsebojnega zaupanja in izmenjave informacij tako v fazi opredeljevanja kot tudi v fazah izvajanja in naknadnega ocenjevanja;

8.  ponovno poudarja, da PDEU opredeljuje SVOP kot sestavni del SZVP, ki vodi k skupni obrambi, ter da je Parlament v svoji funkciji veje proračunskega organa upravičen do prejemanja vseh informacij, potrebnih za ustrezno oceno stroškov SZVP; zato meni, da je mehanizem Athena za financiranje skupnih stroškov operacij EU vojaškega ali obrambnega značaja pomemben del SZVP in da morata biti njegova razčlenitev in podroben opis sestavnih delov vključena v informacije, ki jih je treba posredovati Parlamentu, tako v upravnem smislu (ko je Parlament v vlogi proračunskega organa) kot v operativnem smislu;

9.  poudarja, da je treba med prihodnjim razmislekom o večletnem finančnem okviru 2014–2020 izvesti temeljito analizo dolgoročnih finančnih zahtev skupne zunanje in varnostne politike;

10. izraža zaskrbljenost zaradi visokih stroškov varnostnih ukrepov za misiji EUJUST LEX v Iraku in EUPOL v Afganistanu, ki jih izvaja zunanji izvajalec PMSC, zato poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj ustrezno ukrepa, da se bo izboljšala stroškovna učinkovitost sredstev EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU