o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

(KOM(2010)0526 – C7-0300/2010 – 2010/0280(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0526),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 121(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0300/2010),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 16. februarja 2011(1),

–   ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0178/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA

V PRVI OBRAVNAVI(2)*

---------------------------------------------------------

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)      Usklajevanje gospodarskih politik držav članic, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), bi moralo vključevati skladnost z vodilnimi načeli stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2)      Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast. Uredbi (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97 sta bili leta 2005 spremenjeni z uredbama (ES) št. 1055/2005 oziroma (ES) št. 1056/2005. Poleg tega je bilo sprejeto poročilo Sveta z dne 20. marca 2005 o izboljšanju izvajanja Pakta za stabilnost in rast.

(3)      Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in zaposlovanje.

(4)      Preventivni del Pakta za stabilnost in rast zahteva, da države članice dosežejo in vzdržujejo srednjeročne proračunske cilje ter v ta namen predložijo programe za stabilnost in konvergenčne programe.

(4a)    Preventivni del Pakta za stabilnost in rast bi imel koristi od strožjih oblik nadzora za zagotovitev, da bodo države članice sledile in spoštovale okvir proračunskega usklajevanja.

(5)      Vsebino programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter postopke za njihovo ocenjevanje bi bilo treba dodatno razviti na nacionalni ravni in na ravni Unije glede na izkušnje, zbrane pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast.

(5a)    Proračunski cilji in konvergenčni programi morajo jasno upoštevati ukrepe, sprejete v skladu s širšimi smernicami ekonomskih politik, smernicami za politiko zaposlovanja držav članic in Unije ter na splošno z nacionalnimi programi reform.

(5b)    Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo in bolj neodvisno vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezne države članice, spremljanjem, misijami, priporočili in opozorili. Še posebej bi bilo treba omejiti vlogo Sveta v fazah, ki vodijo do morebitnih sankcij, glasovanje v Svetu pa bi moralo, če je le mogoče, potekati z obratno kvalificirano večino na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5c)     Izkušnje in napake prvega desetletja delovanja ekonomske in monetarne unije kažejo, da je treba v Uniji izboljšati gospodarsko upravljanje, ki bi moralo temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na ravni Unije.

(5d)    Izboljšani okvir gospodarskega upravljanja mora temeljiti na več medsebojno povezanih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, ki morajo biti medsebojno skladne, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodne trgovine in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in popravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja (Pakt za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi, vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja, ter na verodostojnem trajnem mehanizmu za reševanje kriz.

(5e)     Pakt za stabilnost in rast ter celoten okvir gospodarskega upravljanja morata dopolnjevati strategijo Unije za rast in delovna mesta in biti skladna z njo. Vendar te medsebojne povezave ne smejo služiti kot odstopanja od določb iz Pakta za stabilnost in rast.

(5f)     Krepitev gospodarskega upravljanja mora biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, ki bi jo bilo treba doseči ob tesnem in bolj pravočasnem vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopke usklajevanja gospodarske politike.

(5g)    Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik (v nadaljnjem besedilu: semester) mora imeti osrednjo vlogo pri izvajanju zahteve iz člena 121(1) PDEU, da države članice obravnavajo svoje gospodarske politike kot vprašanje skupnega interesa in jih temu primerno tudi usklajujejo. Sestavni deli okrepljenega gospodarskega upravljanja so preglednost, odgovornost in neodvisni nadzor. Svet in Komisija morata svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarske politike objaviti in utemeljiti.

(5h)    Okrepiti je treba instrumente za usklajevanje in nadzor gospodarskih politik, ki temeljijo na Pogodbi, in sicer z vzpostavitvijo skupnega okvira za vlogo, spremljanje in izvajanje nacionalnih programov reform, ki krepijo konkurenčnost ter vodijo v trajnostno rast in zaposlovanje kot sestavni del evropske strategije za rast.

(5i)     Da bi povečali nacionalno lastništvo Pakta za stabilnost in rast, bi morali biti nacionalni proračunski okviri v celoti skladni s cilji večstranskega nadzora v Uniji in zlasti z evropskim semestrom. V zvezi s tem bi morali biti nacionalni parlamenti in vse ostale zadevne zainteresirane strani, zlasti socialni partnerji, pravočasno obveščeni in ustrezno vključeni.

(5j)     V okviru semestra se glede glavnih političnih ukrepov, o katerih bodo razpravljaje institucije Unije, posvetuje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti s socialnimi partnerji in evropsko platformo proti revščini in za socialno vključenost.

(5k)    Člen 3 protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbam, določa, da morajo države članice zagotoviti, da jim nacionalni postopki na področju proračuna omogočajo izpolnjevanje obveznosti, ki jim jih na tem področju nalagajo Pogodbe. Države članice, katerih valuta je euro, morajo zato cilje fiskalnega okvira Unije vključiti tudi v nacionalno zakonodajo in zagotoviti, da bodo za zagotavljanje teh ciljev na voljo ustrezni proračunski postopki.

(6)      Skladnost s srednjeročnim proračunskim ciljem za proračunska stanja mora državam članicam zagotoviti varnostno mejo ob upoštevanju referenčne vrednosti v višini 3 % BDP, da bi se zagotovile trajnostne javne finance ali hiter napredek pri vzdržnosti ob ohranjanju proračunskega manevrskega prostora, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah, ki prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju rasti in zaposlovanja.

(6a)    Države članice v okviru svoje proračunske zakonodaje določijo cilje za primanjkljaje in presežke za tri leta vnaprej, da bi dosegle srednjeročno ravnovesje javnih financ.

(7)      Treba je začeti izvajati obveznost doseganja in ohranjanja srednjeročnega proračunskega cilja z natančno določitvijo načel za prilagoditveno pot za doseganje srednjeročnega cilja.

(7a)    Pri zbliževanju srednjeročnih fiskalnih ciljev, specifičnih za posamezno državo članico, ki se bodo vključevali v programe stabilnosti in v konvergenčne programe, je treba izraziteje upoštevati oceno vzdržnosti javnih financ, vključno z ravnjo in profilom dolga (tudi zapadlost), stroški, povezani s staranjem, ter njegovo dinamiko.

(8)      Obveznost doseganja in ohranjanja srednjeročnega cilja bi morala prav tako veljati za sodelujoče države članice in države članice z odstopanjem.

(9)      Zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja je treba oceniti na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov. V tej zvezi, dokler srednjeročni proračunski cilj ni dosežen, stopnja rasti državne porabe v običajnih okoliščinah ne bi smela preseči referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti BDP, pri čemer se presežki te norme izravnavajo z diskrecijskim povečanjem državnih prihodkov, diskrecijsko zmanjšanje prihodkov pa se nadomesti z zmanjšanjem porabe. Referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP je treba izračunati na podlagi skupne dogovorjene metodologije, ki jo potrdijo države članice.

(10)    Da se omogoči oživitev gospodarstva, se lahko izjemoma dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja, če ga povzroči neobičajen dogodek, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima velike posledice za strukturno ravnovesje javnih financ za vsaj 0,5 % BDP v enem letu ali v primeru resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni EU, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

(11)    V primeru znatnega odstopanja od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja bi morala Komisija zadevni državi članici poslati opozorilo, ki mu v roku enega meseca sledi še priporočilo Sveta, v katerem je določen rok največ petih mesecev za sprejetje potrebnih popravljalnih ukrepov. Če zadevna država članica ne sprejme primernih ukrepov v roku, ki ga določi Svet, Komisija priporoči Svetu, da opredeli, da ni bilo učinkovitega ukrepanja. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Obenem Svet na predlog Komisije poroča Evropskemu svetu. Komisija lahko skupaj z ECB za države članice euroobmočja in za države članice MMT2 izvede misijo nadzora. Komisija o izidu misije poroča Svetu in javno objavi svoje ugotovitve v enem mesecu.

(11 a) Svet in Komisija javno objavita svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarske politike, da se zagotovi učinkovit medsebojni pritisk. Komisija Evropskemu parlamentu in njegovemu pristojnemu odboru predloži in razloži preprečevalne in popravljalne ukrepe, ki se priporočijo državi članici. Evropski parlament lahko zadevno državo članico pozove, naj pristojnemu odboru razloži svoje odločitve in politike v zvezi s tem.

(12)    Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, bi bilo treba vzpostaviti poseben izvedbeni mehanizem na podlagi člena 136 Pogodbe za primere, v katerih še naprej obstaja vztrajno in znatno odstopanje od prilagoditvene poti k srednjeročnemu cilju, pomanjkanje popravljalnih ukrepov ali nepripravljenost za sodelovanje.

(12a)  Ta uredba mora začeti veljati čim prej po njenem sprejetju. Komisija mora pri oblikovanju predlogov o ukrepih za izvajanje te uredbe upoštevati gospodarske in proračunske razmere zadevne države članice, za katero velja prilagoditveni program EU/MDS .

(13)    Pri sklicevanjih v Uredbi (ES) št. 1466/97 bi bilo treba upoštevati novo številčenje členov v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(14)    Uredbo (ES) št. 1466/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1466/97 se spremeni:

-1.       Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

Ta uredba določa pravila glede vsebine, predlaganja, preverjanja in spremljanja programov za stabilnost in konvergenco v okviru večstranskega nadzora Sveta in Komisije, zato da se v zgodnji fazi prepreči pojav čezmernega splošnega javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter pospeši nadziranje in usklajevanje gospodarskih politik, s čimer se podpira uresničevanje ciljev Unije glede rasti in zaposlovanja.

Ta uredba določa splošno pravilo, da se proračun držav članic uravnoveša skozi ves ekonomski ciklus, da bi zagotovili trajnost javnih financ."

1.        Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 2

V smislu te uredbe:

(a)„sodelujoče države članice“ pomeni tiste države članice, katerih valuta je euro, in

(b) „države članice, z odstopanjem“ pomeni vse države članice razen tistih, katerih valuta je euro.

1a.      Vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1-A

EVROPSKI SEMESTER ZA USKLAJEVANJE GOSPODARSKIH POLITIK

Člen 2(-a)

1. Za zagotavljanje tesnejše uskladitve gospodarskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav Svet izvaja večstranski nadzor iz člena 121(3) PDEU kot sestavni del evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik v skladu s cilji in zahtevami iz PDEU.

2. Evropski semester med drugim vključuje:

(a) večstranski nadzor programov za stabilnost in konvergenco v skladu s to uredbo,

(b) večstranski nadzor nacionalnih programov reform iz člena 2-ac,

(c) oblikovanje in izvajanje obsežnih smernic gospodarskih politik držav članic in Unije (širše smernice gospodarske politike) v skladu s členom 121(2) PDEU in smernicami za zaposlovanje, ki jih morajo države članice upoštevati v skladu s členom 148(2) PDEU (smernice za zaposlovanje),

(d) izvajanje preprečevanja in zmanjševanja makroekonomskih neravnovesij v skladu z uredbo (EU) št. .../2011,

(e) izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu z uredbo (ES) 1467/97.

3. Vsi predlogi Komisije, namenjeni Uniji, kot celota v okviru evropskega semestra vsebujejo oceno vpliva predlaganih političnih ukrepov v skladu s členom 9 PDEU.

4. Z namenom povečanja preglednosti, lastništva in odgovornosti sprejetih odločitev se v semester ustrezno vključijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Za zagotovitev ustrezne vključenosti Evropskega parlamenta se do 31. decembra 2011 sklene medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Svetom in Komisijo. Sklenjeni medinstitucionalni sporazum se vsaka tri leta pregleda in po potrebi spremeni.

Člen 2 aa

V okviru semestra se po potrebi posvetuje z Ekonomsko-finančnim odborom, ustanovljenim skladno s členom 134 PDEU, Odborom za zaposlovanje, ustanovljenim skladno s členom 150 PDEU, in Odborom za socialno zaščito, ustanovljenim skladno s členom 160 PDEU.

V okviru semestra se glede glavnih političnih ukrepov, o katerih bodo razpravljaje institucije Unije, posvetuje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti s socialnimi partnerji.

1b.      Vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1-Aa

GOSPODARSKI DIALOG

Člen 2 ab

Za krepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo na eni strani, ter nacionalnimi parlamenti, vladami in drugimi pristojnimi organi držav članic na drugi, pa tudi za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta organizira predstavitve in javne razprave o makroekonomskem in proračunskem nadzoru, ki ga izvajata Svet in Komisija.

1c.      Vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK -1Ab

NACIONALNI PROGRAMI REFORM

Člen 2-ac

1. Države članice oblikujejo nacionalne programe reform za izvajanje svojih gospodarskih politik, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije v skladu z zadevnimi določbami PDEU in obveznostmi, da morajo biti njihove gospodarske politike v interesu skupnega interesa v skladu s členom 121(2) PDEU.

2. Nacionalni programi reform držav članic podpirajo strategijo Unije za rast in zaposlovanje ter vključujejo konkretne politične cilje in s tem povezane reforme ter javne in zasebne naložbe, pa tudi druge pomembne politične ukrepe, kar bo vzpostavljeno v skladu:

(a) s širšimi smernicami gospodarske politike in smernicami za zaposlovanje,

(b) z letnimi političnimi smernicami Evropskega sveta in dodatnimi obvezami,

(c) z vsemi mnenji ali priporočili Sveta ali opozorili Komisije za zadevno državo članico v skladu z zadevnimi določbami PDEU;

3. Vse države članice vsako leto pred 30. aprilom predložijo svoj nacionalni program reform Svetu in Komisiji za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121(3) PDEU.

4. Države članice svoje nacionalne programe reform objavijo po primernem sodelovanju z nacionalnim parlamentom in posvetovanju z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji.

5. Svet na podlagi ocene Komisije in v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU nadzoruje izvajanje nacionalnih programov reform držav članic v skladu s političnimi smernicami, obvezami, priporočili in opozorili iz odstavka 2.

6. Pri ocenah Komisije se upoštevajo informacije, ki jih podajo države članice, zlasti tiste iz euroobmočja, da obvestijo druga drugo in Komisijo o predvidenih odločitvah o gospodarski politiki s pričakovanimi večjimi učinki prelivanja, ki bi morda lahko ogrozile nemoteno delovanje notranjega trga ter ekonomsko in monetarno unijo.

7. Svet bo na podlagi priporočila Komisije ocenil, ali so načrtovani politični ukrepi in gospodarske predpostavke, na katerih temeljijo nacionalni programi reform, verodostojni.

8. Svet na predlog Komisije poda mnenje o vseh nacionalnih programih reform. Če Svet meni, da bi bilo treba cilje in vsebino programa okrepiti, v svojem mnenju zadevno državo članico pozove, naj predloži prilagoditev političnega ukrepa iz nacionalnega programa reforme v dveh mesecih. Prilagojeni program pregledata Svet in Komisija po postopku iz tega člena.

9. V primeru znatnega odstopanja od političnih ciljev iz mnenja iz odstavka 8 Komisija državi članici izda opozorilo. Opozorilo se objavi. Svet na predlog Komisije lahko tudi naslovi priporočilo na to državo članico, da sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe.

10. Predsednika Sveta in Komisije v skladu s členom 121 PDEU letno poročata Evropskemu svetu in Parlamentu o izidih večstranskega nadzora. V primeru resnih pomislekov glede napredka posamezne države članice lahko Svet na predlog Komisije predloži poročilo Evropskemu svetu In Parlamentu.

11. V primeru iz odstavkov 9 in 10 lahko Evropski parlament zadevno državo članico pozove, naj pojasni svoje politike pred njegovim pristojnim odborom.

1d.      Člen 2a se nadomesti z naslednjim:

"Srednjeročni proračunski cilj za proračunsko stanje je za vsako državo članico različen. Ti srednjeročni proračunski cilji, specifični za vsako državo članico, lahko odstopajo od zahteve po proračunskem stanju blizu ravnotežja ali v presežku, in obenem poskrbijo za varnostno mejo v zvezi s 3 % javnofinančnim primanjkljajem od BDP. Vsi srednjeročni proračunski cilji zagotovijo vzdržnost javnih financ ali hiter napredek pri doseganju vzdržnosti, obenem pa omogočijo proračunski manevrski prostor, zlasti ob upoštevanju potrebe po javnih naložbah.

Ob upoštevanju teh dejavnikov se srednjeročni proračunski cilji, specifični za vsako državo članico, za države članice, ki so sprejele euro, in države članice MMT2 določijo v okviru opredeljenega razpona med -1 % BDP in uravnoteženim proračunskim stanjem ali proračunskim presežkom, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

Srednjeročni proračunski cilj se pregleda vsaka tri leta in po potrebi pogosteje v primeru izvedbe večje strukturne reforme.

Skladno s to uredbo in direktivo Sveta 2011/…/EU o zahtevah za proračunske okvire držav članic je srednjeročni proračunski cilj sestavni del nacionalnih srednjeročnih proračunskih okvirov."

1e.      Vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1Aa

NACIONALNO LASTNIŠTVO

Člen 2aa

1. Vse države članice v nacionalno zakonodajo vključijo cilje Pakta za stabilnost in rast ter obveze iz PDEU na področju proračunske politike.

Sodelujoče države članice oblikujejo srednjeročni proračunski okvir, ki predvideva fiskalno načrtovanje vsaj za štiri leta, da bi opredelile smiseln srednjeročni cilj.

2. V sodelujočih državah članicah neodvisni organi ali ustanove, ki delujejo na področju proračunske politike, zagotovijo podatke za nacionalno razpravo o obstoječem strukturnem proračunskem stanju in o srednjeročnem cilju iz te uredbe.

3. Države članice opredelijo numerična fiskalna pravila, ki učinkovito spodbujajo spoštovanje obveznosti iz PDEU na področju proračunske politike. Ta pravila so v celoti v skladu in dopolnjujejo srednjeročni cilj.

4. Sodelujoče države članice oblikujejo nacionalne proračunske okvire, ki zagotavljajo skladnost s cilji Pakta za stabilnost in rast. Oblikovanje nacionalnih proračunskih okvirov lahko poteka prek nacionalne zakonodaje ali s pomočjo političnega soglasja na nacionalni ravni. Pri oblikovanju svojega nacionalnega proračunskega okvira vsaka država članica po potrebi preseže minimalne zahteve, določene v direktivi Sveta 2011/.../EU o zahtevah za proračunske okvire držav članic.

Vse države članice si prizadevajo, da bi pridobile privolitev parlamenta glede svojega programa za stabilnost. Če tega ne dobijo, se to navede v programu za stabilnost.

5. Države članice upoštevajo smernice in priporočila Sveta in Komisije, zlasti pri pripravi svojih proračunov, in v postopke usklajevanja gospodarske politike ustrezno vključijo nacionalne parlamente. Ko države članice predlog proračuna predložijo nacionalnim parlamentom, obenem predložijo tudi mnenje Sveta ali Komisije o programu za stabilnost in, v primeru precejšnjega odstopanja od srednjeročnega proračunskega cilja, omenjenega v tretjem pododstavku člena 5(1) te uredbe, priporočila Komisije s pojasnilom, kako so bila ta mnenja in priporočila upoštevana.

6. Države članice zagotovijo strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov, ki je v skladu s Kodeksom ravnanja evropske statistike, kot je določen v uredbi (ES)št. 223/2009, in državnih računskih sodišč. To vključuje vsaj:

(a) pregledne postopke zaposlovanja in odpuščanja, ki morajo biti neodvisni od izidov političnih volitev;

(b) proračunska sredstva, ki morajo biti letno opredeljena;

(c) datum objave statističnih podatkov, ki mora biti določen vsaj eno leto vnaprej.

1f.       Vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1Ab

ZALIŠANJE PREDSEDNIKA EUROSKUPINE

Člen 2ab

Predsednik Euroskupine lahko na zahtevo Evropskega parlamenta ali na lastno pobudo odgovarja na vprašanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, zlasti glede delovnega programa Euroskupine, gospodarskega položaja v euroobmočju, konkurenčnosti v sodelujočih državah članicah in resnične konvergence njihovih gospodarstev, vzdržnosti proračunskega stanja v teh državah članicah, uresničevanja njihovih programov za stabilnost in nacionalnih načrtov reform ter razvoja makroekonomskih neravnovesij v Uniji.“

2.          Člen 3 se spremeni:

(a)       odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. Vsaka sodelujoča država članica predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki programa za stabilnost, ki predstavlja bistveno podlago za vzdržnost javnih financ, ki je pogoj za stabilnost cen, močno trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.“

(b)      odstavek 2 se spremeni:

(i)     točka (a) se nadomesti z naslednjim:

"(a) srednjeročni proračunski cilj in prilagoditveno pot splošnega javnofinančnega salda kot deleža BDP za doseganje tega cilja, predvideni potek splošnega javnega zadolževanja, vključno z ustreznimi sredstvi za bruto naložbe v osnovna sredstva, zlasti ob upoštevanju pogojev in meril za ugotavljanje rasti porabe iz člena 5(1), predvideni potek rasti državne porabe, predvideni potek rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter količinsko opredelitev načrtovanih diskrecijskih ukrepov glede prihodkov;

(ia)      vstavi se naslednja točka:

"(aa) predvideni potek splošnega javnega zadolževanja, vključno z informacijami o vseh implicitnih ali pogojnih obveznosti, kot so pričakovani proračunski stroški pokojninskih obveznosti in državnih jamstev, pri čemer se natančno naravo teh informacij določi v usklajenem okviru, ki ga določi Komisija."

(ib)      vstavi se naslednja točka:

           „(ab) informacije o skladnosti programa za stabilnost s širšimi smernicami gospodarske politike in nacionalnim programom reform;"

(ii)       točka (c) se nadomesti z naslednjim:

"(c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje celovito analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske posledice, vključno s spodbujanjem trajnostne potencialne rasti;"

(ba)  vstavi se naslednji odstavek:

"2a. Program za stabilnost temelji na realističnih in preudarnih makroekonomskih in proračunskih napovedih na podlagi najnovejših podatkov. Proračunsko načrtovanje temelji na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na preudarnejšem scenariju, ki podrobno poudarja odstopanja od najverjetnejšega makrofiskalnega scenarija. Makroekonomske in proračunske napovedi se pripravijo ob ustreznem upoštevanju napovedi Komisije, po potrebi pa tudi napovedi drugih neodvisnih organov. Bistvena razhajanja med izbranim makrofiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije morajo biti razložena v programu za stabilnost."

(c)     odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov, količinsko primerno opredeljeni, in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a), (aa), (ab) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.

3.          Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

1. Programi za stabilnost se predložijo letno med 1. in 30. aprilom. Država članica, ki uvede euro, predloži program za stabilnost v šestih mesecih po tem, ko Svet sprejme sklep o njenem sodelovanju pri euru.

2. Države članice svoje programe za stabilnost objavijo.“

4.          Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

1. Na podlagi ocene Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice v svojih programih za stabilnost, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne, vključno z upoštevanjem spremljevalne poti za delež dolga, in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla.

Svet in Komisija pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preučita, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice, ki se soočajo z ravnjo dolga višjo od 60 % BDP ali izrazitim tveganjem glede splošne vzdržnosti dolga, Svet in Komisija preučita, ali je letno izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, bistveno višje od 0,5 % BDP. Svet in Komisija upoštevata, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša.

Zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja se oceni na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov. V ta namen Svet in Komisija ocenita, ali je potek rasti državne porabe ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov skladen z naslednjimi pogoji:

(a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže referenčne srednjeročne potencialne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov;

(b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe na preseže stopnje pod referenčno srednjeročno potencialno stopnjo rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg upada stopnje rasti državne porabe v primerjavi z referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja;

(c) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, se diskrecijska zmanjšanja postavk državnih prihodkov izravnajo bodisi z zmanjšanji odhodkov bodisi z diskrecijskimi povečanji drugih postavk državnih prihodkov ali z obojim.

Celotni odhodki ne zajemajo odhodkov za obresti, odhodkov za programe EU, popolnoma izravnanih s prihodki iz skladov EU, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za nadomestila za brezposelnost.

Presežka rasti odhodkov nad srednjeročno referenco se ne šteje za kršitev merila, v kolikor je v celoti izravnan z zakonsko predpisanimi povečanji prihodkov.

Referenčna srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP se oceni na osnovi napovedi za prihodnost ali na osnovi napovedi za nazaj, če slednje ne vodijo do počasnejšega prilagajanja na poti do srednjeročnega cilja. Napovedi se redno posodabljajo. Komisija objavi pregledno, neodvisno in utemeljeno oceno metodologije teh napovedi.

Svet in Komisija pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upoštevata izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske posledice, vključno s spodbujanjem potencialne trajnostne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja.

Svet in Komisija poleg tega preverita, ali vsebine programa za stabilnost prispevajo k doseganju trajnostne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike in smernicami za zaposlovanje držav članic in Unije.

V primeru neobičajnega dogodka, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima velike posledice za strukturno ravnovesje javnih financ za vsaj 0,5 % BDP v enem letu ali v obdobjih resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni EU, se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja iz tretjega pododstavka pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

2. Komisija preveri program za stabilnost v največ treh mesecih od predložitve. Komisija po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi priporoči Svetu, naj predloži svoje mnenje o programu. Šteje se, da je Svet mnenje sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev v desetih dneh. Če ▌bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na prilagoditveno pot za uresničitev srednjeročnega cilja, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program."

5.          Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

1. Svet in Komisija v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU na temelju poslanih podatkov sodelujočih držav članic ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremljata uresničevanje programov za stabilnost, še zlasti pa ugotavljata, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike.

2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, kot je navedeno v tretjem pododstavku člena 5(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, ▌Komisija v skladu s členom 121(4) PDEU zadevni državi članici pošlje opozorilo. Takšno opozorilo se objavi. Evropski parlament lahko zadevno državo članico pozove, naj pristojnemu odboru razloži svoje politike. V primeru takšnega znatnega odstopanja lahko Komisija zahteva dodatno poročanje zadevne države članice.

Svet v enem mesecu po morebitnem znatnem odstopanju v smislu pododstavka 1 sprejme priporočilo za politične ukrepe, pri čemer določi rok največ petih mesecev za obravnavo odstopanja na podlagi priporočila Komisije. Če gre za posebej veliko odstopanje ali posebej resne razmere, ta rok ni daljši od treh mesecev. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“

Komisija spremlja ukrepe iz priporočila na podlagi nadzornih obiskov v skladu s členom 11 te uredbe ter pripravi poročilo za Svet. Poročilo se v enem mesecu objavi.

Če zadevna država članica ne sprejme primernih ukrepov v roku, ki ga določi Svet v priporočilu v drugem pododstavku, Komisija nemudoma priporoči Svetu, naj opredeli, da ni bilo učinkovitega ukrepanja. Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela priporočilo, s kvalificirano večino ne odloči za njegovo zavrnitev. Obenem Svet na predlog Komisije pošlje uradno poročilo Evropskemu svetu.

Postopek od priporočila Sveta, omenjenega v pododstavku 2, do končnega priporočila in končnega poročila Sveta Evropskemu svetu iz pododstavka 4, ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Odklon od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustrezne prilagoditvene poti za njegovo dosego se ovrednoti na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, kot je določeno v členu 5(1).

Ocena o tem, ali je odstopanje znatno, vključuje zlasti naslednja merila:

Za državo članico, ki ni dosegla srednjeročnega proračunskega cilja, se pri oceni spremembe strukturnega salda šteje, da je odstopanje znatno, če dosega najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih; pri oceni gibanja odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov se šteje, da je odstopanje znatno, če njegov skupni učinek na javnofinančni saldo dosega najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali skupaj v dveh zaporednih letih.

Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica znatno presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju.

Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva, če ga povzroči izreden dogodek, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za strukturno ravnovesje javnih financ za vsaj 0,5 % BDP v enem letu ali, ali v primeru resnega splošnega gospodarskega upada, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

3. Če je znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Komisija zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet lahko to priporočilo Komisije zavrne s kvalificirano večino. Svet ▌priporočilo objavi. Evropski parlament lahko zadevno državo članico pozove, naj pristojnemu odboru razloži svoje politike."

6.          Člen 7 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. Vsaka država članica z odstopanjem predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU, v obliki konvergenčnega programa, ki je bistvena podlaga za stabilnost cen, vzdržnost javnih financ, ki je pogoj za stabilnost cen, močno trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest."

(b)    odstavek 2 se spremeni:

(i)     točka (a) se nadomesti z naslednjim:

"(a) srednjeročni proračunski cilj in prilagoditveno pot splošnega javnofinančnega salda kot deleža BDP za doseganje tega cilja, predvideni potek splošnega javnega zadolževanja, predvideni potek rasti državne porabe, vključno z ustreznimi sredstvi za bruto naložbe v osnovna sredstva, zlasti ob upoštevanju pogojev in meril za določitev rasti porabe iz člena 9(1), predvideni potek rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter količinsko opredelitev načrtovanih diskrecijskih ukrepov glede prihodkov, srednjeročne cilje monetarne politike, razmerje med temi cilji ter stabilnostjo cen in menjalnih tečajev in dosego trajnostne konvergence;"

(ia)      vstavi se naslednja točka:

"(aa) predvideni potek splošnega javnega zadolževanja, vključno z informacijami o vseh implicitnih ali pogojnih obveznosti, kot so pričakovani proračunski stroški pokojninskih obveznosti in državnih jamstev, pri čemer se natančno naravo teh informacij določi v usklajenem okviru, ki ga določi Komisija."

(ib)      vstavi se naslednja točka:

           „(ab) informacije o skladnosti programa za stabilnost s širšimi smernicami gospodarske politike, smernicami za zaposlovanje in nacionalnim programom reform;"

(ic)      točka (b) se nadomesti z naslednjim:

"(b) temeljne postavke predvidenega gospodarskega razvoja in pomembnih gospodarskih spremenljivk, ki vplivajo na uresničevanje programov za konvergenco, denimo javnih investicijskih odhodkov, rasti realnega bruto domačega proizvoda (BDP), zaposlenosti in inflacije;"

(ii)       točka (c) se nadomesti z naslednjim:

"(c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske posledice, vključno s spodbujanjem trajnostne potencialne rasti;"

(ba)  vstavi se naslednji odstavek:

"2a. Konvergenčni program temelji na realističnih in preudarnih makroekonomskih in proračunskih napovedih na podlagi najnovejših podatkov. Proračunsko načrtovanje temelji na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na preudarnejšem scenariju, ki podrobno poudarja odstopanja od najverjetnejšega makrofiskalnega scenarija. Makroekonomske in proračunske napovedi se pripravijo ob ustreznem upoštevanju napovedi Komisije, po potrebi pa tudi napovedi drugih neodvisnih organov. Bistvena razhajanja med izbranim makrofiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije morajo biti razložena v konvergenčnem programu."

(c)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov, količinsko primerno opredeljeni, in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a), (aa), (ab) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta."

7.          Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

1.      Konvergenčni programi se predložijo letno med 1. in 30. aprilom.

1a.    Države z davčnim letom, ki ne sovpada s koledarskim letom, morajo po predstavitvi proračuna nacionalnemu parlamentu predložiti konvergenčni program, in sicer čim bližje objavi.

2.      Države članice svoje konvergenčne programe objavijo."

8.          Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

1. Na podlagi ocene Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice v svojih programih za stabilnost, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne, vključno z upoštevanjem spremljevalne poti za delež dolga, in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla in za dosego trajnostne konvergence.

Svet in Komisija pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja upoštevata, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Za države članice, ki se soočajo z ravnjo dolga višjo od 60 % BDP ali izrazitim tveganjem glede splošne vzdržnosti dolga, Svet in Komisija preučita, ali je letno izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, bistveno višje od 0,5 % BDP. Svet in Komisija za države članice MMT2 preučita, ali si zadevna država članica prizadeva za primerno letno izboljšanje svojega ciklično prilagojenega salda, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP.

Zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja se oceni na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov. V ta namen Svet in Komisija ocenita, ali je potek rasti državne porabe ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov skladen z naslednjimi pogoji:

(a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže referenčne srednjeročne potencialne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov;

(b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe na preseže stopnje pod referenčno srednjeročno potencialno stopnjo rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg upada stopnje rasti državne porabe v primerjavi z referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja;

(c) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, se diskrecijska zmanjšanja postavk državnih prihodkov izravnajo bodisi z zmanjšanji odhodkov bodisi z diskrecijskimi povečanji drugih postavk državnih prihodkov ali z obojim.

Celotni odhodki ne zajemajo odhodkov za obresti, odhodkov za programe EU, popolnoma izravnanih s prihodki iz skladov EU, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za nadomestila za brezposelnost.

Presežka rasti odhodkov nad srednjeročnimi referencami se ne šteje za kršitev merila, v kolikor je v celoti izravnan z zakonsko predpisanimi povečanji prihodkov.

Referenčna srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP se oceni na osnovi napovedi za prihodnost ali na osnovi napovedi za nazaj, če slednje ne vodijo do počasnejšega prilagajanja na poti do srednjeročnega cilja. Napovedi se redno posodabljajo. Komisija objavi pregledno, neodvisno in utemeljeno oceno metodologije teh napovedi.

Svet in Komisija pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upoštevata izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske posledice, vključno s spodbujanjem potencialne trajnostne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja.

Svet in Komisija poleg tega preverita, ali vsebine konvergenčnega programa prispevajo k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike in smernicami za zaposlovanje držav članic in Unije. Poleg tega Svet in Komisija za države MMT2 preverita, ali vsebina konvergenčnega programa zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev.

V primeru neobičajnega dogodka, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima velike posledice za strukturno ravnovesje javnih financ za vsaj 0,5 % BDP v enem letu ali v obdobjih resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni EU, se lahko državam članicam izjemoma dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja iz tretjega pododstavka pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

2. Svet preveri konvergenčni program v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 PDEU meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na prilagoditveno pot za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program."

9.          Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

1. Svet in Komisija v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU na temelju poslanih podatkov držav članic z odstopanjem ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremljata uresničevanje konvergenčnih programov, še zlasti pa ugotavljata, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike.

Poleg tega Svet in Komisija glede na cilje posameznih konvergenčnih programov spremljata tudi gospodarske politike držav članic z odstopanjem predvsem za zagotovitev, da te politike stremijo k stabilnosti, s čimer se je mogoče izogniti izkrivljanju realnih menjalnih tečajev in prekomernemu nihanju nominalnih menjalnih tečajev.

2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, kot je navedeno v tretjem pododstavku člena 9(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, ▌Komisija v skladu s členom 121(4) PDEU zadevni državi članici pošlje opozorilo. Takšno opozorilo se objavi. Evropski parlament lahko zadevno državo članico pozove, naj pristojnemu odboru razloži svoje politike. V primeru takšnega znatnega odstopanja lahko Komisija zahteva dodatno poročanje zadevne države članice.

Svet v enem mesecu po morebitnem znatnem odstopanju v smislu pododstavka 1 sprejme priporočilo za politične ukrepe, pri čemer določi rok največ petih mesecev za obravnavo odstopanja na podlagi priporočila Komisije. Če gre za posebej veliko odstopanje ali posebej resne razmere, ta rok znaša največ tri mesece. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“

Komisija spremlja ukrepe iz priporočila na podlagi nadzornih obiskov v skladu s členom 11 te uredbe ter pripravi poročilo za Svet. Poročilo se v enem mesecu objavi.

Če zadevna država članica ne sprejme primernih ukrepov v roku, ki ga določi Svet v priporočilu v drugem pododstavku, Komisija nemudoma priporoči Svetu, naj opredeli, da ni bilo učinkovitega ukrepanja. Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela priporočilo, s kvalificirano večino ne odloči za njegovo zavrnitev. Obenem Svet na predlog Komisije pošlje uradno poročilo Evropskemu svetu.

Postopek od priporočila Sveta, omenjenega v pododstavku 2, do končnega priporočila in končnega poročila Sveta Evropskemu svetu iz pododstavka 4, ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Odklon od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustrezne prilagoditvene poti za njegovo dosego se ovrednoti na podlagi splošne ocene s strukturnim saldom kot referenco, vključno z analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, kot je določeno v členu 9(1).

Ocena o tem, ali je odstopanje znatno, vključuje zlasti naslednja merila:

Za državo članico, ki ni dosegla srednjeročnega proračunskega cilja, se pri oceni spremembe strukturnega salda šteje, da je odstopanje znatno, če dosega najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih; pri oceni gibanja odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov se šteje, da je odstopanje znatno, če njegov skupni učinek na javnofinančni saldo dosega najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali skupaj v dveh zaporednih letih.

Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica znatno presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju.

Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva, če ga povzroči izreden dogodek, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za strukturno ravnovesje javnih financ za vsaj 0,5 % BDP v enem letu ali, ali v primeru resnega splošnega gospodarskega upada, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

3. Če je znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Komisija zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet ▌priporočilo objavi. Evropski parlament lahko zadevno državo članico pozove, naj pristojnemu odboru razloži svoje politike.

3a. Ko se pošlje vabilo za srečanje pristojnega odbora Evropskega parlamenta in države članice za obrazložitev stališča, potrebnih ukrepov ali odstopanj od tukaj določenih zahtev, se srečanje organizira pod okriljem:

(a) Evropski parlament;

(b) parlament zadevne države članice;

(c) parlament rotacijskega predsedstva."

9a.        Vstavi se naslednji člen:

"Člen -11

1. Komisija v skladu s cilji te uredbe vzdržuje redni dialog s pristojnimi organi držav članic. Zato Komisija v vseh državah članicah izvaja obiske za tovrstni redni dialog in po potrebi za nadzor.

Komisija lahko k udeležbi teh obiskov, namenjenih dialogu in nadzoru, povabi predstavnike Evropske centralne banke, če se ji to zdi primerno, ali ustreznih drugih institucij.

2. Ko Komisija pripravlja obiske za dialog ali nadzor, zadevni državi članici po potrebi posreduje svoje začasne ugotovitve za pripombe.

3. Komisija med obiski, namenjenimi dialogu, preuči dejanske gospodarske razmere v državi članici in ugotovi, ali obstajajo tveganja ali težave, povezane z uresničevanjem te uredbe.

4. Komisija pri nadzornih obiskih spremlja procese in preverja, ali sprejeti ukrepi ustrezajo sklepom Sveta ali Komisije v skladu s cilji te uredbe. Nadzorni obiski se opravljajo le v izrednih primerih in samo, kadar obstajajo znatna tveganja ali težave pri uresničevanju teh ciljev.

5. Komisija o razlogih za nadzorne obiske obvesti Ekonomsko-finančni odbor.

6. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za lažji potek obiskov za dialog in nadzor. Na zahtevo Komisije države članice zagotovijo pomoč vseh pristojnih nacionalnih organov pri pripravi in vodenju obiskov, namenjenih dialogu in nadzoru."

9b.        Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 11

V okviru večstranskega nadzora iz te uredbe Svet in Komisija izvedeta celovito oceno iz člena 121(3) PDEU."

9c.         Vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Evropski parlament in Svet ocenita izvajanje te uredbe na podlagi letnega poročila Komisije."

9d.        Vstavi se naslednji člen:

"Člen 12a

Pregled

1. Komisija do ...* in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe.

2. Poročilo in vsi morebitni priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3. Če se v poročilu opredelijo ovire za pravilno delovanje določb iz pogodb o gospodarski in monetarni uniji, Komisija posreduje ustrezna priporočila Evropskemu svetu.

4. Poročilo vključuje predlog za razširitev glasovanja z obratno kvalificirano večino v Svetu na vse korake postopka iz te uredbe.

5. Komisija do ....* predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi za ustanovitev v skladu s pravili Unije mehanizma spodbud, namenjenega dodeljevanju jamstev vrsti pobud projektnih obveznic EU2020.

*UL vstaviti datum: eno leto od datuma začetka veljave te uredbe."

10.        Vsa sklicevanja na „člen 99“ se povsod v uredbi nadomestijo s sklicevanji na „člen 121“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V, …

Za Evropski parlament                                                Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Sharon Bowles

predsednica

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010)0526 – C7-0300/2010 – 2010/0280(COD))

Spoštovana gospa predsednica,

v pismu z dne 14. marca 2011 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage več predlogov zakonodaje, za katere so bile v vašem odboru kot pristojnem odboru in/ali v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve predlagane spremembe v zvezi z njihovo pravno podlago.

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 12. aprila 2011.

Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan v odziv na potrebo po večji usklajenosti in strožjem nadzoru ekonomskih politik v ekonomski in monetarni uniji.

Sveženj sestoji iz šestih zakonodajnih predlogov.

Predlogi so analizirani ločeno v prilogi. Sklepi odbora glede primerne pravne podlage posameznih predlogov so zaradi večje preglednosti podani v nadaljevanju:

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD))

Edini namen predloga uredbe je razširitev postopka ekonomskega nadzora, kakor dopušča člen 121(6) PDEU. Ta pravna podlaga se zato zdi primerna.

– Predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (KOM(2010)0523 konč., 2010/0277(NLE))

Glavni namen tega predloga je spodbujati fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne okvire ter zagotoviti učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato se zdi pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, namreč tretji pododstavek člena 126(14) PDEU, primerna.

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010)0526, 2010/0280(COD))

Namen tega predloga je zagotoviti okrepljeno sodelovanje med gospodarskimi politikami držav članic. Zato se zdi člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.

– Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010)0522 konč., 2010/0276(CNS))

Glede na to, da je glavni namen tega predloga določiti podrobna pravila za uporabo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je edina primerna pravna podlaga člen 126(14) PDEU.

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010)0524, 2010/0278(COD))

Ocenjeno je, da člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU tvori primerno pravno podlago.

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010)0525, 2010/0279(COD))

Glede na to, da je namen predloga okrepiti učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, tvori člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU primerno pravno podlago.

Odbor za pravne zadeve je na seji dne 12. aprila 2011 soglasno(1) sprejel navedena priporočila.

S spoštovanjem

Klaus-Heiner Lehne

Priloga

Zadeva: Pravna podlaga za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010)0526, 2010/0280(COD))

Z gospodarsko in finančno krizo se je pokazalo, da je treba revidirati okvir za ekonomsko in monetarno unijo, da bi uveljavili obstoječe instrumente in okrepili postopke usklajevanja in večstranskega nadzora. Kot je Komisija poudarila v obrazložitvenem memorandumu, je treba sistem okrepiti, da bi se „utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja“(2).

Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja sestoji iz šestih predlogov, katerih namen je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, tj. novega cikla nadzora, ki bo združil proces, ki poteka v okviru Pakta za stabilnost in rast(3) ter širših smernic gospodarske politike.

Dva od zadevnih predlogov obravnavata postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Oba imata za pravno podlago člen 126(14) PDEU. Ostali štirje obravnavajo postopek večstranskega nadzora in temeljijo na členu 121(6); dva od njih imata za pravno podlago člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU.

Predlogi so sledili dvema izjavama Komisije(4) in sporazumu Evropskega sveta iz junija 2010 o potrebi po okrepljenem usklajevanju gospodarskih politik držav članic. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan 29. septembra 2010.

O predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (v nadaljevanju „predlog”) poteka v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, kot pristojnem odboru, prva obravnava. Poročevalka je Corien Wortmann-Kool. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve pa je podal mnenje (poročevalka je Pervenche Berès).

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je v pismu dne 4. marca 2011 v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosil za mnenje o pravni podlagi. Predlogi sprememb so bili vloženi za spremembo pravne podlage, in sicer z enotne pravne podlage, temelječe na členu 126(6), na večplastno pravno podlago, temelječo na členu 126(6) v povezavi s členom 148(3) in(4) ali členu 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU.

Ozadje

Uredba Sveta (ES) št. 1466/97, ki je tako imenovani preventivni del Pakta za stabilnost in rast, je bila leta 2005 spremenjena z uredbo (ES) št. 1055/2005 in dopolnjena s poročilom Sveta z dne 20. marca 2005 z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“. Proučevani predlog poskuša vnesti dodatne spremembe v to uredbo.

Uredba št. 1466/97 predpisuje določbe, ki zagotavljajo nadaljevanje preudarne fiskalne politike držav članic in trajnost njihovih javnih financ.

Za doseganje teh ciljev uredba zahteva, da države članice dosežejo in vzdržujejo srednjeročne proračunske cilje ter v ta namen predložijo programe za stabilnost in konvergenco (uvodna izjava 4). Srednjeročni proračunski cilji so opredeljeni v deležih BDP in se po državah članicah razlikujejo glede na stanje skoraj uravnoteženega proračuna. Od držav članic, ki svojega srednjeročnega proračunskega cilja niso izpolnile, se pričakuje, da se bodo temu cilju približale v določenem številu let.

Sedanje gospodarske razmere kažejo, da je bil napredek pri izpolnjevanju srednjeročnih proračunskih ciljev kljub natančnemu okviru na splošno premajhen. Poleg tega se je v praksi pokazalo, da je strukturno ravnovesje nezadosten pokazatelj osnovnega fiskalnega stanja države.

Kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu(5), je reforma preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast nujna za odpravo omenjenih pomanjkljivosti. Zato se predlog osredotoča na naslednje elemente:

- Sedanji srednjeročni proračunski cilji in zahteve po letni konvergenci v višini 0,5 % BDP se morajo začeti uresničevati na podlagi novega načela oblikovanja preudarne fiskalne politike. To pomeni, da rast letne porabe ne sme preseči razumne srednjeročne stopnje rasti BDP.

Svet naj bi bil dolžan spremljati srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice (člena 9 in 10).

- Državam članicam, ki ne spoštujejo teh določb, Komisija pošlje opozorilo (člen 6).

- V primeru stalnega ali posebej resnega kršenja določb lahko Svet na državo članico naslovi priporočilo za sprejetje popravljalnih ukrepov na podlagi člena 121 Pogodbe. To priporočilo se lahko objavi (člen 6).

Predlagana uredba tako predpisuje podrobna pravila za zagotavljanje usklajenih gospodarskih politik in gospodarske uspešnosti držav članic.

Predlagana pravna podlaga

Člen 121(6)

6. Evropski parlament in Svet lahko z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz odstavkov 3 in 4(6).

Člen 136

1.        Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 121 in 126, razen postopka iz člena 126(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:

(a)    za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;

(b)    za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.

2.        V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).

Člen 148(3) in (4)

3. Vsaka država članica pošlje Svetu in Komisiji letno poročilo o najpomembnejših ukrepih, sprejetih za izvajanje njene politike zaposlovanja glede na smernice za zaposlovanje iz odstavka 2.

4. Svet na podlagi poročil iz odstavka 3 in po prejemu stališč Odbora za zaposlovanje vsako leto preveri izvajanje politik zaposlovanja držav članic glede na smernice za zaposlovanje. Če Svet meni, da je glede na to preverjanje tako primerno, lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočila za države članice.

Pristop Sodišča

Po ustaljeni sodni praksi imajo ukrepi načeloma samo eno pravno podlago. Če se pri pregledu namena in vsebine ukrepa Unije izkaže, da ima dvojni cilj, ali če ima dve sestavini, tako da sodi v področje uporabe različnih pravnih podlag, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj stranska, mora ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino.(7)

Izjemoma mora ukrep, če se zanj ugotovi, da ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, temeljiti na ustreznih različnih pravnih podlagah(8).

Analiza predlaganih pravnih podlag

Kot je zapisano v uvodni izjavi 4, je glavni cilj predlagane uredbe zagotoviti, da države članice dosežejo in vzdržujejo srednjeročni proračunski cilj ter v ta namen predložijo programe za stabilnost in konvergenco. Jasno je torej, da je namen tega predloga zagotoviti strogo usklajevanje gospodarskih politik držav članic.

Nadaljnja analiza določb predloga to ugotovitev potrjuje. Člen 5 določa natančna pravila v zvezi z načelom preudarne fiskalne politike, člen 6 Svetu predpisuje, naj spremlja uresničevanje programov za stabilnost, členi od 7 do 10 pa določajo pravila v primeru izjem, ki so bili dopuščene državam članicam.

Za vse navedene ukrepe se zdi, da predstavljajo podrobna pravila za postopek bolj povezanega večstranskega nadzora, kakor določa člen 121(6) PDEU.

Zato je člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.

Pri nadaljnjem preučevanju pa je treba ugotoviti, ali cilji proučevanega predloga opravičujejo več pravnih podlag. Kot vemo, je Sodišče glede tega zelo strogo.

Najprej je treba omeniti, da člen 148 sodi pod naslov IX – Zaposlovanje. Ta določba Svetu omogoča, da na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme smernice, ki jih morajo države članice upoštevati v svojih politikah zaposlovanja.

Člen 148(3) in (4) Svetu dopušča, da „preveri izvajanje politik zaposlovanja držav članic glede na smernice za zaposlovanje“ ter sprejme priporočila za države članice. Ne služi pa kot pravna podlaga za sprejemanje zakonodaje stricto sensu.

Ob upoštevanju vsega navedenega člen 148 ni primerna pravna podlaga.

Na vprašanje, ali je primerna pravna podlaga člen 136 PDEU, je mogoče hitro odgovoriti. Glede na to, da naj bi predlagani ukrep veljal za vse države članice, je člen 136 neustrezen, saj se uporablja samo za države v euroobmočju.

Sklep in priporočilo

Glede na navedene pomisleke se zdi, da je člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.

(1) Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne, predsednik; Evelyn Regner, podpredsednica; Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Arlene McCarthy, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka. (2) Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, obrazložitveni memorandum. (3) Pakt za stabilnost in rast sestavljajo Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast. (4) „Okrepitev usklajevanja ekonomskih politik“ z dne 12. maja 2010; „Usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU“ z dne 30. junija 2010. (5) Glej prvo opombo, obrazložitveni memorandum. (6) Člen 121 PDEU 3. Za zagotavljanje tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic Svet na podlagi poročil, ki mu jih predloži Komisija, spremlja gospodarski razvoj v vsaki od držav članic in v Uniji ter skladnost ekonomskih politik s širšimi smernicami iz odstavka 2, redno pa pripravlja tudi celovito oceno. Zaradi tega večstranskega nadzora pošiljajo države članice Komisiji podatke o pomembnih ukrepih, ki so jih sprejele na področju svoje ekonomske politike, in vse druge podatke, za katere menijo, da so potrebni. 4. Kadar se v okviru postopka iz odstavka 3 ugotovi, da ekonomske politike neke države članice niso skladne s širšimi smernicami iz odstavka 2 ali da bi lahko ogrozile pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, lahko Komisija to državo članico opozori. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi potrebna priporočila na to državo članico. Svet lahko po predlogu Komisije odloči, ali bo svoja priporočila objavil. V okviru tega odstavka Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico. Kvalificirana večina preostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 238(3)(a). (7) Zadeva 91/05, Komisija proti Svetu [2008] ECR I- 3651. (8) Zadeva C-338/01, Komisija proti Svetu [2004] ECR I- 4829.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, namenjen okrepitvi gospodarskega upravljanja v EU in euroobmočju. Sveženj vsebuje šest predlogov: štirje predlogi obravnavajo fiskalna vprašanja, vključno z reformo Pakta stabilnosti in rasti, medtem ko je namen dveh novih uredb zaznavanje in odpravljanje pojavljajočih se makroekonomskih neravnovesij v EU in euroobmočju.

Komisija predlaga, naj države članice v večji meri sledijo dogovorom Pakta stabilnosti in rasti ter poglobijo usklajevanje fiskalne politike. V preventivnem delu Pakta stabilnosti in rasti je obstoječa Uredba 1466/97 o „ okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik“ spremenjena z namenom, da bodo države članice zasledovale preudarno fiskalno politiko v dobrih časih in tako oblikovale potrebne rezerve za slabe čase. Poleg tega je v korektivnem delu namen sprememb Uredbe 1467/97 glede izvajanjem postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zagotoviti podrobnejše spremljanje gibanja dolga in mu dodeliti enako pomembnost kot gibanju primanjkljaja.

Nadalje je direktiva, ki uvaja zahteve v zvezi s proračunskim okvirom držav članic, predlagana z namenom spodbujanja fiskalne odgovornosti, tako da se določijo minimalne zahteve za nacionalne fiskalne okvire in zagotovi skladnost z obveznostmi Pogodbe. Komisija je, da bi pospešila spremembe v preventivnem in korektivnem delu Pakta stabilnosti in rasti, predlagala tudi krepitev izvedbenega mehanizma za države članice euroobmočja.

Ugotovitve

Osnutek mnenja se nanaša na predlog Komisije o spremembi Uredbe Sveta 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik. Poročevalec se strinja, da Pakt stabilnosti in rasti, tako njegov preventivni kot korektivni del, ni bil uspešen in ga je treba spremeniti. Reforma mora temeljiti na izkušnjah, ki jih je bilo mogoče v zvezi s Paktom stabilnosti in rasti pridobiti v preteklih letih, vključno s sedanjo gospodarsko in socialno krizo. Vendar poročevalec meni, da je predlog Komisije glede reforme preventivnega dela Pakta stabilnosti in rasti pomanjkljiv v več vidikih, zato predlaga spremembe v zvezi z naslednjimi glavnimi vidiki:

- Okvir EU za proračunski nadzor in za nadzor in usklajevanje gospodarskih politik je treba razširiti in vanj vključiti vidike zaposlovanja in socialne vidike. Člen 148 Pogodbe je zato treba dodati kot pravno podlago v preventivni del nadzornega okvira.

- Glede na omenjeno morajo države članice pri predstavitvi zadevnih programov stabilnosti in konvergence ter v fazi preverjanja teh programov upoštevati instrumente, ki temeljijo na členu 148 Pogodbe, zlasti smernice za politike zaposlovanja držav članic. Odbor za zaposlovanje (EMCO) in Odbor za socialno zaščito (SPC) morata tako biti aktivno vključena v vse relevantne postopke nadzora.

- Večstranski nadzor programov stabilnosti in konvergence bi se moral izvajati kot del evropskega semestra, ki bi ga bilo treba vključiti v uredbo, in bi se moral izvajati skupaj z nadzorom nad makroekonomskimi in socialnimi neravnovesji ter preverjanjem izvajanja širših smernic ekonomskih politik in smernic za politike zaposlovanja.

- Programi stabilnosti in konvergence držav članic bi morali vključevati informacije o skladnosti proračunskih ciljev držav članic s strategijo EU za rasti in delovna mesta, kot je strategija Evropa 2020, in zlasti s širšimi smernicami ekonomske politike in smernicami politik zaposlovanja.

- Začasni odmik od fiskalne politike, ki ga poročevalec raje označuje kot učinkovito namesto preudarno, ki nima opredelitve, bi moral biti možen, kot opredeljeno v uredbi, ne samo v primeru resne gospodarske, ampak tudi socialne krize.

- Možnosti držav članic, da se pri izvajanju strukturnih reform odmaknejo od svojih zadevnih srednjeročnih proračunskih ciljev, se ne bi smelo povezovati s pokojninskimi reformami, katerih namen je spodbujanje določenih modelov. Namesto tega bi bilo treba takšno možnost omogočiti državam članicam, ki izvajajo strukturne reforme, ki prispevajo k ohranitvi ali ustanovitvi delovnih mest ali zmanjšanju revščine.

Poročevalec meni, da je najpomembneje, da se krepitev gospodarskega upravljanja izvaja skupaj s krepitvijo demokratične legitimnosti evropskega upravljanja. Pri tem bi se morala okrepiti vloga Evropskega parlamenta v celotnem procesu nadzora. Poleg tega sta redno posvetovanje s socialnimi partnerji in večja vključenost nacionalnih parlamentov potrebna predpogoja za verodostojen in transparenten nadzorni okvir.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe – akt o spremembi Navedba sklicevanj 1 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe - ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(6) Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(6) Pogodbe, v povezavi s členom 148(3)in (4) Pogodbe, Predlog spremembe  2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a) Da bi razvili usklajeno strategijo za zaposlovanje, kot jo določa Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), morajo države članice in Unija upoštevati vodilna načela spodbujanja kompetentne, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe. Predlog spremembe  3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 b (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1b) Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe morajo biti v celoti skladni s horizontalnimi določbami PDEU, zlasti s členi 7, 8, 9, 10 in 11 PDEU, s členom 153(5) PDEU in s protokolom št. 26 o storitvah splošnega interesa, priloženem k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU. Predlog spremembe  4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 c (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (1c) V Pogodbi o delovanju Evropske unije je določeno, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite ter bojem proti socialni izključenosti. Predlog spremembe  5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest. (3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, in bi zato moral povečati obseg dolgoročnih naložb v pametno, trajno in vključujočo rast. Predlog spremembe  6 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (5) Vsebino programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter merila za njihovo ocenjevanje bi bilo treba dodatno prilagoditi glede na izkušnje, zbrane pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast. (5) Vsebino programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter postopke in merila za njihovo ocenjevanje bi bilo treba dodatno razviti in preučiti, tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Unije, glede na izkušnje, zbrane pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast, zlasti glede njegovega prispevka k rasti in ustvarjanju delovnih mest ter h konkurenčnosti in konvergenci Unije. Predlog spremembe  7 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (5a) Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala potekati hkrati s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, kar bi bilo treba doseči s tesnejšim in časovno ustreznejšim sodelovanjem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri usklajevanju gospodarske politike, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti instrumente, ki jih omogoča PDEU, zlasti širše smernice ekonomske politike držav članic in Unije ter smernice za politike zaposlovanja držav članic. Predlog spremembe  8 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (6) Skladnost s srednjeročnim proračunskim ciljem za proračunska stanja mora državam članicam zagotoviti varnostno mejo ob upoštevanju referenčne vrednosti v višini 3 % BDP, da bi se zagotovila hiter napredek pri vzdržnosti in proračunski manevrski prostor, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah. (6) Skladnost s srednjeročnim proračunskim ciljem za proračunska stanja mora državam članicam zagotoviti varnostno mejo ob upoštevanju referenčne vrednosti v višini 3 % BDP, da bi se zagotovile vzdržne javne finance in hiter napredek pri vzdržnosti in proračunski manevrski prostor, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah, ki spodbujajo rast in nastanek delovnih mest v Uniji ter izboljšujejo konkurenčnost in konvergenco njenih držav članic. Predlog spremembe  9 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (6a) Svet mora pri presojanju in spremljanju programov za stabilnost in konvergenco, predvsem njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev ali zastavljenih prilagoditvenih poti, po katerih naj bi bili ti cilji doseženi, upoštevati zadevne ciklične in strukturne značilnosti gospodarstva posamezne države članice ter učinke prelivanja na gospodarstva drugih držav članic. Predlog spremembe  10 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 7 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (7) Treba je začeti izvajati obveznost doseganja in ohranjanja srednjeročnega proračunskega cilja z natančno določitvijo načel oblikovanja preudarne fiskalne politike. črtano Predlog spremembe  11 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 7 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (7a) Simetričen pristop k učinkoviti fiskalni politiki treba je zagotoviti skozi ves gospodarski cikel, s strožjo proračunsko disciplino v času konjunkture, pri čemer se je treba izogniti anticikličnim politikam in postopno doseči srednjeročni proračunski cilj. Upoštevanje srednjeročnega proračunskega cilja mora državam članicam omogočiti, da obvladajo običajna ciklična nihanja in sočasno ohranijo javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP ter da zagotovijo hiter napredek pri doseganju fiskalne vzdržnosti. Ob upoštevanju tega dejstva bi moral srednjeročni proračunski cilj omogočiti manevrski prostor za proračunsko ukrepanje, zlasti za javne naložbe, ki prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju rasti in zaposlovanja. Predlog spremembe  12 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 8 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (8a) Da bi okrepili nacionalno lastništvo Pakta stabilnosti in rasti, je treba nacionalne proračunske okvire popolnoma uskladiti s cilji večstranskega nadzora v Uniji, zlasti z evropskim semestrom za usklajevanje politik, pri čemer bi morali biti nacionalni parlamenti in vse druge zainteresirane strani, zlasti socialni partnerji, pravočasno obveščeni in primerno vključeni. Predlog spremembe  13 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 9 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (9) Oblikovanje preudarne fiskalne politike predpostavlja, da stopnja rasti državne porabe v običajnih okoliščinah ne presega razumne srednjeročne stopnje rasti BDP; presežki te norme se izravnavajo z diskrecijskim povečanjem državnih prihodkov, diskrecijsko zmanjšanje prihodkov pa se nadomesti z zmanjšanjem porabe. (9) Učinkovita in trajnostna fiskalna politika predpostavlja skladnost z nizom pravil na strani prihodkov in odhodkov, kjer so pri rasti strukturnih fiskalnih dohodkov izključeni izredni, ciklično usmerjeni in enkratni ukrepi, običajno ne bi smeli zaostajati za srednjeročno stopnjo rasti BDP prek poslovnega cikla. Stopnja rasti državne porabe v običajnih okoliščinah ne presega srednjeročne stopnje rasti BDP vzdolž poslovnega cikla, diskrecijsko povečanje presežkov te norme pri odhodkih ali diskrecijsko zmanjšanje davčnih prihodkov se izravnavajo z drugimi spremljevalnimi diskrecijskimi ukrepi na strani odhodkov ali/in na strani davčnih prihodkov. Trajnostna fiskalna politika pomeni ustrezno in izrecno upoštevanje dolgoročnih determinant gospodarske trajnosti (kot so socialna vključenost, zunanji okoljski dejavniki, zlasti podnebne spremembe, stroški, povezani z internalizacijo drugih negativnih zunanjih dejavnikov, ki pomenijo breme za prihodnje generacije) kot otežujočih ali blažilnih dejavnikov v smislu Uredbe 1467/97. Predlog spremembe  14 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (10) Začasen odklon od preudarnega oblikovanja fiskalne politike je treba dovoliti v primeru resnega splošnega gospodarskega upada, da se omogoči oživitev gospodarstva. (10) Začasen odklon od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike je treba izjemoma dovoliti v primeru resnega gospodarskega upada ali znatnega povečanja nezaposlenosti, tudi v obdobju v katerem gospodarstvo deluje pod svojimi običajnimi zmogljivostmi, da se omogoči popolna oživitev gospodarstva. Predlog spremembe  15 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 11 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (11) V primeru znatnega odstopanja od preudarnega oblikovanja fiskalne politike bi bilo treba zadevni državi članici poslati opozorilo, če pa znatno odstopanje vztraja ali je še zlasti zaskrbljujoče, bi bilo treba zadevni državi članici poslati priporočilo, naj sprejme potrebne popravljalne ukrepe. (11) V primeru znatnega odstopanja od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike bi bilo treba zadevni državi članici poslati opozorilo, če pa znatno odstopanje vztraja ali je še zlasti zaskrbljujoče, bi bilo treba zadevni državi članici poslati priporočilo, naj sprejme potrebne popravljalne ukrepe. Predlog spremembe  16 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (12) Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, bi bilo treba vzpostaviti poseben izvedbeni mehanizem na podlagi člena 136 Pogodbe za primere, v katerih še naprej obstaja vztrajno in znatno odstopanje od preudarnega oblikovanja fiskalne politike. (12) Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, bi bilo treba vzpostaviti poseben izvedbeni mehanizem na podlagi člena 136 Pogodbe za primere, v katerih še naprej obstaja vztrajno in znatno odstopanje od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike, nedejavnost ali nepripravljenost na sodelovanje. Predlog spremembe  17 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 1466/97 Člen - 2 a (novo) (pred oddelkom 1A)   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1a. Vstavi se naslednji člen:   „Člen -2a   Svet bi moral večstranski nadzor izvajati kot del evropskega semestra za usklajevanje politike, v skladu z določbami te uredbe in zahtevo, da države članice upoštevajo svoje gospodarske politike in spodbujajo zaposlovanje kot zadevo skupnega pomena ter da svoje politike in ukrepe s tem v zvezi usklajujejo znotraj Sveta v skladu s cilji iz členov 120 in 146 PDEU.   Semester med drugim sestavlja večstranski nadzor programov za stabilnost in konvergenco v skladu s to uredbo, preprečevanje in odprava makroekonomskih in socialnih neravnovesij v skladu z Uredbo(EU) št. .../2011, postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu z Uredbo (ES) št. 1467/97 in oblikovanje širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) PDEU ter smernic za politike zaposlovanja, ki jih morajo države članice upoštevati v skladu s členom 148(2) PDEU, izvajanje teh smernic ter letne usmeritve politik, ki so rezultat letnega ekonomskega in socialnega vrha v okviru strategije, ki jo določa Unija.   Z namenom povečanja transparentnosti, lastništva in odgovornosti sprejetih odločitev se v semester ustrezno vključijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Za zagotovitev ustrezne vključenosti Evropskega parlamenta se sklene medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Svetom in Komisijo do 31. decembra 2011. Sklenjen postopkovni sporazum se pregleda vsaka tri leta in po potrebi spremeni.   Po potrebi se opravi posvetovanje z Ekonomsko-finančnim odborom, ustanovljenim v skladu s členom 134 PDEU, Odborom za zaposlovanje, ustanovljenim v skladu s členom 150 PDEU in Odborom za socialno zaščito, ustanovljenim v skladu s členom 160 PDEU.   Z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti socialnimi partnerji, se posvetovanje o vseh glavnih usmeritvah politike, o katerih morajo razpravljati institucije Unije, opravi v okviru semestra.“ Predlog spremembe  18 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka a Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 3 – odstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Vsaka sodelujoča država članica predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki programa za stabilnost, ki predstavlja bistveno podlago za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki je pogoj za ustvarjanje delovnih mest. 1. Vsaka sodelujoča država članica predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki programa za stabilnost, ki predstavlja bistveno podlago za stabilnost cen, konkurenčnost in konvergenco in močno trajnostno rast, ki je pogoj za ustvarjanje delovnih mest. Predlog spremembe  19 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka b – točka i a (novo) Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 3 – odstavek 2 – točka a a (novo)   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (ia) vstavi se naslednja točka:   „(aa) informacija o skladnosti srednjeročnega proračunskega cilja s cilji Unije na področju rasti in zaposlovanja, širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije ter smernicami za politike zaposlovanja držav članic;“ Predlog spremembe  20 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka b – točka ii Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 3 – odstavek 2 – točka (c)   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti;“ (c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju rasti in zaposlovanja; Predlog spremembe  21 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 3 – odstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe '3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.“ 3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in njenega prispevka k uresničevanju ciljev Unije na področju zaposlovanja ter rasti in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov, potek rasti in kazalniki konkurenčnosti gospodarstva in gospodarske konvergence in temeljne ekonomske predpostavke iz točk (a), (aa) in (b) odstavka 2 so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta. Predlog spremembe  22 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Na podlagi ocene Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla. 1. Na podlagi ocene Komisije, Ekonomsko-finančnega odbora, Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU in preverjanja izvajanja politik zaposlovanja v skladu s členom 148 PDEU preuči srednjeročne proračunske cilje in predvideno gibanje javnega zadolževanja, ki jih predstavijo zadevne države članice v svojih programih za stabilnost, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla. Predlog spremembe  23 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Če Komisija zazna kakršen koli nenadni zunanji šok, lahko Svet na zahtevo zadevne države članice ali na predlog Komisije spremeni srednjeročni proračunski cilj. Predlog spremembe  24 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice z višjo ravnjo dolga ali čezmernimi makroekonomskimi neravnovesji ali obojim Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, višje od 0,5 % BDP. Svet upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice z višjo ravnjo dolga ali čezmernimi makroekonomskimi in socialnimi neravnovesji ali obojim Svet preuči, ali letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, znaša vsaj 0,5 % BDP. Svet upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Predlog spremembe  25 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Da se zagotovi učinkovito doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja, bo Svet preveril, ali je potek rasti državne porabe skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov. Da se zagotovi učinkovito doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja, bo Svet preveril, ali je potek rasti državne porabe skladen z oblikovanjem učinkovite in vzdržne fiskalne politike in cilji Unije na področju rasti in zaposlovanja, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov. Predlog spremembe  26 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 4 – uvodni del   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Oblikovanje fiskalne politike velja za preudarno in s tem primerno za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja ter njegovo trajno ohranjanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Oblikovanje fiskalne politike velja za učinkovito in vzdržno in s tem primerno za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja ter njegovo trajno ohranjanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Predlog spremembe  27 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka a   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže razumne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov; (a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže ocenjene razumne srednjeročne stopnje rasti BDP, medtem ko rast davčnih prihodkov ne zaostaja za rastjo državnih prihodkov, razen če so presežki ali primanjkljaji izravnani z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov in/ali odhodkov; Obrazložitev Glej predlog spremembe 1 ETUC. Poleg tega je utemeljitev, da vlade lahko nadzorujejo odhodke, na pa prihodkov, nepravilna. Oboji so zelo povezani s poslovnim ciklom, pri čemer upad prav tako zmanjšuje davčne prihodke kot zvišuje državno porabo. Predlog spremembe  28 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe na preseže stopnje pod razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg izrednega upada stopnje rasti državne porabe v primerjavi z razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja; (b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe ne preseže učinkovite in vzdržne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg razlike stopnje rasti državne porabe v primerjavi z učinkovito in vzdržno srednjeročno stopnjo rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja; Predlog spremembe  29 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 5   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Razumna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. Učinkovita in vzdržna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. Predlog spremembe  30 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 6   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Svet pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upošteva izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Svet pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upošteva izvajanje strukturnih reform, ki so usmerjene v zagotavljanje bolj učinkovite porabe javnih sredstev s ciljem zmanjšanja nepotrebnih stroškov in ki prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju rasti, zaposlovanja ter socialne in regionalne kohezije. Predlog spremembe  31 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 7   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja. V okviru teh reform se posebna pozornost posveča vzdržnosti pokojninskih sistemov, Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja. Predlog spremembe  32 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 8   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Svet poleg tega preveri, ali vsebine programa za stabilnost prispevajo k doseganju trajnostne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. Svet poleg tega preveri, ali vsebine programa za stabilnost prispevajo k doseganju trajnostne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s členom 9 PDEU, zlasti v zvezi s spodbujanjem visoke ravni zaposlenosti, zagotavljanja ustrezne socialne zaščite in boja proti socialni izključenosti, cilji Unije na področju rasti in delovnih mest, temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije in smernicami za politike zaposlovanja držav članic. Predlog spremembe  33 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 9   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V obdobjih resnega splošnega gospodarskega upada se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje preudarne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku. Samo v obdobjih resnega gospodarskega upada ali znatnega povečanja nezaposlenosti, vključno z obdobjem po tem in obdobjem, v katerem gospodarstvo še vedno deluje pod svojimi zmogljivostmi, se državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku, da a se omogoči popolna oživitev gospodarstva. Predlog spremembe  34 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 5 – odstavek 2   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Svet preveri program za stabilnost v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 Pogodbe meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na oblikovanje preudarne fiskalne politike, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program. 2. Svet preveri program za stabilnost v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členoma 9 in 121 PDEU meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na oblikovanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program. Predlog spremembe  35 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 6 – odstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) Pogodbe na temelju poslanih podatkov sodelujočih držav članic ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremlja uresničevanje programov za stabilnost, še zlasti pa ugotavlja, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike. 1. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU na temelju poslanih podatkov sodelujočih držav članic ter ocen Komisije, Ekonomsko-finančnega odbora, Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito spremlja uresničevanje programov za stabilnost, še zlasti pa ugotavlja, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike. Predlog spremembe  36 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 5(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, lahko Komisija v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo. 2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 5(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, lahko Komisija v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo. Predlog spremembe  37 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih. Odstopanje od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem učinkovite in vzdržne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih. Predlog spremembe  38 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica znatno presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju. Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica dosegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih in socialnih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju. Predlog spremembe  39 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega splošnega gospodarskega upada. Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega gospodarskega upada ali znatnega povečanja nezaposlenosti. Predlog spremembe  40 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 6 – odstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi. 3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi. Predlog spremembe  41 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 – točka a Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 7 – odstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Vsaka država članica z odstopanjem predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki konvergenčnega programa, ki je bistvena podlaga za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki je pogoj za ustvarjanje delovnih mest.“ 1. Vsaka država članica z odstopanjem predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki konvergenčnega programa, ki je bistvena podlaga za stabilnost cen, konkurenčnost in konvergenco in močno trajnostno rast, ki je pogoj za ustvarjanje delovnih mest. Predlog spremembe  42 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 – točka b – točka i a (novo) Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 7 – odstavek 2 – točka a a (novo)   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (ia) vstavi se naslednja točka:   „(aa) informacija o skladnosti srednjeročnega proračunskega cilja s cilji Unije na področju rasti in zaposlovanja, širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije ter smernicami za politike zaposlovanja držav članic;“ Predlog spremembe  43 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 – točka b – točka ii Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 7 – odstavek 2 – točka c   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti; (c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju rasti in zaposlovanja; Predlog spremembe  44 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – odstavek 6 – točka c Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 7 – odstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe '3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.“ 3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in njenega prispevka k uresničevanju ciljev Unije na področju zaposlovanja ter rasti in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov, potek rasti in kazalniki konkurenčnosti gospodarstva in gospodarske konvergence in temeljne ekonomske predpostavke iz točk (a), (aa) in (b) odstavka 2 so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta. Predlog spremembe  45 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Na podlagi ocene Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti in/ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla in za dosego trajnostne konvergence. 1. Na podlagi ocene Komisije, Ekonomsko-finančnega odbora, Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 PDEU in preverjanja izvajanja politik zaposlovanja v skladu s členom 148 PDEU preuči srednjeročne proračunske cilje in predvideno gibanje javnega zadolževanja, ki jih predstavijo zadevne države članice v svojih programih za konvergenco, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti in/ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla in za dosego trajnostne konvergence. Predlog spremembe  46 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Če Komisija zazna kakršen koli nenadni zunanji šok, lahko Svet na zahtevo zadevne države članice ali na predlog Komisije spremeni srednjeročni proračunski cilj. Predlog spremembe  47 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Da se zagotovi učinkovito doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja, bo Svet preveril, ali je potek rasti državne porabe, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali predlaganih na strani prihodkov, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike. Da se zagotovi učinkovito doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja, bo Svet preveril, ali je potek rasti državne porabe, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali predlaganih na strani prihodkov, skladen z oblikovanjem učinkovite in vzdržne fiskalne politike in cilji Unije na področju rasti in zaposlovanja. Predlog spremembe  48 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 4 – uvodni del   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Oblikovanje fiskalne politike velja za preudarno in s tem primerno za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja ter njegovo trajno ohranjanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Oblikovanje fiskalne politike velja za učinkovito in vzdržno in s tem primerno za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja ter njegovo trajno ohranjanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Predlog spremembe  49 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka a   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže razumne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov; (a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže učinkovite in vzdržne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov; Predlog spremembe  50 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe na preseže stopnje pod razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg izrednega upada stopnje rasti državne porabe v primerjavi z razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja; (b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe ne preseže učinkovite in vzdržne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg razlike stopnje rasti državne porabe v primerjavi z učinkovito in vzdržno srednjeročno stopnjo rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja; Predlog spremembe  51 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka c   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (c) diskrecijska zmanjšanja postavk državnih prihodkov se izravnajo bodisi z zmanjšanji odhodkov bodisi z diskrecijskimi povečanji drugih postavk državnih prihodkov ali z obojim. (c) diskrecijska zmanjšanja postavk državnih prihodkov se izravnajo bodisi z zmanjšanji odhodkov bodisi z diskrecijskimi povečanji drugih postavk državnih prihodkov ali z obojim za države članice, ki niso dosegle svojih srednjeročnih proračunskih ciljev. Predlog spremembe  52 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 5   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Razumna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. Učinkovita in vzdržna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. Predlog spremembe  53 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 7   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja. V okviru teh reform se posebna pozornost posveča vzdržnosti pokojninskih sistemov, Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja. Predlog spremembe  54 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 8   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Svet poleg tega preveri, ali vsebine konvergenčnega programa prispevajo k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. Poleg tega Svet za države MMT2 preveri, ali vsebina konvergenčnega programa zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev. Svet poleg tega preveri, ali vsebine konvergenčnega programa prispevajo k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s členom 9 PDEU, zlasti v zvezi s spodbujanjem visoke ravni zaposlenosti, zagotavljanja ustrezne socialne zaščite in boja proti socialni izključenosti, cilji Unije na področju rasti in delovnih mest, temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije in smernicami za politike zaposlovanja držav članic. Poleg tega Svet za države MMT2 preveri, ali vsebina konvergenčnega programa zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev. Predlog spremembe  55 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 9   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V obdobjih resnega splošnega gospodarskega upada se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje preudarne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku. Samo v obdobjih resnega gospodarskega upada ali znatnega povečanja nezaposlenosti, vključno z obdobjem po tem in obdobjem, v katerem gospodarstvo še vedno deluje pod svojimi zmogljivostmi, se državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku. Predlog spremembe  56 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 9 – odstavek 2   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Svet preveri konvergenčni program v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 Pogodbe meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na oblikovanje preudarne fiskalne politike, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program.“ 2. Svet preveri konvergenčni program v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členoma 9 in 121 PDEU meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na oblikovanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program. Predlog spremembe  57 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) Pogodbe na temelju poslanih podatkov držav članic z odstopanjem ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremlja uresničevanje konvergenčnih programov, še zlasti pa ugotavlja, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike. 1. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU na temelju poslanih podatkov držav članic z odstopanjem ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito spremlja uresničevanje konvergenčnih programov, še zlasti pa ugotavlja, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike. Predlog spremembe  58 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih. Odstopanje od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem učinkovite in vzdržne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih. Predlog spremembe  59 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica znatno presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju. Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica dosegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih ali socialnih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju. Predlog spremembe  60 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 4   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega splošnega gospodarskega upada. Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega gospodarskega upada ali znatnega povečanja nezaposlenosti. Predlog spremembe  61 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1466/97 Člen 10 – odstavek 3   Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“ 3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“

POSTOPEK