POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)

15.7.2011 - (KOM(2010)0061 – C7‑0045/2010 – 2010/0039(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Simon Busuttil


Postopek : 2010/0039(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0278/2011
Predložena besedila :
A7-0278/2011
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)

(KOM(2010)0061 – C7‑0045/2010 – 2010/0039(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0061),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in členov 74(1) ter 77(1)(b) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0045/2010),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki ga je v okviru Protokola št. 2 predložil poljski senat in v katerem trdi, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. julija 2010[1],

–   upoštevanju predstavnika Sveta, ki se je zavezal v pismu z dne 7. julija 2011, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) PDEU,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0278/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB PARLAMENTA[2]*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 74 in člena 77(2)(b) in (d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)    Razvoj napredne in celovite evropske migracijske politike, ki temelji na človekovih pravicah, solidarnosti in odgovornosti, zlasti do tistih držav članic, ki se soočajo s specifičnimi ali nesorazmernimi pritiski, ostaja še naprej ključni politični cilj Evropske unije.

(2)    Cilj politike Unije na področju zunanjih meja je integrirano upravljanje, ki zagotavlja enotno in visoko raven kontrole in nadzora, kar je nujna posledica prostega gibanja oseb znotraj Evropske unije in temeljni sestavni del območja svobode, varnosti in pravice. V ta namen je predvidena določitev skupnih pravil o standardih in postopkih za nadzor zunanjih meja.

(3)    Za učinkovito izvajanje skupnih pravil je treba okrepiti usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami.

(4)    Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, med njimi še posebno človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do azila, nevračanja in nediskriminacije, pravice otroka ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. Kakršna koli uporaba sile mora biti v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice, tudi z načeli nujnosti in sorazmernosti.

(4a)  Izvajanje te uredbe ne vpliva na obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Konvencije Organizacije združenih narodov o pomorskem pravu, Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju in Ženevske konvencije iz leta 1951 o statusu beguncev.

(5)    Svet je leta 2004 sprejel Uredbo (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex)[3] (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je začela delovati maja 2005.

(6)    Leta 2007 je bila Uredba (ES) št. 2007/2004 spremenjena z Uredbo (ES) št. 863/2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah[4].

(7)    Učinkovito upravljanje zunanjih meja z izvajanjem kontrol in nadzora prispeva k boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi ter k zmanjševanju groženj notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic.

(8)    Nadzor meja na zunanjih mejah ni le v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah.

(8a)  Dodatna okrepitve vloge Agencije je v skladu s ciljem Unije, da razvije politiko postopne vzpostavitve koncepta integriranega upravljanja meja. Agencija bi morala v skladu s svojimi pooblastili podpirati države članice pri izvajanju tega koncepta, kot je opredeljen v sklepih Sveta z dne 4. december 2006 o integriranem upravljanju meja.

(9)    Večletni program za območje svobode, varnosti in pravice za državljane, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009 (stockholmski program), poziva k razjasnitvi in okrepitvi vloge agencije Frontex glede upravljanja zunanjih meja Evropske unije.

(10)  Zato je treba spremeniti mandat Agencije, da bi se zlasti okrepile operativne zmogljivosti Agencije, obenem pa bi se zagotovilo, da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zastavljenimi cilji, da so učinkoviti in v celoti upoštevajo temeljne pravice ter pravice beguncev in prosilcev za azil, vključno zlasti s prepovedjo vračanja.

(11)  Da bi se okrepile sedanje možnosti za zagotavljanje učinkovite pomoči državam članicam pri operativnih vidikih upravljanja zunanjih meja, je treba dati na razpolago več tehnične opreme; Agenciji mora biti omogočeno, da lahko dovolj natančno načrtuje usklajevanje skupnih operacij in poskusnih projektov.

(12)  Minimalne količine potrebne tehnične opreme, ki bi jo morale obvezno zagotoviti države članice in/ali Agencija na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov, bodo zelo pripomogle k boljšemu načrtovanju in izvajanju predvidenih operacij, ki jih usklajuje Agencija.

(13)  Agencija bi morala voditi sezname tehnične opreme v lasti držav članic ali Agencije in opreme v skupni lasti držav članic in Agencije tako, da bi vzpostavila in vodila osrednjo evidenco v rezervi tehnične opreme. Ta rezerva bi morala vsebovati minimalno število kategorij potrebne tehnične opreme, ki bi Agenciji omogočila izvajanje dejavnosti.

(14)  Da bi se operacije izvajale učinkovito, naj Agencija vzpostavi skupine predstavnikov mejne straže. Države članice bi morale v te skupine prispevati ustrezno število usposobljenih pripadnikov mejne straže in jih dati na razpolago za razporeditev, razen v primeru izjemnih razmer, ki znatno vplivajo na opravljanje njihovih nacionalnih nalog.

(15)  Agenciji bi moralo biti omogočeno, da bi v te skupine prispevala pripadnike mejne straže, ki so začasno napoteni iz držav članic v Agencijo, za katere pa bo pri izvajanju njihovih nalog in pooblastil veljal enak pravni okvir kot za gostujoče uradnike, ki jih v skupine prispevajo neposredno države članice. Agencija bi morala prilagoditi notranja pravila o napotenih nacionalnih izvedencih, da bi država gostiteljica pripadnikom mejne straže med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti lahko dajala neposredna navodila.

(16)  Jasen operativni načrt, ki vključuje oceno in obveznost poročanja o pomembnih dogodkih, o katerem se pred začetkom operacij dogovorita Agencija in država članica gostiteljica, v posvetovanju s sodelujočimi državami članicami in Agencijo, bo zelo pripomogel k ciljem te uredbe, saj bo način delovanja pri usklajevanju operacij bolj usklajen.

(17)  Med skupnimi operacijami, ▌ poskusnimi projekti in hitrimi posredovanji Agencija za sporočanje informacij o verodostojnih obtožbah kršitev, in sicer zlasti Uredbe (ES) št. 2007/2004 ali Zakonika o schengenskih mejah¹, vključno s temeljnimi pravicami, zadevnim nacionalnim organom in upravnemu odboru uporablja shemo poročanja o pomembnih dogodkih.

(18)  Pokazalo se je, da je analiza tveganja ključna za izvajanje operacij na zunanjih mejah. Njeno kakovost bi bilo treba izboljšati z dodatno metodo za ocenjevanje zmogljivosti držav članic, da se soočijo z bližnjimi izzivi, tako sedanjimi in prihodnjimi, ter s pritiski na zunanjih mejah držav članic. Ta ocenjevanja pa ne bi smela posegati v mehanizem za schengensko evalvacijo.

(19)  Agencija bi morala na evropski ravni nacionalnim inštruktorjem mejne straže zagotoviti usposabljanje, ki bi med drugim obravnavalo temeljne pravice, mednarodno zaščito in azilne postopke, uradnikom pristojnih nacionalnih služb pa dodatno usposabljanje in seminarje v zvezi s kontrolo in nadzorom na zunanjih mejah ter odstranitvijo državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami na njihovem ozemlju organizira izobraževanje in usposabljanje, pa tudi programe izmenjave. Države članice bi morale iz tega vidika v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja za svoje pripadnike mejne straže vključiti rezultate dela Agencije.

(20)  Agencija bi morala spremljati razvoj znanstvenega raziskovanja, ki je pomembno za njeno področje, in pri takšnem raziskovanju sodelovati, informacije v zvezi s tem pa pošiljati Komisiji in državam članicam.

(21)  Operativni vidiki vračanja državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic, so v večini držav članic v pristojnosti organov, ki so odgovorni za kontrolo zunanjih meja. Glede na to, da pri izvajanju teh nalog na ravni Unije nedvomno nastane dodana vrednost, bi morala Agencija temu ustrezno, ob polnem upoštevanju politike Unije na področju vračanja, zagotoviti ▌ usklajevanje ali organizacijo skupnih operacij vrnitve držav članic, ter opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in določiti pravila ravnanja, ki jih je treba upoštevati pri odstranitvi državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Za dejavnosti in operacije, ki se ne izvajajo v skladu z Listino o temeljnih pravicah, se ne da na voljo nobenih finančnih sredstev Evropske unije.

(22)  Agencija lahko za izpolnitev svojega cilja in kolikor je to potrebno za opravljanje svojih nalog, sodeluje z Europolom, Evropskim uradom za podporo azilu, Agencijo za temeljne pravice ter drugimi agencijami in organi Evropske unije, pristojnimi organi tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za vprašanja, zajeta v Uredbi (ES) št. 2007/2004, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe. Agencija bi morala olajšati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami v okviru politike zunanjih odnosov Evropske unije.

(23)  Sodelovanje s tretjimi državami glede vprašanj iz Uredbe (ES) št. 2007/2004 je vse bolj pomembno. Da bi Agencija lahko vzpostavila trdno obliko sodelovanja z zadevnimi tretjimi državami, bi ji moralo biti omogočeno, da v tretjih državah začne izvajati projekte tehnične pomoči in jih financira ter v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav razporedi uradnike za zvezo. Agenciji bi bilo treba omogočiti, da po zagotovljenem potrebnem usposabljanju k sodelovanju pri svojih dejavnostih povabi predstavnike tretjih držav. Vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami je prav tako pomembna za promocijo evropskih standardov upravljanja meja ter med drugim za spoštovanje temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

(24)  Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enake obravnave zaposlenih je treba za zaposlene v Agenciji in njenega izvršnega direktorja uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi), vključno s pravili glede poklicne skrivnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti.

(24a) Upravni odbor bi tudi moral sprejeti posebne določbe Agencije, ki bi omogočale, da se nacionalne strokovnjake iz držav članic napoti na delo pri Agenciji. Take določbe bi morale med drugim določati, da je treba obravnavati napotene pripadnike nacionalne mejne straže, razporejene v skupne operacije, poskusne projekte in hitre intervencije, kot gostujoče uradnike z ustreznimi nalogami in pooblastili.

(25)  Pri obdelavi osebnih podatkov s strani Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[5]. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral zato spremljati obdelavo osebnih podatkov v Agenciji in bi moral biti pooblaščen za dostop do vseh podatkov Agencije, potrebnih za njegove preiskave.

(26)  Če države članice obdelujejo osebne podatke, se v celoti uporablja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[6] .

(27)  Pri zagotavljanju operativnega upravljanja informacijskih sistemov bi morala agencija delovati v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi, vključno s standardi o varstvu podatkov, ter pri tem upoštevati najstrožje strokovne zahteve.

(28)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, namreč prispevati k vzpostavitvi integriranega upravljanja in operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, in se jih zato lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(29)  Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba dalje razvija tiste določbe schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES[7] o določenih podrobnostih uporabe tega sporazuma. Posledično bi morali delegaciji Republike Islandije in Kraljevine Norveške sodelovati kot članici upravnega odbora Agencije, čeprav z omejeno glasovalno pravico.

(30)  Ta uredba za Švico pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[8], ki sodijo na področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti. Zato bi morale delegacije Švicarske konfederacije sodelovati v upravnem odboru Agencije, vendar z omejenimi glasovalnimi pravicami.

(31)  Ta uredba za Lihtenštajn pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU[9] o sklenitvi Protokola v imenu Evropske unije. Zato bi morale delegacije Kneževine Lihtenštajn sodelovati v upravnem odboru Agencije, vendar z omejenimi glasovalnimi pravicami.

(32)  Danska v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov s strani Sveta v okviru naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, razen „za ukrepe ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih mej držav članic vizum, ali za ukrepe glede enotne oblike vizumov.“ Ta predlog nadgrajuje schengenski pravni red in v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske se Danska v 6 mesecih po tem, ko je Svet sprejel ukrep glede predloga ali pobude za nadgraditev schengenskega pravnega reda v skladu z določbami naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, odloči, ali bo ta ukrep prenesla v svoje notranje pravo.

(33)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[10]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se zanj ne uporablja.

(34)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[11]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se zanjo ne uporablja.

(35)  Agencija bi morala olajšati organizacijo operativnih dejavnosti, pri katerih lahko države članice izkoristijo strokovno znanje in izkušnje ter objekte in naprave, ki bi jih Irska in Združeno kraljestvo bila pripravljena ponuditi, o podrobnostih teh dejavnosti pa odloči upravni odbor za vsak primer posebej. V ta namen je treba predstavnike Irske in Združenega kraljestva povabiti, da se udeležijo vseh zasedanj upravnega odbora, kar bi jim omogočilo v celoti sodelovati pri razpravah o pripravi takšnih operativnih dejavnosti.

(36)  Med Kraljevino Španijo in Združenim kraljestvom obstaja spor o določitvi mej Gibraltarja.

(37)  Začasna odložitev uporabe te uredbe za meje Gibraltarja ne pomeni spremembe v stališčih zadevnih držav –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1Predlog spremembe

Uredba (ES) št. 2007/2004 se spremeni:

(1)    V členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.         Ob upoštevanju dejstva, da so za kontrolo in nadzor zunanjih meja odgovorne države članice, Agencija kot organ Unije, kot je opredeljeno v členu 15 in v skladu s členom 19, poskrbi za lažje in učinkovitejše izvajanje že obstoječih in prihodnjih ukrepov Unije v zvezi z upravljanjem zunanjih meja, pri tem pa upošteva zlasti Zakonik o schengenskih mejah[12].▌. To doseže z zagotavljanjem usklajevanja dejavnosti držav članic pri izvajanju teh ukrepov in s tem prispeva k učinkoviti, visoki in enotni ravni kontrole ljudi in nadzora zunanjih meja držav članic.

Agencija izpolnjuje svoje naloge ob polnem spoštovanju ustreznega prava Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, mednarodnega prava, vključno z ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti načela nevračanja, in temeljnimi pravicami, ter ob upoštevanju poročila svetovalnega foruma iz člena 26a.“

(1a)  V členu 1 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

"3.        Agencija zagotovi Komisiji in državam članicam tudi potrebno tehnično podporo ter strokovno znanje in izkušnje na področju upravljanja zunanjih meja ter spodbuja solidarnost med državami članicami, zlasti tistimi, ki se soočajo s specifičnimi ali nesorazmernimi pritiski.“

(2)    Člen 1a se spremeni:

(a)    doda se naslednja točka:

"1a.         Za namene členov 3, 3b, 3c, 8 in 17 ,evropska mejna patrulja‘ pomeni patrulje za razporeditev med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti; za namene členov 8a do 8g skupine za razporeditev za hitro posredovanje (v nadaljevanju skupine za hitro posredovanje) v pomenu Uredbe (ES) št. 863/2007, za namene točk (ea) in (g) člena 2(1) in člena 5 pa skupine za razporeditev med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti in hitrim posredovanjem,“

(aa)  točka 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.    ,država članica gostiteljica‘ pomeni državo članico, na ozemlju katere poteka ali začne potekati hitro posredovanje ▌, skupna operacija ali poskusni projekt;“

(b)    točka 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.    ,člani skupin‘ pomenijo pripadnike mejnih straž držav članic, ki sodelujejo v evropskih mejnih patruljah in niso iz države članice gostiteljice;

(c)    točka 5 se nadomesti z naslednjim:

"5.   ,država članica prosilka‘ pomeni državo članico, katere pristojni organi zaprosijo Agencijo za hitro posredovanje na njenem ozemlju;“

(3)    Člen 2 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se spremeni:

(i)     točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

"(c)   izvaja analize tveganja, vključno z oceno zmogljivosti držav članic, kako so pripravljene na grožnje in pritiske na zunanjih mejah;

(d)    sodeluje v razvoju na področju raziskav, ki so pomembne za kontrolo in nadzor zunanjih meja;“

(ia)   doda se naslednja točka:

„(da) pomoč državam članicam v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah, ob upoštevanju, da lahko v nekaterih razmerah to vključuje humanitarne krize in reševanju na morju;“

(ib)   točka (e) nadomesti z naslednjim:

"(e)  pomoč državam članicam v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah, zlasti tistim, ki se soočajo s specifičnimi ali nesorazmernimi pritiski.“

(ic)   doda se naslednja točka:

"(ea) vzpostavi evropske mejne patrulje za razporeditev med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti in hitrim posredovanjem;“

(ii)    točka (f) se nadomesti z naslednjim:

"(f)    državam članicam zagotovi potrebno pomoč ▌, ki na njihovo prošnjo vključuje tudi usklajevanje ali organizacijo skupnih operacij vrnitve;“

(iia) točka (g) nadomesti z naslednjim:

        "(g) v skladu z Uredbo (ES) št. 863/2007 razporedi pripadnike mejne straže iz evropski mejnih patrulj v države članice na skupne operacije, poskusne projekte ali za hitro posredovanje;“

(iii)    dodata se naslednji točki ▌:

"(h)   razvija in skladno z Uredbo (ES) št. 45/2001 upravlja informacijske sisteme, ki omogočajo hitro in zanesljivo izmenjavo informacij glede nastajajočih tveganj na zunanjih mejah, vključno z informacijskim in usklajevalnim omrežjem, ustanovljenim z Odločbo Sveta 2005/267/ES*;

(i)     zagotavlja pomoč, potrebno za razvoj in delovanje evropskega sistema nadzorovanja meja in po potrebi za razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij, vključno z interoperabilnostjo sistemov.

__________________

UL L 83, 1.4.2005, str. 48.“

(b)  vstavi se naslednji odstavek ▌:

"1a.    V skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom, se nobeno osebo ne izkrca ali drugače preda organom države, ki krši načelo nevračanja ali v kateri obstaja tveganje izgona ali vrnitve v drugo državo, ki krši navedeno načelo. Skladno s pravom Unije in mednarodnim pravom se poskrbi za posebne potrebe otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo zdravniško pomoč, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in drugih ranljivih oseb.“

(c)    v odstavku 2 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice poročajo Agenciji o teh operativnih zadevah na zunanjih mejah, ki se odvijajo zunaj njenega okvira. Izvršni direktor o teh zadevah redno obvešča upravni odbor, in sicer najmanj enkrat letno.“

(3a)  Vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Pravila ravnanja

Agencija pripravi in dodatno razvije pravila ravnanja, ki se uporabljajo za vse operacije, ki jih usklajuje Agencija. Pravila ravnanja določajo postopke, ki so namenjeni jamčenju načela vladavine prava in spoštovanju temeljnih pravic, s posebno pozornostjo na mladoletnikih brez spremstva in ranljivih osebah, pa tudi osebah, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, in se uporabljajo za vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih Agencije.

Pravila ravnanja se razvije v sodelovanju s svetovalnim forumom iz člena 26a.“

(4)    Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Skupne operacije in poskusni projekti na zunanjih mejah

1.           Agencija oceni, odobri in uskladi predloge držav članic za skupne operacije in poskusne projekte, vključno s prošnjami držav članic v zvezi z okoliščinami, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč, zlasti v primerih specifičnih in nesorazmernih pritiskov.

Agencija lahko sama da pobudo za skupne operacije in poskusne projekte in jih izvaja v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in v soglasju z državo članico gostiteljico.

Lahko se tudi odloči svojo tehnično opremo dati na razpolago državam članicam, ki sodelujejo pri skupnih operacijah ali poskusnih projektih.

Pred začetkom izvajanja skupnih operacij in poskusnih projektov je treba opraviti temeljito analizo tveganja.

1a.         Agencija lahko potem, ko obvesti zadevno državo članico tudi prekine skupne operacije in poskusne projekte, če pogoji za izvajanje teh pobud niso več izpolnjeni.

Sodelujoče države članice lahko Agencijo zaprosijo, da konča skupno operacijo ali poskusni projekt.

V primeru kršitve temeljnih pravic ali obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito med izvajanjem takšnih dejavnosti matična država članica določi ustrezne disciplinske ali druge ukrepe v skladu z njeno zakonodajo.

Izvršni direktor Agencije v celoti ali delno ustavi ali prekine skupne operacije in poskusne projekte, če meni, da so zadevne kršitve resne ali pa bi se lahko nadaljevale.

2.           Agencija sestavi rezervno skupino pripadnikov mejne straže, ki se v skladu s členom 3b imenujejo evropske mejne patrulje, za namene morebitne razporeditve pri skupnih operacijah in poskusnih projektih iz odstavka 1. Sprejme odločitev o razporeditvi človeških virov in tehnične opreme v skladu s členoma 3a in 7.

3.           Agencija lahko za praktično organizacijo skupnih operacij in poskusnih projektov uporabi svoje specializirane podružnice iz člena 16.

4.           Agencija oceni izide skupnih operacij in poskusnih projektov ter upravnemu odboru v 60 dneh po zaključku dejavnosti pošlje podrobno ocenjevalno poročilo, h kateremu so priložene ugotovitve uradnika za temeljne pravice iz člena 26a. Agencija sestavi izčrpno primerjalno analizo teh izidov z namenom zvišanja kakovosti, skladnosti in učinkovitosti prihodnjih operacij in projektov ter jo vključi v svoje splošno poročilo iz člena 20(2)(b).

5.           Agencija financira ali sofinancira skupne operacije in poskusne projekte iz odstavka 1 z donacijami iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se zanjo uporabljajo.

5a.         Odstavka 1a in 5 se uporabljata tudi za hitro posredovanje.“

(5)    Vstavijo se naslednji členi ▌:

„Člen 3a

Organizacijski vidiki skupnih operacij in poskusnih projektov

1.           Izvršni direktor pripravi operativni načrt za dejavnosti iz člena 3(1). Izvršni direktor in država članica gostiteljica se pred predvidenim začetkom dejavnosti v posvetovanju s sodelujočimi državami članicami pravočasno dogovorita o operativnem načrtu, v katerem se podrobno opredelijo organizacijski vidiki.

Operativni načrt krije vse vidike, ki so potrebni za izvajanje skupnih operacij in poskusnih projektov, vključno z naslednjim:

(a)    opis razmer z načinom delovanja in cilji razporeditve, vključno z operativnim ciljem;

(b)    predvideno trajanje skupne operacije ali poskusnih projektov;

(c)    geografsko območje, kjer bodo potekali skupne operacije ali poskusni projekti;

(d)    opis nalog in posebna navodila za gostujoče uradnike, tudi glede odobrene uporabe zbirk podatkov in dovoljenega službenega orožja, streliva in opreme v državi članici gostiteljici;

(e)    sestavo skupin gostujočih uradnikov in razporeditev drugega ustreznega osebja;

(f)     določbe o poveljevanju in kontroli, vključno z imeni in čini pripadnikov mejne straže države članice gostiteljice, odgovornih za sodelovanje z gostujočimi uradniki in Agencijo, zlasti tistih pripadnikov mejne straže, ki med obdobjem razporeditve poveljujejo, ter položajem gostujočih uradnikov v liniji poveljevanja;

(g)    tehnično opremo, ki jo je treba razporediti med skupno operacijo ali poskusnim projektom, vključno s posebnimi zahtevami, kot so pogoji uporabe, zahtevano osebje, transport in druga logistika, ter finančne določbe;

(ga)  podrobne določbe o takojšnjem poročanju Agencije o pomembnih dogodkih upravnemu odboru in ustreznim nacionalnim javnim organom;

(h)    shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje ▌referenčna merila za ocenjevalno poročilo in končni datum predložitve končnega ocenjevalnega poročila v skladu s členom 3(4);

(i)     kar zadeva operacije na morju, posebne podatke o uporabi ustrezne pravne pristojnosti in zakonodaje na geografskem območju, kjer poteka skupna operacija, vključno s sklicevanjem na mednarodno pravo in pravo Unije glede prestrezanja, reševanja na morju in izkrcanja;

(j)     podrobnosti sodelovanja s tretjimi državami, drugimi agencijami in organi Unije ali mednarodnimi organizacijami.

2.           Izvršni direktor in država članica gostiteljica se morata strinjati glede vseh sprememb ali prilagoditev operativnega načrta. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.

3.           Agencija v okviru svojih nalog usklajevanja zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov, vključno s prisotnostjo člana osebja Agencije med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti iz tega člena.

Člen 3b

Sestava in razporeditev evropskih mejnih patrulj

1.           Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja z absolutno večino svojih članov, ki imajo pravico glasovanja, odloči o profilih in skupnem številu pripadnikov mejne straže, ki bodo dani na voljo evropskim mejnim patruljam. Isti postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe profilov in skupnega števila. Države članice sodelujejo v evropskih mejnih patruljah z nacionalnimi rezervnimi skupinami različnih profilov in imenujejo pripadnike mejne straže, ki ustrezajo zahtevanim profilom.

2.           Prispevek držav članic v obliki njihovih pripadnikov mejne straže za posebne operacije v prihajajočem letu se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami. Države članice v skladu s temi dogovori na zahtevo Agencije zagotovijo pripadnike mejne straže za razporeditev, razen ko se soočajo z nepredvidenimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 45 dni pred načrtovano razporeditvijo. Avtonomnost matične države članice pri izboru osebja in trajanju njihove razporeditve ostane nespremenjena.

3.           Tudi Agencija prispeva v evropske mejne patrulje usposobljene pripadnike mejne straže, ki so jih kot nacionalne izvedence v Agencijo napotile države članice v skladu s členom 17(5). Prispevek držav članic v zvezi z napotitvijo njihovih pripadnikov mejne straže v Agencijo v prihajajočem letu se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami.

Države članice v skladu s temi dogovori zagotovijo pripadnike mejne straže za napotitev, razen če bi to bistveno vplivalo na opravljanje nacionalnih nalog. V takih okoliščinah lahko države članice odpokličejo svoje napotene pripadnike mejne straže.

Te napotitve trajajo največ šest mesecev v dvanajstmesečnem obdobju. V tej uredbi se ti nacionalni izvedenci obravnavajo kot gostujoči uradniki z nalogami in pooblastili iz člena 10. Država članica, ki je napotila zadevne pripadnike mejne straže, se obravnava kot „matična država članica“, kakor je določeno v členu 1a(3) za namene uporabe členov 3c, 10 in 10b. Drugi uslužbenci, ki so začasno zaposleni v Agenciji in niso usposobljeni za opravljanje dejavnosti nadzora meja, se razporedijo le med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti za namene nalog usklajevanja.

4.           Člani evropskih mejnih patrulj pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v polni meri spoštujejo temeljne pravice, med njimi dostop do azilnega postopka, in človekovo dostojanstvo. Vsi ukrepi, ki se izvajajo pri opravljanju nalog ali izvajanju pooblastil, so sorazmerni z njihovimi cilji. Pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil ne diskriminirajo oseb zaradi njihovega spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

5.           Agencija ▌ v skladu s členom 8g imenuje uradnika za usklajevanje za vsako skupno operacijo ali poskusni projekt, v katerem bodo razporejeni člani evropskih mejnih patrulj.

Vlaga uradnika za usklajevanje je, da spodbuja sodelovanje in usklajevanje med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami.

6.           Agencija v skladu s členom 8h krije stroške, ki jih imajo države članice s tem, ko v skladu z odstavkom 1 dajo svoje pripadnike mejne straže na razpolago evropskim mejnim patruljam.

6a.         Agencija vsako leto Evropski parlament obvesti, koliko pripadnikov mejne straže so posamezne države članice dodelile evropskim mejnim patruljam v skladu s tem členom.

Člen 3c

Navodila evropskim mejnim patruljam

1.           Evropskim mejnim patruljam med njihovo razporeditvijo daje navodila država članica gostiteljica v skladu z operativnim načrtom iz člena 3a(1).

2.           Agencija lahko prek uradnika za usklajevanje iz člena 3b(5) državi članici gostiteljici sporoči svoja stališča o teh navodilih. V tem primeru država članica gostiteljica ta stališča upošteva.

3.           Država članica gostiteljica v skladu s členom 8g uradniku za usklajevanje nudi vso potrebno pomoč, tudi popoln dostop do evropskih mejnih patrulj v vsakem trenutku razporeditve.

4.           Za člane evropskih mejnih patrulj med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil še naprej veljajo disciplinski ukrepi njihove matične države članice.“

(6)    Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Analiza tveganja

Agencija razvije in uporablja skupen in celovit model analize tveganja.

Pripravi splošne in prilagojene analize tveganja, ki jih predloži Svetu in Komisiji.

Agencija lahko za namene analize tveganja po predhodnem posvetovanju z ustreznimi državami članicami oceni njihove zmogljivosti za soočanje z bližnjimi izzivi, vključno s trenutnimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na zunanjih mejah Evropske unije, zlasti za tiste države članice, ki se soočajo s specifičnimi in nesorazmernimi pritiski. Agencija lahko v ta namen oceni ▌ opremo in vire držav članic v zvezi z nadzorom meje. Ocenjevanje temelji na informacijah zadevnih držav članic ter poročilih in rezultatih skupnih operacij, poskusnih projektov, hitrega posredovanja in drugih dejavnosti Agencije. Ta ocenjevanja ne posegajo v mehanizem za schengensko evalvacijo.

Rezultati teh ocenjevanj se ▌predložijo upravnemu odboru Agencije.

Države članice za te namene Agenciji zagotovijo vse potrebne informacije v zvezi z razmerami in morebitnimi grožnjami na zunanjih mejah.

Agencija pri oblikovanju skupnega osnovnega učnega načrta za usposabljanje mejne straže iz člena 5 upošteva rezultate skupnega in celovitega modela analize tveganja.“

(7)    Člen 5 se spremeni:

(a)    pred prvim odstavkom se vstavijo naslednji odstavki:

„Agencija pripadnikom mejne straže, ki so člani evropskih mejnih patrulj, zagotovi nadaljnje usposabljanje, potrebno za opravljanje njihovih nalog in izvajanje pooblastil, in vodi redne treninge teh pripadnikov mejne straže v skladu z razporedom za nadaljnje usposabljanje in treninge, navedenem v letnem delovnem programu Agencije.

Agencija stori tudi vse potrebno, da se vsi pripadniki mejne straže in ostali uslužbenci držav članic, ki sodelujejo v evropskih mejnih patruljah ter uslužbenci Agencije pred sodelovanjem pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, udeležijo usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite in smernicami za prepoznavanje oseb, ki iščejo zaščito, in njihovo napotitev na ustrezne strukture.“

(b)    prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Agencija vzpostavi in nadalje razvije skupne osnovne učne načrte za usposabljanje mejne straže in inštruktorjem nacionalne mejne straže držav članic zagotovi usposabljanje na evropski ravni, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite in ustreznega pomorskega prava.

Po posvetovanju s svetovalnim forumom iz člena 26a se pripravi skupni osnovni učni načrt.

Države članice skupne osnovne učne načrte vključijo v usposabljanje nacionalne mejne straže.“

(c)    za zadnjim odstavkom vstavi naslednji odstavek:

„Agencija vzpostavi program izmenjave, ki bo pripadnikom nacionalne mejne straže, ki sodelujejo v evropskih mejnih patruljah, omogočil, da prek dela skupaj s pripadniki mejne straže države članice, ki ni njihova domača država, iz izkušenj in dobre prakse drugih držav pridobijo znanja ali specifične veščine.“

(8)    Člena 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 6

Spremljanje raziskav in sodelovanje pri njih

Agencija proaktivno spremlja razvoj na področju raziskav, ki so pomembne za kontrolo in nadzor zunanjih meja, in pri takšnih raziskavah sodeluje, informacije v zvezi s tem pa pošilja Komisiji in državam članicam.

Člen 7

Tehnična oprema

1.           Agencija lahko sama ali v solastništvu z drugo državo članico nabavi ali najame tehnično opremo za nadzor zunanjih meja, ki se razporedi v okviru skupnih operacij, poskusnih projektov, hitrega posredovanja, operacij vrnitve ali projektov tehnične pomoči v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo. Pred vsakim nakupom ali najemom opreme, ki za Agencijo pomeni precejšnje stroške, se opravi temeljita analiza potreb ter analiza stroškov in koristi. Vsak tak odhodek se predvidi v proračunu Agencije, kot ga je sprejel upravni odbor v skladu s členom 29(9). Pri večjih nakupih ali najemih tehnične opreme, na primer patruljnih plovil za uporabo na odprtem morju ali obali oziroma patruljnih vozil, ki se uporabi v skupnih operacijah, se uporabljajo naslednje določbe:

–       pri nakupu in solastništvu Agencija sklene formalen dogovor z zadevno državo članico, da slednja opremo registrira v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v tej državi članici;

–       pri najemu je treba opremo registrirati v eni od držav članic.

Na podlagi osnutka dogovora, ki ga pripravi Agencija, se država članica, v kateri se oprema registrira, in Agencija dogovorita o podrobnostih zagotavljanja Agenciji obdobij razpoložljivosti skupnih sredstev v celoti, in o pogojih za uporabo opreme.

Država članica, v kateri se oprema registrira, ali dobavitelj tehnične opreme zagotovi potrebne strokovnjake in tehnično osebje, ki bodo tehnično opremo upravljali zakonito in varno.

2.           Agencija za namene nadzora zunanjih meja vzpostavi in vodi centralizirano evidenco opreme v rezervi tehnične opreme, ki je sestavljena iz opreme v lasti držav članic ali Agencije ali v skupni lasti držav članic in Agencije. Rezerva tehnične opreme vsebuje minimalno količino tehnične opreme glede na vrsto, kot je določeno v skladu z odstavkom 5 tega člena. Oprema iz seznama rezerve tehnične opreme se razporedi med dejavnostmi iz členov 3, 8a in 9.

3.           Države članice prispevajo v rezervo tehnične opreme iz odstavka 2. Prispevek držav članic v rezervo in razporeditev tehnične opreme za posebne operacije se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi dogovori in če to ne presega minimalne količine opreme za zadevno leto, države članice na zahtevo Agencije dajo svojo tehnično opremo na razpolago za razporeditev ▌, razen ko se soočajo z izrednimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 45 dni pred načrtovano razporeditvijo. Prispevki v rezervo tehnične opreme se pregledujejo vsako leto.

4.           Agencija evidenco rezerve tehnične opreme upravlja po naslednjih kategorijah:

(a)    razvrstitev po vrsti opreme in operacije;

(b)    razvrstitev glede na lastnika (država članica, Agencija, drugi);

(c)    skupna količina potrebne opreme;

(d)    po potrebi zahteve glede osebja;

(e)    ostale informacije, kot so podatki o registraciji, zahteve glede transporta in vzdrževanja, veljavni nacionalni izvozni režimi, tehnična navodila ali druge pomembne informacije za pravilno ravnanje z opremo.

5.           Agencija financira razporeditev opreme, ki je v okviru minimalne količine opreme, ki jo zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija razporeditev opreme, ki presega minimalno količino opreme, sofinancira do največ 100% upravičenih stroškov, pri tem pa upošteva posebne okoliščine države članice, ki razporedi takšno opremo.

O pravilih, vključno glede potrebnih skupnih minimalnih količin opreme glede na njihovo vrsto, pogojev za razporeditev in povračil stroškov, vsako leto odloči upravni odbor na predlog izvršnega direktorja v skladu s členom 24. Iz proračunskih razlogov upravni odbor to odločitev sprejme do 31. marca.

Agencija minimalno količino opreme predlaga glede na svoje potrebe, zlasti glede na zmožnost izvajanja skupnih operacij, poskusnih projektov, hitrega posredovanja in operacij vrnitve, v skladu z delovnim programom Agencije za zadevno leto.

Če se izkaže, da minimalna količina opreme ne zadošča za izvedbo skupnih operacij, poskusnih projektov, hitrega posredovanja ali operacij vrnitve, jo bo Agencija na osnovi upravičenih potreb in dogovora med Agencijo in državami članicami na novo opredelila.

6.           Agencija vsak mesec upravnemu odboru poroča o sestavi in razporeditvi opreme, ki je del rezerve tehnične opreme. Kadar minimalna količina opreme iz odstavka 5 ni dosežena, izvršni direktor nemudoma obvesti upravni odbor. Upravni odbor takoj sprejme odločitev o prednostni razporeditvi tehnične opreme in izvede ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. O ugotovljenih pomanjkljivostih in izvedenih ukrepih obvesti Komisijo. Komisija nato obvesti Evropski parlament in Svet, priloži pa še svojo oceno.

6a.         Agencija vsako leto Evropski parlament obvesti, koliko tehnične opreme je vsaka država članica dodelila rezervi v skladu s tem členom.“

(9)    Člen 8 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Brez poseganja v člen 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko ena ali več držav članic v primeru soočanja s specifičnimi in nesorazmernimi pritiski in z okoliščinami, ki pri izpolnjevanju njihovih obveznosti glede kontrole in nadzora zunanjih meja zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah, zaprosi za pomoč Agencije. Agencija v skladu s členom 3 organizira ustrezno tehnično in operativno pomoč za državo(-e) članico(-e), ki to zahteva(-jo).“

(b)         odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(ba) razporedi pripadnike mejne straže iz evropskih mejnih patrulj.“

           (c)       odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3. Agencija lahko nabavi tehnično opremo za kontrolo in nadzor zunanjih meja, ki jo uporabijo njeni izvedenci in v okviru hitrega posredovanja za čas trajanja posredovanja.“

(9a)     Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

           „Člen 8a

Hitro posredovanje

Na zahtevo države članice, ki se sooča z zaskrbljujočim in izjemnim pritiskom, zlasti zaradi prihoda velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo na točkah zunanjih meja nezakonito vstopiti na njeno ozemlje, lahko Agencija na ozemlju te države članice prosilki za ustrezno dolgo omejeno obdobje razporedi eno ali več evropskih mejnih patrulj (v nadaljevanju patrulje) v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 863/2007.“

(9b)     V členu 8d se odstavek 5 nadomesti z:

"5.        Če izvršni direktor sklene razporediti eno ali več patrulj, Agencija in država članica prosilka v skladu s členom 8e pripravita operativni načrt nemudoma, vsekakor pa najpozneje v petih delovnih dneh od datuma sprejetja odločitve.

(10)  V členu 8e se odstavek 1 spremeni:

(a)    točke (e), (f) in (g) se nadomestijo z naslednjim:

"(e)  sestavo patrulj in razporeditev drugega ustreznega osebja;

(f)     določbe o poveljevanju in kontroli, vključno z imeni in čini pripadnikov mejne straže države članice gostiteljice, odgovornih za sodelovanje s patruljami, zlasti tistih pripadnikov mejne straže, ki med obdobjem razporeditve patruljam poveljujejo, ter položajem patrulj v liniji poveljevanja;

(g)    tehnično opremo, ki se razporedi skupaj s skupinami, vključno s posebnimi zahtevami, kot so pogoji uporabe, zahtevano osebje, transport in druga logistika, ter finančne določbe.“

(b)    dodajo se naslednje točke:

"(h)   podrobne določbe o takojšnjem poročanju Agencije o pomembnih dogodkih upravnemu odboru in ustreznim nacionalnim javnim organom;

(i)     shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje ▌referenčna merila za ocenjevalno poročilo in končni datum predložitve končnega ocenjevalnega poročila v skladu s členom 3(4);

(j)     kar zadeva operacije na morju, posebne podatke o uporabi ustrezne pravne pristojnosti in zakonodaje na geografskim območju, kjer poteka skupna operacija, vključno s sklicevanjem na mednarodno pravo in pravo Unije glede prestrezanja, reševanja na morju in izkrcanja;

(k)    podrobnosti sodelovanja s tretjimi državami, drugimi agencijami in organi Unije ali mednarodnimi organizacijami.“

(11)  V členu 8h(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim besedilom:

"1.         Agencija v celoti krije naslednje stroške, ki jih imajo države članice s tem, ko dajo svoje mejne straže na razpolago za namene iz člena 3(2) ter členov 8a in 8c:“

(12)  Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Sodelovanje na področju vračanja

1.           Agencija v skladu s politiko vračanja Unije in zlasti z Direktivo 2008/115/ES[13]* in ne glede na ustreznost odločitev o vračanju zagotovi potrebno pomoč, na prošnjo sodelujočih držav članic pa prav tako poskrbi za usklajevanje ali organizacijo skupnih operacij vrnitve držav članic, tudi z zakupom zrakoplovov za namen takšnih operacij. Agencija financira ali sofinancira operacije in projekte iz tega odstavka z donacijami iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se zanjo uporabljajo."Agencija lahko uporabi tudi finančna sredstva Unije, ki so na voljo za področje vračanja. Agencija zagotovi, da je v njenih sporazumih o donacijah z državami članicami vsa finančna podpora pogojena s polnim upoštevanjem Listine o temeljnih pravicah.

2.           Agencija pripravi pravila ravnanja za vrnitev nezakonito navzočih državljanov tretjih držav ▌, ki se uporabljajo pri vseh skupnih operacijah vrnitve, ki jih usklajuje Agencija, v njih pa opiše skupne standardizirane postopke, s katerimi bi se morala poenostaviti organizacija skupnih operacij za vračanje in zagotoviti humano vrnitev ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravice do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi diskriminacije.

3.           V pravilih ravnanja bo zlasti upoštevana obveznost iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES o zagotovitvi učinkovitega sistema za spremljanje prisilnega vračanja in strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah iz člena 26a(1). Spremljanje skupnih operacij vrnitve se opravi na podlagi objektivnih in preglednih meril in za celotno skupno operacijo vrnitve od faze pred odhodom do izročitve povratnikov državi vrnitve. ▌

4.           Države članice redno obveščajo Agencijo o svojih potrebah po pomoči ali usklajevanju Agencije ▌. Agencija pripravi osveževani operativni načrt, da bi državam članicam, ki za to zaprosijo, zagotovila potrebno operativno podporo, vključno s tehnično opremo iz člena 7(1). Upravni odbor o vsebini in načinu delovanja osveževanega operativnega načrta odloči na predlog izvršnega direktorja v skladu s členom 24.

5.           Agencija sodeluje s pristojnimi organi zadevnih tretjih držav iz člena 14, opredeli najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in vrnitev nezakonito navzočih državljanov tretjih držav.“

(13)  V členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.         Pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil gostujoči uradniki ravnajo v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom ter pri tem upoštevajo temeljne pravice in nacionalno pravo države članice gostiteljice.“

(14)  Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Sistemi izmenjave informacij

Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami in, kadar je to ustrezno, agencijami Unije iz člena 13. Razvije in upravlja informacijski sistem, s katerim bo mogoče z njimi izmenjevati tajne informacije, vključno z osebnimi podatki iz členov 11a, 11b in 11c.

Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, z Združenim kraljestvom in Irsko, če se nanašajo na dejavnosti, pri katerih sodelujejo v skladu s členoma 12 in 20(5).“

(15)  Vstavita se naslednja člena ▌:

„Člen 11a

Varstvo podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov v Agenciji se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v Agenciji. Te ukrepe se vzpostavi po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Agencija lahko brez poseganja v člena 11b in 11c obdeluje osebne podatke v administrative namene.

Člen 11b

Obdelava osebnih podatkov pri skupnih operacijah vračanja

V skladu z ukrepi iz člena 11(a):

1.           Pri izvajanju nalog organiziranja in usklajevanja skupnih operacij vračanja držav članic iz člena 9, Agencija lahko obravnava osebne podatke oseb, ki so udeleženci skupnih operacij vrnitve.

2.           Obdelava takih osebnih podatkov spoštuje načeli nujnosti in sorazmernosti. Še zlasti je strogo omejena na tiste osebne podatke, ki so potrebni za namene skupne operacije vrnitve.

3.           Osebni podatki se izbrišejo takoj, ko je dosežen namen, za katerega so bil zbirani in ne kasneje kot 10 dni po skupni operaciji vrnitve.

4.           Kadar država članica ne prenese osebnih podatkov prevozniku, jih lahko prenese Agencija.

Člen 11c

Obdelava osebnih podatkov, zbranih med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti in hitrim posredovanjem

V skladu z ukrepi iz člena 11(a):

1.           Brez poseganja v pristojnosti države članic, da pri skupnih operacijah, poskusnih projektih in hitrem posredovanju zbirajo osebne podatke, ter pod pogoji, ki jih določata odstavka 2 in 3, lahko Agencija dodatno obdeluje osebne podatke, ki so jih zbrale države članice med takimi operativnimi dejavnostmi in jih prenesle na Agencijo, da bi prispevale k varnosti zunanjih meja držav članic Unije.

2.           Taka obdelava osebnih podatkov v Agenciji je omejena na osebne podatke o osebah, ki jih pristojni organi držav članic na utemeljeni podlagi sumijo vpletenosti v čezmejna kazniva dejanja, omogočanja dejavnosti nezakonitega priseljevanja ali trgovine z ljudmi, kot je to opredeljeno v členu 1(1)(a) in (b) Direktive Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju*.

3.           Agencija dodatno obdeluje osebne podatki iz odstavka 2 samo za naslednje namene:

(a)    prenos Europolu ali drugim organom pregona Unije pod pogoji iz člena 13 in za vsake primer posebej,

(b)    uporabo pri pripravi analiz tveganj iz člena 4. V rezultatih analiz tveganj se podatki anonimizirajo.

4.           Osebni podatki se izbrišejo takoj potem, ko si bili preneseni Europolu ali drugim organom pregona Unije ali uporabljeni pri pripravi analiz tveganj iz člena 4. Obdobje hrambe nikoli ni daljše od treh mesecev po datumu, ko so bili podatki zbrani.

5.           Obdelava takih osebnih podatkov spoštuje načeli nujnosti in sorazmernosti. Agencija ne uporablja osebnih podatkov za namene preiskav, ki še naprej ostajajo v pristojnosti pristojnih nacionalnih organov.

Še zlasti je strogo omejena na tiste osebne podatke, ki so potrebni za namene iz odstavka 3.

6.           Brez poseganja v Uredbo (ES) št 1049/2001 je prepovedano nadaljnje posredovanje ali drugačno sporočanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, tretjim državam ali drugim tretjim stranem.

Člen 11d

Pravilnik o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1.           Agencija uporablja pravilnik Komisije o varnosti, kakor je določen v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom**. To med drugim vključuje določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov.

2.           Agencija uporablja tudi načela varnosti v zvezi z obdelavo občutljivih netajnih podatkov, ki jih je sprejela in jih izvaja Komisija. Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja ta varnostna načela.

________________

* UL L 328, 05.12.02, str. 17.

**UL L 317, 03.12.01, str. 1.

(16)  Člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 13

Sodelovanje z agencijami in organi Evropske unije ter mednarodnimi organizacijami

Agencija lahko sodeluje z Europolom, Evropskim uradom za podporo azilu, Agencijo za temeljne pravice, drugimi agencijami in organi Evropske unije ter mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za vprašanja, zajeta v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe ter določbami o pristojnosti navedenih organov. Agencija v vsakem primeru o tem obvešča Evropski parlament.

Nadaljnje posredovanje ali drugačno sporočanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, drugim agencijam ali organom Evropske unije je pogojeno z določenimi delovnimi ureditvami, ki zadevajo izmenjavo osebnih podatkov, ter s predhodno odobritvijo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Agencija lahko poleg tega ob soglasju zadevne države članice ali držav članic povabi opazovalce iz agencij in organov Unije ali mednarodnih organizacij, da sodelujejo pri njenih dejavnostih iz členov 3, 4 in 5, če je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti in lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks ter ne vpliva na splošno varnost dejavnosti. Sodelovanje navedenih opazovalcev pri dejavnostih iz členov 4 in 5 je mogoče samo ob soglasju zadevnih držav članic, pri dejavnostih iz člena 3 pa samo ob soglasju gostujoče države članice. Podrobna pravila za udeležbo opazovalcev se vključijo v operativni načrt iz člena 3a(1). Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.

Člen 14

Olajševanje operativnega sodelovanja s tretjimi državami in sodelovanja s pristojnimi organi tretjih držav

1.           Agencija v okviru politike zunanjih odnosov Unije pri vprašanjih, ki so zajeta v njenih dejavnostih, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno v zvezi s človekovimi pravicami.

Agencija in države članice izpolnjujejo normative in standarde, ki so vsaj enakovredni standardom iz zakonodaje Unije, tudi pri sodelovanju s tretjimi državami, ki poteka na ozemlju teh držav.

Vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami omogoča promocijo evropskih standardov upravljanja meja, zlasti glede spoštovanja temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

2.           Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za vprašanja, zajeta v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe. Ti delovni dogovori zadevajo zgolj upravljanje in operativno sodelovanje.

3.           Agencija lahko v tretjih državah razporedi svoje uradnike za zvezo, ki jim mora biti pri izvajanju njihovih nalog zagotovljena najboljša možna zaščita. Ti uradniki so del krajevnih ali področnih mrež za sodelovanje uradnikov za zvezo za priseljevanje držav članic, ustanovljenih v skladu z Uredbo Sveta št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje*. Uradniki za zvezo se razporedijo le v tiste tretje države, v katerih prakse upravljanja meja spoštujejo minimalne standarde človekovih pravic. Upravni odbor potrdi njihovo razporeditev. Pri razporeditvi bodo v okviru zunanje politike Unije prednostno obravnavane tiste tretje države, za katere se na podlagi analize tveganja ugotovi, da so države izvora ali tranzita v zvezi z nezakonito migracijo. Na podlagi vzajemnosti lahko tudi Agencija za omejeno obdobje sprejme uradnike za zvezo, ki jih pošljejo navedene tretje države. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog v skladu s členom 24.

4.           Naloge uradnikov Agencije za zvezo so v skladu s pravom Unije in temeljnimi pravicami med drugim tudi vzpostavitev in ohranjanje stikov s pristojnimi organi tretje države, v katero so poslani, da bi prispevali k preprečevanju in zatiranju nezakonitega priseljevanja in vračanju nezakonitih migrantov.

5.           Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji politika zunanjih odnosov Unije. V tretjih državah lahko začne izvajati projekte tehnične pomoči glede vprašanj iz te uredbe▌.

6.           Agencija lahko v soglasju z zadevno državo članico ali državami članicami povabi tudi opazovalce iz tretjih držav, da sodelujejo pri njenih dejavnostih iz členov 3, 4 in 5, če je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti, če lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks in ne vpliva na splošno varnost dejavnosti. Sodelovanje navedenih opazovalcev pri dejavnostih iz členov 4 in 5 je mogoče samo ob soglasju zadevnih držav članic, pri dejavnostih iz člena 3 pa samo ob soglasju gostujoče države članice. Podrobna pravila za udeležbo opazovalcev se vključijo v operativni načrt iz člena 3a(1). Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.

7.           Države članice lahko pri sklepanju dvostranskih sporazumov s tretjimi državami iz člena 2(2) vključijo določbe v zvezi z vlogo in pristojnostmi Agencije, zlasti glede izvrševanja izvršilnih pooblastil, ki jih imajo člani skupin, ki jih razporedi Agencija med dejavnostmi iz člena 3.

8.           Dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 se lahko začnejo izvajati, če Komisija v zvezi z njimi sprejme predhodno mnenje, Evropski parlament pa je o tem nemudoma in v celoti obveščen.

____________________

UL L 64, 2.3.2004, str. 1.“

(16a) Prvi odstavek člena 15 se nadomesti z naslednjim:

„Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.“

(17)  Vstavi se naslednji člen▌:

„Člen 15a

Sporazum o sedežu

Potrebne določbe glede nastanitve Agencije v državi članici, kjer ima Agencija sedež, in opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, namestnika izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, kjer ima Agencija sedež. Sporazum o sedežu se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora. Država članica, v kateri ima Agencija sedež, mora zagotoviti najboljše možne pogoje za pravilno delovanje Agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.“

(18)  Člen 17 se spremeni:

(a)         odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.         Za namen izvajanja člena 3b(5) je lahko samo v Agenciji zaposlen član osebja, za katerega veljajo kadrovski predpisi uradnikov in naslov II pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, imenovan kot uradnik za usklajevanje v skladu s členom 8g. Za namen izvajanja člena 3b(3) so lahko samo nacionalni izvedenci, napoteni iz države članice v agencijo, imenovani za dodelitve evropskim mejnim patruljam. Agencija zadevne nacionalne izvedence, ki se dodelijo evropskim mejnim patruljam, imenuje v skladu z navedenim členom.“

(b)         dodata se naslednja odstavka:

"4.         Upravni odbor sprejme potrebne izvedbene ukrepe v soglasju s Komisijo na podlagi določb iz člena 110 kadrovskih predpisov za uradnike Unije.

5.           Upravni odbor lahko sprejme določbe, s katerimi omogoči, da se nacionalni izvedenci iz držav članic napotijo v Agencijo. Te določbe upoštevajo zahteve iz člena 3b(3), zlasti dejstvo, da se ti izvedenci obravnavajo kot gostujoči uradniki z nalogami in pooblastili iz člena 10. Vključene so določbe o pogojih razporeditve.“

(20)  Člen 20 se spremeni:

(a)    odstavek 2 se spremeni:

(i)     točka (h) se nadomesti z naslednjim:

"(h)   določa organizacijsko strukturo Agencije in sprejme kadrovsko politiko Agencije, zlasti večletni načrt kadrovske politike▌. V skladu z ustreznimi določbami okvirne finančne uredbe za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 predloži Komisiji in proračunskemu organu večletni načrt kadrovske politike po tem, ko je Komisija v zvezi z njim sprejela pozitivno mnenje;“

(ii)    doda se naslednji odstavek:

"(i)    sprejme večletni načrt Agencije, ki je namenjen kratki predstavitvi prihodnje dolgoročne strategije v zvezi z dejavnostmi Agencije.“

(b)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4. Upravni odbor lahko svetuje izvršnemu direktorju pri katerem koli vprašanju, ki je tesno povezano z razvojem operativnega upravljanja zunanjih meja, vključno z dejavnostmi na področju raziskav, kakor je določeno v členu 6.“

(21)  Člen 21 se spremeni:

(a)    V odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Lahko se podaljša.“

(b)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3. Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo pri dejavnostih Agencije. Vsaka ima v upravnem odboru svojega predstavnika in njegovega namestnika. V skladu z ustreznimi določbami njihovih pridružitvenih sporazumov so bili pripravljeni ukrepi, ki določajo naravo, obseg in podrobna pravila udeležbe teh držav pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.“

         :

(22)  Člen 25 se spremeni:

(a)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.        Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja Agencije povabita, da poroča o izvajanju svojih nalog, predvsem v zvezi izvajanjem in spremljanjem strategije za učinkovito izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, splošnim poročilom Agencije za preteklo leto, delovnim programom za prihodnje leto in večletnim načrtom Agencije iz člena 20(i).“

(b)    v odstavku 3 se doda naslednja točka:

"(g)   Zagotovi izvajanje operativnega načrta iz členov 3a in 8g.“

(22a) Vstavi se naslednji člen:

„Člen 26a

Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah

1.           Agencija pripravi, nadalje oblikuje ter izvaja svojo strategijo za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah. Vzpostavi tudi učinkovit mehanizem, s katerim spremlja upoštevanje temeljnih pravic v vseh dejavnostih Agencije.

2.           Agencija ustanovi svetovalni forum, ki pomaga direktorju in upravnemu odboru v zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami. K sodelovanju v svetovalnem forumu povabi Evropski urad za podporo azilu, Agencijo za temeljne pravice, visokega komisarja Združenih narodov za begunce in druge ustrezne organizacije. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja določi sestavo in delovne metode svetovalnega foruma ter oblike prenosa informacij svetovalnemu forumu.

S svetovalnim forumom se je treba posvetovati o nadaljnjem oblikovanju in izvajanju strategije za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah, pravilih ravnanja in skupnem osnovnem učnem načrtu.

Svetovalni forum pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih. Poročila se dajo na voljo javnosti.

3.           Upravni odbor Agencije imenuje uradnika za temeljne pravice, ki ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic. Uradnik za temeljne pravice je pri izvajanju svojih nalog neodvisen in neposredno poroča upravnemu odboru in svetovalnemu forumu in s tem prispeva k mehanizmu za spremljanje spoštovanje temeljnih pravic.

4.           Uradnik za temeljne pravice in svetovalni forum imata dostop do vseh informacij v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic pri vseh dejavnostih Agencije.

(23)  V člen 33 se vstavita naslednja odstavka ▌:

"2a.        Pri naslednji oceni je treba analizirati tudi potrebo po povečanem usklajevanju upravljanja zunanjih meja držav članic, pa tudo izvedljivost ustanovitve evropskega sistema mejnih straž.

2b.         V oceni je zajeta tudi posebna analiza, kako je bila pri izvajanju te uredbe upoštevana Listina o temeljnih pravicah.“

Člen 2 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v skladu s pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament                                 Za Svet

Predsednik                                                    Predsednik

PRILOGA

Izjava Evropskega parlamenta

Evropski parlament poudarja, da bi se morale institucije EU prizadevati za uporabo ustreznega in nevtralnega izrazje v zakonodajnih besedilih, ko obravnavajo vprašanje državljanov tretjih držav, ki jim organi držav članic niso dovolili navzočnosti na ozemlju držav članic ali pa ni njihova nazočnost ni več dovoljena. V takih primerih institucije EU ne bi smele govoriti o nezakonitem priseljevanju in nezakonitih migrantih, pač pa o migrantih brez dovoljena“.

  • [1]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
  • [2] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
  • [3]           UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
  • [4]           UL L 199, 31.7.2007, str. 30.
  • [5]           UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
  • [6]           UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
  • [7]           UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
  • [8]           UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
  • [9]           UL L 160, 18.6.2011, str. 19.
  • [10]           UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
  • [11]          UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
  • [12]          UL L 105, 13.4.2006, str. 1.
  • [13] *UL L 348, 24.12.2008, str. 98

OBRAZLOŽITEV

Ena od značilnosti skupnega prostora svobode, varnosti in pravičnosti Evropske unije je odstranitev notranjih meja, še posebej znotraj schengenskega območja. S tem so zunanje meje držav članic EU postale zadeva skupnega pomena, potreba po integriranem upravljanju zunanjih meja pa še večja.

Z 42.672 km zunanjih morskih meja in 8.826 km kopenskih meja schengensko območje prostega gibanja zajema 25 držav (tudi tri, ki niso članice EU) in omogoča prosto notranje potovanje za skoraj pol milijarde ljudi po vsej celini. Odprava notranjih meja je olajšala svobodo gibanja za državljane bolj kot karkoli prej.

To pa zahteva usklajen pristop k varovanju zunanjih meja. In medtem ko zunanje meje ostajajo odprte in prijazne? dobronamernim popotnikom ter osebam, ki potrebujejo zaščito, jih je treba zapreti za čezmejni kriminal in druge nedovoljene dejavnosti.

Integrirano upravljanje, ki zagotavlja enotno in visoko stopnjo nadzora, je tako nujno. To zahteva sprejetje in izvajanje skupnih pravil, pa tudi povečano sodelovanje med državami članicami pri varovanju svojih zunanjih meja. Potrebnega je več skupnega prizadevanja in več združevanja virov.

Odločilno je, da sodelovanje temelji na solidarnosti med državami članicami, predvsem s tistimi z zunanjimi mejami, ki se zaradi svojega geografskega ali demografskega položaja soočajo s hudim migracijskim pritiskom na svojih mejah. Primer je razporeditev prvih Frontexovih skupin za hitro obmejno intervencijo (RABITS) oktobra 2010 na zahtevo Grčije zaradi izrednih razmer na njeni meji s Turčijo.

Ravno zavoljo potrebe po obsežnejšem usklajevanju in solidarnosti igra agencija Frontex pomembno vlogo.

Agencija je bila ustanovljena leta 2004 in je začela delovati leta 2005. V zadnjih petih letih se je soočala s hitro spreminjajočim se potekom migracijskih tokov na zunanjih mejah Unije. Zrasla je v agencijo z več kot 200 zaposlenimi, ki je bila aktivna v več skupnih operacijah na kopnem, v zraku in na morju. Toda njena učinkovitost ni dosegla pričakovanih ravni.

Iz prvih let izkušenj se je treba učiti in agenciji dodeliti obnovljeni mandat z večjimi sredstvi in več orodji, da lahko postane učinkovitejša.

Kot je zahteval haaški program, je Komisija predstavila sporočilo o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX, ki je bilo sprejeto 13. februarja 2008. Položaj agencije Frontex je bil obravnavan v resolucijah Evropskega parlamenta v zvezi s priseljevanjem, v paktu o priseljevanju in azilu ter v stockholmskem programu. Splošno sporočilo vsakega od teh dokumentov je bilo to, da je treba izboljšati številne vidike agencije.

Ponavljajoča se težava je bila prevelika odvisnost Frontexa od držav članic, kadar gre za razporeditev osebja in opreme v misijah, ki jih je usklajevala agencija. Sodelovanje držav članic ni bilo enakomerno, ponujene opreme pa je bilo malo. Te pomanjkljivosti so resno ovirale učinkovitost agencije. Še ena težava je bilo pomanjkanje sodelovanja s strani tretjih držav.

Evropski parlament je dosledno podpiral agencijo, predvsem skozi več let trajajoče opazno povečanje proračuna za podporo Frontexovih operacij. Parlament je prav tako večkrat pozval k izboljšanjem izvedbene zakonodaje agencije, da bi se soočili s pomanjkljivostmi in izboljšali njeno učinkovitost.

Predlog, ki ga je predstavila Komisija, je korak naprej k izboljšanju agencije glede na izkušnje iz prvih let delovanja. Ponuja predloge sprememb, ki so nujni za zagotovitev natančneje opredeljenega mandata in izboljšanega delovanja agencije v prihajajočih letih.

Poročevalec pozdravlja predloge Komisije in upa na njihovo izboljšanje z nizom predlogov sprememb, ki jih vsebuje to poročilo

Prihodnost agencije Frontex

Poročevalec verjame, da moramo jasno določiti, kaj hočemo od Frontexa in kakšno oblikonaj ima v prihodnjih letih. Lizbonska pogodba, stockholmski program in predlagani akt o enotnem trgu potrjujejo, da je cilj Evrope doseči enotno območje svobode, varnosti in pravičnosti v dobro evropskih državljanov. V tem pogledu moramo poskrbeti, da mehanizmi, povezani s tem območjem, izpolnijo pričakovanja. Frontex ni izjema in njegova izvedbena zakonodaja se mora spremeniti, tako da bo zagotovila, da bo agencija boljše opremljena za svoje delo.

Agencija Frontex bi tako morala biti evropska agencija za zunanje meje, ki usklajuje skupno dejavnost EU v povezavi z zunanjimi mejami držav članic EU. Še posebej bi agencija Frontex morala biti pripravljena pomagati državam članicam v okoliščinah, ki zahtevajo povečano tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah, in predvsem tistim članicam, ki se soočajo s specifičnimi in nesorazmernimi pritiski. V primeru takšnega ravnanja bi morala agencija predstavljati evropsko solidarnost, kjer naj bi združili skupne vire iz različnih držav članic za pomoč državam članicam v težavah ali pomoč na določenih točkah zunanje meje Unije, ki so ranljive ali zahtevajo skupno delovanje.

Agencija Frontex bi morala delovati z roko v roki z drugimi evropskimi agencijami, predvsem z Europolom in Eurojustom, v boju proti čezmejnemu kriminalu. Prav tako bi morala sodelovati z evropskim uradom za podporo azilu in tako zagotoviti, da državljani tretjih držav, ki potrebujejo zaščito v EU, uspejo dostopati do evropskega azilnega sistema na pravilen, legitimen način.

Agencija Frontex mora biti na voljo vedno, kadar je to potrebno, tudi v izrednih razmerah. Evropa v izrednih razmerah ne more več samo nemočno opazovati, ker bi bila nezmožna zbrati ali združiti sredstva. Zato mora imeti agencija Frontex potrebna sredstva in opremo, da lahko deluje pravočasno in učinkovito, njena zakonodaja pa mora biti posodobljena, da lahko doseže ta namen.

Poročevalec verjame, da bi morala biti agencija zmožna združiti nacionalne mejne straže iz različnih držav članic EU v skupino mejnih straž EU, oziroma v sistem mejnih straž EU. To skupino bi bilo treba ustvariti za namene skupnih operacij, misij za hitro posredovanje na mejah in poskusnih projektov, ki vključujejo agencijo, sodelovanje pa bi bilo zahtevano za vse države članice. Agencija mora to skupino podpirati tudi prek posebnega usposabljanja in drugih pobud. Ta sistem bi lahko bil začetna struktura, ki bi se v prihodnosti lahko razvila v agencijo mejnih straž EU s polnimi pooblastili.

Temeljne pravice

Kot vse druge agencije in organi EU ima tudi Frontex dolžnost spoštovati! in podpirati temeljne pravice na vseh področjih svojega delovanja. Vaš poročevalec pozdravlja številne elemente v predlogu Komisije, ki poudarjajo pomembnost temeljnih pravic in krepijo zmožnost in obvezo agencije Frontex, da zagotovi spoštovanje teh pravic kot bistveni del upravljanja meja.

Predlagane spremembe

V luči povedanega poročevalec predlaga spremembe v ureditvi agencije Frontex, ki bi pomagale:

1. okrepiti določbe glede temeljnih človekovih pravic,

2. združiti člene glede vzpostavitve skupnih podpornih skupin Frontex in skupin za hitro posredovanje na mejah v en člen, ki določa sistem mejnih straž EU, ki bo sestavljen iz skupine nacionalnih mejnih straž, ki jo lahko agencija pozove k sodelovanju pri skupnih operacijah, misijah za hitro posredovanje na mejah in poskusnih projektih. S tem se bo uskladilo določbe uredbe, povečalo preglednost, izognilo podvajanju in zmedi glede vlog in, kar je najbolj pomembno, misijam agencije dalo jasnejšo evropsko identiteto,

3. podpreti predlog Komisije, naj se od držav članic zahteva, da sodelujejo v sistemu mejnih straž EU prek lastnih nacionalnih mejnih straž – obvezna solidarnostna klavzula – ter da agenciji omogočijo dovolj sredstev, da bo lahko nabavila ali najela lastno opremo,

4. pooblastiti agencijo, da nameni posebno pozornost državam članicam, ki se soočajo s specifičnimi ali nesorazmernimi obremenitvami svojih nacionalnih azilnih sistemov.

5. skrajšati časovne okvire/roke?, znotraj katerih naj bi bile razporejene misije za hitro posredovanje na mejah. Vsi skrajni roki za ukrepanje so skrajšani tako, da bo lahko hitro posredovanje na mejah dejansko ustrezno v izrednih razmerah,

6. predstaviti vlogo agencije Frontex pri podpori pri prostovoljnih vrnitvah, ki ima prednost pred vlogo agencije za druge vrste vrnitev,

7. predstaviti povezavo z regionalnimi operativnimi uradiglede na nedavno izkušnjo pri odprtju prvega regionalnega operativnega urada v Grčiji,

8. agenciji dodeliti pristojnost za obdelavo osebnih podatkov, tako da bo imela večjo vlogo v boju proti čezmejnemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju in hkrati zagotoviti ustrezno varstvo, kar se tiče zaščite osebnih podatkov. Tako bi se podatke obdelovalo samo v določene namene, recimo v situacijah, ki zadevajo osebe, za katere se iz utemeljenih razlogov sumi, da so vpletene v čezmejne kriminalne dejavnosti, dejavnosti nezakonitega preseljevanja ali dejavnosti trgovine z ljudmi, osebe, ki so žrtve takšnih dejavnosti in katerih podatki lahko vodijo do storilcev takšnih nezakonitih dejavnosti, pa tudi osebe, ki so vključene v operacije vrnitve, v katerih sodeluje agencija. Obstajati morajo stroga merila za ravnanje s temi podatki,

9. povečati demokratični nadzor agencije, tako da se Evropskemu parlamentu dodeli večja vloga pri spremljanju dela agencije, kar vključuje tudi delovne dogovore s tretjimi državami,

10. čez pet let zahtevati pregled mandata agencije, da se analizira nadaljnji razvoj sistema mejnih straž EU.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

25.5.2011

Juan Fernando López Aguilar

predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi za predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)

                       [KOM(2010)0061] - C7 0045/2010 – 2010/0039(COD))

Spoštovani gospod predsednik,

v pismu z dne 14. aprila 2011 ste Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 37 poslovnika Parlamenta zaprosili za mnenje o spremembi pravne podlage zgoraj omenjenega predloga uredbe.

Pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, sta člena 74 in 77(1)(b) ter (c) PDEU, oba iz naslova V „Območje svobode, varnosti in pravice”.

V kontekstu pogajanj s Svetom in Komisijo ter za dosego kompromisa v prvi obravnavi je bilo predlagano, da se druga pravna podlaga spremeni v člen 77(2)(b) in (d) PDEU.

I - Ozadje

Komisija je zgornji predlog predstavila februarja 2010, da bi se okrepila agencija Frontex, tako da bi se razjasnil njen mandat in odpravile ugotovljene pomanjkljivosti s prilagoditvijo Uredbe Sveta (ES) 2007/2004 ob upoštevanju izvedenih ocen in praktičnih izkušenj.

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 je bila spremenjena leta 2007 z Uredbo (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah, ki je temeljila na enakovrednih določbah iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, tj. na členu 62(2)(a) in členu 66.

Lizbonska pogodba je, kot je znano, odpravila stebrno strukturo, tako da mora biti sedaj skoraj vsa zakonodaja s področja svobode, varnosti in pravice sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Za ta predlog Komisija torej navaja kot pravno podlago člena 74 in 77(1)(b) ter (c) PDEU.

II - Ustrezni členi pogodb

Kot pravna podlaga za predlog Komisije so predloženi sledeči členi PDEU (poudarek dodan):

Člen 74

Svet sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi upravno sodelovanje med pristojnimi službami držav članic na področjih, ki so zajeta v tem naslovu, kakor tudi med temi službami in Komisijo. Odloča na predlog Komisije ob upoštevanju člena 76 in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 76

Akti iz poglavij 4 in 5 ter ukrepi iz člena 74, ki zagotavljajo upravno sodelovanje na področjih iz navedenih poglavij, se sprejmejo:

(a) na predlog Komisije, ali

(b) na pobudo četrtine držav članic.

Člen 77

1. Unija oblikuje politiko, da bi:

(a) zagotovila, da se ne izvaja kontrola oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo;

(b) izvajala kontrola oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja;

(c) se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja.

2. ...

(a) ...

(b) ...

(c) ...

(d) ...

(e) ...

3. ...

4. ...

Kot pravno podlago se namesto drugega člena, ki ga je predlagala Komisija, predlaga naslednji člen PDEU:

Člen 77

1. ...

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede:

(a) skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje;

(b) kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja;

(c) pogojev, pod katerimi se lahko državljani tretjih držav za krajše obdobje prosto gibajo znotraj Unije;

(d) vseh ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja;

(e) odprave kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja ne glede na državljanstvo.

3. ...

4. ...

Za spremembo, ki je bila leta 2007 opravljena z Uredbo (ES) št. 863/2007, so bili pravna podlaga naslednji členi:

Člen 62 Pogodbe ES.

Svet v skladu s postopkom iz člena 67 v petletnem obdobju po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe sprejme:

1. ukrepe, ki v skladu s členom 14 zagotavljajo, da se osebe, bodisi državljani Unije ali državljani tretjih držav, pri prehajanju notranjih meja ne kontrolirajo;

2. ukrepe glede prehajanja zunanjih meja držav članic, ki določajo:

(a) standarde in postopke, po katerih se morajo ravnati države članice pri izvajanju osebne kontrole na teh mejah;

(b) ...

(i) ...

(ii) ...

(iii) ...

(iv) ...

3. ...

Člen 66 Pogodbe ES.

Svet v skladu s postopkom iz člena 67 sprejme ukrepe za zagotovitev sodelovanja med ustreznimi upravnimi službami držav članic na področjih iz tega naslova ter med temi službami in Komisijo.

Člen 67 Pogodbe ES.

1. Med petletnim prehodnim obdobjem po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe odloča Svet soglasno na predlog Komisije ali na pobudo države članice in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

2. Po tem petletnem obdobju:

–Svet odloča na podlagi predlogov Komisije; Komisija preuči vsako prošnjo države članice, naj pri Svetu vloži predlog;

– Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme sklep, s katerim zagotovi, da vsa področja ali dele področij iz tega naslova ureja postopek iz člena 251, in prilagodi določbe o pristojnostih Sodišča.

3. Od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe sprejema Svet ukrepe iz člena 62(2)(b)(i) in (iii), z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino.

4. Po izteku petletnega obdobja po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe sprejema Svet ukrepe iz člena 62(2)(b)(ii) in (iv), z odstopanjem od odstavka 2, v skladu s postopkom iz člena 251.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 sprejme Svet v skladu s postopkom iz člena 251:

– ukrepe, predvidene v členu 63(1) in (2)(a), če je Svet pred tem v skladu z odstavkom 1 tega člena sprejel zakonodajo Skupnosti, ki opredeljuje skupna pravila in temeljna načela glede teh vprašanj;

– ukrepe, predvidene v členu 65, razen vidikov v zvezi z družinskim pravom."

III - Predlagana pravna podlaga

Člen 74 PDEU, ki se nanaša na postopek iz člena 76 PDEU za področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, določa splošno pravilo glede upravnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic. V skladu s tema dvema členoma ukrepe sprejme Svet sam, s Parlamentom pa se o njih le posvetuje. Pri tem je treba omeniti, da Svet po členu 16(3) PEU odloča s kvalificirano večino, saj člen 76 PDEU ne določa drugače.

Člen 77(1)(b) in (c) določa, da Unija oblikuje politiko, da bi se izvajala kontrola oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja ter bi se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja.

Člen 77(2) pooblašča Parlament in Svet, naj v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejmeta ukrepe za oblikovanje politike iz prvega odstavka. Ta člen nadalje navaja posamične naloge in področja, za katera se sprejmejo ukrepi, pododstavka (b) in (c) pa podrobneje opisujeta kontrolo oseb in integriran sistem upravljanja zunanjih meja.

IV - Sodna praksa o pravni podlagi

It is settled case law of the Court of Justice that "the choice of legal basis for a Community measure must rest on objective factors amenable to judicial review, which include in particular the aim and content of the measure"[1]. Izbira neustrezne pravne podlage je lahko torej razlog za razveljavitev zadevnega akta.

V zadevi Melki[2] v zvezi s sprejetjem ukrepov o odsotnosti kontrole oseb pri prečkanju notranjih meja je sodišče navedlo člen 77(2), ne pa člen 77(1) PDEU kot pravno podlago, ki nadomešča člen 62 PES.

V. Cilj in vsebina predlagane uredbe

Uvodne izjave predlagane uredbe določajo namen, kot sledi:

(a) cilj politike Unije na področju zunanjih meja je integrirano upravljanje, ki zagotavlja enotno in visoko raven kontrole in nadzora, v ta namen pa je predvidena določitev skupnih pravil o standardih in postopkih za nadzor zunanjih meja. Za učinkovito izvajanje skupnih pravil je treba okrepiti usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami;

(b) stockholmski program poziva k razjasnitvi in okrepitvi vloge agencije Frontex glede upravljanja zunanjih meja Evropske unije, zato je treba spremeniti mandat agencije, da bi se zlasti okrepile njene operativne zmogljivosti;

(c) treba bi bilo ustanoviti tudi skupine mejnih straž, ki bi jih agencija lahko razporedila za sodelovanje v skupnih operacijah in pilotskih projektih, agencija pa bi morala na evropski ravni nacionalnim inštruktorjem mejne straže zagotoviti usposabljanje, ki bi med drugim obravnavalo temeljne pravice, uradnikom pristojnih nacionalnih služb pa dodatno usposabljanje in seminarje v zvezi s kontrolo in nadzorom na zunanjih mejah in odstranitvijo državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo v državah članicah;

(d) agencija za izpolnitev svojih ciljev sodeluje z Europolom, Evropskim uradom za podporo azilu, Agencijo za temeljne pravice ter drugimi agencijami in organi Evropske unije, pristojnimi organi tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, pa tudi olajšuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami v okviru zunanje politike Evropske unije;

(e) vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami je prav tako pomembna za promocijo evropskih standardov upravljanja meja ter med drugim za spoštovanje temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

Normativne določbe so sledeče:

Člen 1 navaja predlagane spremembe uredbe. Novi so naslednji členi:

o člen 3 o skupnih operacijah in poskusnih projektih na zunanjih mejah;

o člen 3a o organizacijskih vidikih skupnih operacij in poskusnih projektov;

o člena 3b in 3e o sestavi in razporeditvi skupnih podpornih skupin Frontex in navodilih;

o člen 4 o analizi tveganja;

o člen 6 o spremljanju raziskav in sodelovanje pri njih;

o člen 7 o tehnični opremi;

o člen 9 o sodelovanju na področju vračanja nezakonito navzočih državljanov tretjih držav;

o členi 11-11b o sistemih izmenjave informacij, varstvu podatkov in pravilniku o varnosti tajnih podatkov;

o člen 13 o sodelovanju z agencijami in organi EU ter mednarodnimi organizacijami;

o člen 14 o sodelovanju s tretjimi državami;

o člen 15a o sporazumu o sedežu.

Člen 2 zajema začetek veljavnosti.

VI - Opredelitev ustrezne pravne podlage

Iz cilja in vsebine predloga je jasno, da predlagane spremembe zadevajo ista vprašanja kakor cilj in vsebina spremenjene uredbe. Uredba in kasnejše spremembe pa so temeljili na členih 62(2)(a), 66 in 67 PES.

Druga pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija za ta predlog, in sicer člen 77(1)(b) in (c) PDEU, zadeva izvajanje kontrol oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja s postopno uvedbo integriranega sistem upravljanja zunanjih meja, vendar določa le, da EU oblikuje politiko v zvezi s tem. Zato ni pravna podlaga, na kateri bi lahko temeljili zakonodajni akti.

Predlagana alternativna pravna podlaga, člen 77(2)(b) in (d) PDEU, zadeva ista vprašanja, vendar tudi izrecno predvideva sprejetje ukrepov z uporabo postopka soodločanja za oblikovanje politike iz člena 77(1) PDEU. Poleg tega je sodišče v svoji sodni praksi navedlo člen 77(2), ne pa člen 77(1) PDEU kot pravno podlago, ki nadomešča člen 62 PES. Jasno je torej, da je predlagana alternativna pravna podlaga ustrezna pravna podlaga za ta primer.

Čeprav člena 74 in 76 PDEU za razliko od člena 77(2) PDEU ne predpisujeta uporabe rednega zakonodajnega postopka, pa določata, da mora Svet odločati s kvalificirano večino. Posledično ti členi med seboj niso postopkovno nezdružljivi.

VII - Sklep in priporočilo

Odbor je zadevo obravnaval na seji 24. maja 2011.

Odbor za pravne zadeve je zato na seji 24. maja 2011 soglasno[3] sprejel odločitev, da vam priporoči sledeče: Člen 77(1)(b) PDEU je treba spremeniti v člen 77(2)(b) PDEU, da bo skupaj s členom 74 PDEU predstavljal pravno podlago za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) [COM(2010)0061].

Lep pozdrav,

Klaus-Heiner LEHNE

  • [1]  Case C-45/86, Commission v. Council (Generalised Tariff Preferences) [1987] ECR 1439, para. 5; Case C-440/05 Commission v. Council [2007] E.C.R. I-9097; Case C-411/06 Commission v. Parliament and Council (8 September 2009) (OJ C 267 of 07.11.2009, p.8).
  • [2]  Sodba Sodišča z dne 22. junija 2010 v združenih zadevah C-188/10 Aziz Melki in C-189/10 Sélim Abdeli (še neobjavljeno v poročilih Sodišča EU), odstavek 65.
  • [3]  Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne, Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Pablo Arias Echeverría, Alajos Mészáros, Rainer Wieland, Tadeusz Zwiefka, Luigi Berlinguer, Françoise Castex, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Christian Engström, Syed Kamall, Zbigniew Ziobro, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Piotr Borys, Kurt Lechner, József Szájer, Eva Lichtenberger.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (18.1.2011)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)
(KOM(2010)0061 – C7‑0045/2010 – 2010/0039(COD))

Pripravljavka mnenja: Barbara Lochbihler

KRATKA OBRAZLOŽITEV

24. februarja 2010 je Komisija sprejela zakonodajni predlog, v katerem so predlagane spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX).

Cilj tega zakonodajnega predloga je prilagoditev Uredbe ob upoštevanju sporočila Komisije iz leta 2008 o oceni in prihodnjem razvoju agencije Frontex in priporočil upravnega odbora, da bi se okrepile operativne zmogljivosti agencije. Natančneje, ta predlog bi Agenciji dal večjo vlogo pri pripravi, usklajevanju in izvrševanjem operacij, posebna pozornost pa bi bila posvečena delitvi nalog z državami članicami EU, zlasti v zvezi z razporejanjem ljudi in tehnične opreme. Poleg tega bi se s tem predlogom zunanji in notranji mandat ter pooblastila agencije Frontex znatno okrepili. Agencija bi lahko z državami članicami sodelovala pri vodenju operacij nadzora na mejah, razporejala uradnike za zvezo v tretje države, usklajevala skupne operacije vrnitve, začela in financirala poskusne projekte.

Revizija mandata agencije Frontex je bila opravljena po občutnem in postopnem povečanju njenega proračuna. Začetni znesek za agencijo, ki je začela delovati leta 2004, je bil 6,2 milijona, od takrat pa se je povečal na 83 milijonov za leto 2009.

Uveljavitev Lizbonske pogodbe ustvarja nov pravni okvir, ki ga je prav tako treba upoštevati v tem mnenju, saj v skupnost vključuje območje svobode, varnosti in pravice, širi pristojnosti Sodišča Evropske unije na tem področju, širi pristojnosti Evropskega parlamenta, saj mu daje zakonodajno vlogo, ki je enakovredna vlogi Sveta, in s tem, ko je Listina o temeljnih pravicah postala zavezujoča in ko je EU začela postopek za pristop k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), krepi načela temeljnih pravic.

Namen mnenja, ki ga je sestavil Pododbor za človekove pravice za Odbor za zunanje zadeve je torej preučiti, kako lahko Agencija, ob upoštevanju revizije in razširitve njenega mandata, zagotovi, zaščiti in spodbudi spoštovanje temeljnih pravic v skladu z obveznostmi, ki jih ima kot agencija EU. Namen mnenja je tudi obravnavati vprašanja pristojnosti, odgovornosti in pomanjkanja preglednosti Agencije, da bi se prilagodila določbam in duhu Lizbonske pogodbe. Splošno vprašanje pristojnosti uradnikov držav članic, mejnih uradnikov države članice gostiteljice in uslužbencev agencije Frontex je v predlogu Komisije še vedno nejasno in dvoumno in bi ga moral pristojni odbor Parlamenta obravnavati skupaj z odprtimi vprašanji, ki zadevajo organ, pristojen za pritožbe v primeru kršitev človekovih pravic migrantov.

Spremembe, ki jih predlaga Komisija, so dobrodošle in so načeloma namenjene temu, da se formalizirata zaveza in obveznost Agencije, da spoštuje človekove pravice na naslednjih področjih z:

– jasnejšo opredelitvijo pravnega okvira operacij agencije Frontex, tako da se potrdi, da za dejavnosti agencije velja Zakonik o schengenskih mejah in bi jih bilo treba opravljati v skladu z ustreznim pravom Unije, mednarodnim pravom, obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite in temeljnimi pravicami,

– zagotavljanjem usposabljanja v zvezi s temeljnimi pravicami, ki bi bilo obvezno za osebje, ki se udeležuje skupnih operacij,

– vzpostavitvijo sistema za poročanje o incidentih in ocenjevanje,

– ureditvijo, po kateri je finančna podpora skupnim operacijam vrnitve pogojena s popolnim spoštovanjem Listine o temeljnih pravicah,

– sestavo kodeksa ravnanja za vračanje državljanov tretjih držav brez dovoljenja, vključno z vzpostavitvijo učinkovitega sistema za nadzor prisilnega vračanja, ki bo neodvisen, neodvisen opazovalec pa bo poročal Komisiji,

– zahtevo, da se v oceno, ki jo opravi upravni odbor vsakih pet let, vključi posebna analiza tega, kako se spoštuje Listina o temeljnih pravicah.

Ti predlogi pa se še vedno omejeni in nesistematični. Zato, da bi postali učinkoviti mehanizmi, se morajo predlagani ukrepi izvrševati sistematično in zavezujoče. Poleg tega so neodvisni in visoko kvalificirani strokovnjaki s področja temeljnih pravic in dostopa do mednarodne zaščite nujno potrebni na vseh stopnjah in v vseh fazah operacij, ki jih opravlja agencija Frontex.

Postopek ocenjevanja dejavnosti agencije, ki ga upravni odbor opravi vsakih pet let, je do sedaj pokazal, da se ni še nikoli natančno ocenil vpliv njenih dejavnosti na človekove pravice, kljub pozivu Evropskega parlamenta v resoluciji z 28. decembra 2008, da se „natančno oceni vpliv dejavnosti agencije FRONTEX na temeljne svoboščine in pravice, zlasti glede odgovornosti za zaščito ljudi“. Zato je ob upoštevanju predlagane krepitve notranjega in zunanjega mandata agencije Frontex nujna celovita in neodvisna ocena, ki bi vključevala partnerje agencije Frontex, kot so Agencija za temeljne pravice in visoki komisar ZN za begunce, pa tudi nevladne organizacije z ustreznim strokovnim znanjem. Poleg tega poročevalka priporoča, da se novi člen 33(2b) spremeni tako, da bo zahteval, da se ocena osredotoči na to, kako se zagotavljajo pravice iz Listine o temeljnih pravicah, ne pa na to, kako se je spoštovala Listina. Bilo bi tudi primerno, da se taka ocena priloži k splošnemu letnemu poročilu agencije Frontex.

Poleg te petletne ocene, ocena same agencije Frontex o skupnih operacijah in poskusnih projektih zahteva sistematičen in neodvisen nadzor in oceno o tem, kako se obveznosti iz temeljnih pravic spoštujejo v praksi, in ne sme biti omejena na pregled izpolnjevanja operativnih ciljev. To neodvisno poročilo mora postati načelo revidirane uredbe. Z oceno spoštovanja temeljnih pravic bi tudi ustvarili pravo priložnost za Komisijo, da se odzove na vsako pomanjkljivost v zvezi z izvrševanjem prava EU, ki izhaja iz operacij agencije Frontex. Treba bi bilo razširiti obstoječe sodelovanje z visokim komisariatom ZN za begunce, tako da bi se agenciji ZN omogočilo, da sodeluje pri pripravi in izvrševanju skupnih operacij, zlasti pri vidikih, povezanih z azilom.

Vključitev sistema poročanja in ocenjevanja, ki bi vseboval določbe o poročanju o pomembnih dogodkih, v zakonodajni predlog je korak v pravi smeri, vendar pa primanjkuje konkretnih postopkov za zagotavljanje spoštovanje Listine o temeljnih pravicah in za nadzor nad odgovornostjo in pristojnostjo; slednja je v predlogu Komisije še vedno zelo nenatančno opredeljena. Revidirana Uredba bi morala, v skladu z zahtevami po nadzoru, ki so bile uvedene za skupne operacije vrnitve, vključevati obvezno zahtevo, da se vse operacije agencije Frontex neodvisno spremljajo in se o njih poroča institucijam EU z vidika spoštovanja prava EU in temeljnih pravic.

Treba je pozdraviti novo določbo zakonodajnega predloga, ki določa, da bi ustrezno usposabljanje moralo biti obvezno za vse vključene v skupne operacije. Pred kratkim je bil podpisan dogovor o sodelovanju med agencijo Frontex in Agencijo za temeljne pravice, ki predvideva zlasti oceno potreb po usposabljanju osebja agencije Frontex in oceno izvedbe usposabljanja o temeljnih pravicah. Izmenjava pisem med agencijo Frontex in visokim komisarjem ZN za begunce je formalizirala sodelovanje na terenu, ki poteka že od leta 2008.

Komisija mora Parlamentu omogočiti dostop do informacij v zvezi z usposabljanjem, vključno z oceno, ki naj jo opravi Agencija za temeljne pravice. Okrepljeno sodelovanje pri pobudah za povečanje zmogljivosti, kot so usposabljanja z Agencijo za temeljne pravice in visokim komisarjem ZN za begunce, mora veljati za jasno dodano vrednost. Agencija Frontex bi morala hkrati zagotoviti vključitev organizacij civilne družbe v razvoj in izvedbo programov usposabljanja.

Poročevalka je mnenja, da je treba bistveno okrepiti vidik pravnega svetovanja znotraj agencije Frontex s pomočjo ustanovitve skupine strokovnjakov o pravicah tujcev in mednarodni zaščiti, vključno z vidiki, povezanimi za azilom. Taka skupina, katere glavna naloga bi bila svetovanje prosilcem za azil in drugim posebno izpostavljenim osebam, kot so nosečnice, otroci in žrtve trgovine z ljudmi, bi morala biti sistematično vključena v operacije agencije Frontex in delovati v povezavi z ustreznimi nacionalnimi službami za azil, pa tudi nevladnimi organizacijami z ustreznim strokovnim znanjem.

Razširjeni zunanji mandat agencije Frontex zbuja zaskrbljenost s stališča človekovih pravic in zahteva vrsto varoval, da se zagotovi spoštovanje obveznosti EU v zvezi s temeljnimi pravicami. Poročevalka toplo priporoča, da se v zakonodajni predlog vključi jasno sklicevanje na spoštovanje načela nevračanja v skladu s členom 19 Listine o temeljnih pravicah in pravice vsakogar, da zapusti vsako državo, vključno z lastno, v skladu s členom 12(2) mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in členom 2(2) protokola 4 EKČP. Predlog Komisije zagotavlja, da morajo uradniki za zvezo izvrševati svoje naloge v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami ter se razporedijo „v tiste tretje države, v katerih prakse upravljanja meja spoštujejo minimalne standarde človekovih pravic.“ V vsakem primeru pa morajo ta varovala veljati za te uradnike za zvezo. Poročevalka v zvezi s tem poudarja, da je treba pojasniti njihovo funkcijo, ki je ni mogoče enačiti s svetovalnimi funkcijami, ki jih včasih opravljajo nacionalni uradniki za zvezo, in jim zagotoviti visoko kvalificirano usposabljanje o temeljnih pravicah in dostopu do mednarodne zaščite. Poleg tega okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami, ki je formalizirano z dvostranskimi delovnimi dogovori med agencijo Frontex in tretjimi državami, zahteva oceno človekovih pravic v zadevni tretji državi še pred sklenitvijo takih dogovorov.

Po mnenju evropskega nadzornika za varstvo podatkov je nujno potrebna specifična pravna podlaga, ki bi obravnavala vprašanje obdelave osebnih podatkov s strani agencije Frontex in pojasnjevala okoliščine, v katerih bi lahko agencija obdelovala podatke, pod pogojem, da bi glede varstva podatkov obstajala trdna jamstva. Vključitev tako ustrezne pravne podlage kot tudi jamstev v ta zakonodajni predlog je torej bistvenega pomena za poročevalko, ob upoštevanju razširjene notranje in zunanje vloge ter pristojnosti Agencije, zlasti kar zadeva spoštovanje načela nevračanja.

Kar zadeva delovne dogovore med agencijo Frontex in oblastmi tretjih držav, se predlog Komisije nanaša le na predhodno odobritev Komisije, brez kakršnega koli demokratičnega nadzora Evropskega parlamenta. Glede na to, da je agencija Frontex organ Unije, za katerega veljata načeli popolnega demokratičnega nadzora in preglednosti, bi bilo ustrezno in legitimno, da je Evropski parlament v celoti obveščen o takih delovnih dogovorih. Poleg tega bi bilo treba večjo transparentnost in dostop do dokumentov, kot so poročila o analizi tveganja, ocene o skupnih operacijah in zahtevane ocene človekovih pravic pred sklenitvijo dogovorov, deliti s Parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, med njimi še posebno človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov, pravico do azila, nevračanje, prepoved diskriminacije, pravice otroka ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(4) Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ("listina"), med njimi še posebno človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov, pravico do azila, nevračanje, prepoved diskriminacije, pravice otroka ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ta uredba potrjuje določbe Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite1, Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav2 ter Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopka za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah3 in Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil4. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

 

___________________

1 UL L 304, 30. 9. 2004, str. 12–23.

 

2 UL L 348, 24. 12. 2008, str. 98–107.

 

3 UL L 326, 13. 12. 2005, str. 13–34.

 

4 UL L 31, 6. 2. 2003, str. 18–25.

Obrazložitev

Agencija Frontex spoštuje določbe Direktive 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o najnižjih standardih, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva za priznavanje in status beguncev ali oseb, ki drugače potrebujejo mednarodno zaščito, in vsebino priznane zaščite v okviru svojih dejavnosti upravljanja meja, v skladu s svojimi obveznostmi glede mednarodne zaščite.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Agencija bi morala dosledno izvajati določbe listine, ob ustreznem upoštevanju in zaščiti človekovih pravic migrantov, in ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Vsi ukrepi agencije bi morali biti v skladu z ustreznim mednarodnim pravom in obveznostmi, ki so povezane z dostopom do mednarodne zaščite.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Učinkovito upravljanje zunanjih meja z izvajanjem kontrol in nadzora prispeva k boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi ter k zmanjševanju groženj notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic.

(7) Učinkovito upravljanje zunanjih meja z izvajanjem uspešnih kontrol in učinkovitega nadzora prispeva k boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi ter k zmanjševanju groženj notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic.

 

(Sprememba velja za celotno besedilo. Če bo predlog spremembe sprejet, bo potrebno ustrezne spremembe opraviti po vsem besedilu.)

Obrazložitev

Poročevalka predlaga, da se beseda „nezakonito“ nadomesti z besedno zvezo „brez dovoljenja“, ko gre za „nezakonito“ priseljevanje, da bi tako besedilo te uredbe prilagodili terminologiji, uporabljeni v drugi ustrezni zakonodaji v zvezi s to temo.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Zato je treba spremeniti mandat Agencije, da bi se zlasti okrepile operativne zmogljivosti Agencije, obenem pa bi se zagotovilo, da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zastavljenimi cilji in v celoti upoštevajo temeljne pravice ter pravice beguncev in prosilcev za azil, vključno zlasti s prepovedjo vračanja.

(10) Zaradi omenjenih vprašanj, tudi zaradi vedno večje zapletenosti in raznolikosti selitvenih vzorcev, je treba spremeniti mandat Agencije, da bi se zlasti okrepile operativne zmogljivosti Agencije, obenem pa bi se zagotovilo, da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zastavljenimi cilji in v celoti upoštevajo temeljne pravice ter pravice beguncev in prosilcev za azil, vključno zlasti s prepovedjo vračanja.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Agencija bi morala na evropski ravni nacionalnim inštruktorjem mejne straže zagotoviti usposabljanje, ki bi med drugim obravnavalo temeljne pravice, uradnikom pristojnih nacionalnih služb pa dodatno usposabljanje in seminarje v zvezi s kontrolo in nadzorom na zunanjih mejah ter odstranitvijo državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami na njihovem ozemlju organizira izobraževanje in usposabljanje. Države članice bi morale iz tega vidika v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja za svoje pripadnike mejne straže vključiti rezultate dela Agencije.

(19) Agencija bi morala na evropski ravni nacionalnim inštruktorjem mejne straže zagotoviti usposabljanje, ki bi obravnavalo in posredovalo temeljne pravice, mednarodno pravo in strukturo nacionalnih organov za azil, uradnikom pristojnih nacionalnih služb pa dodatno usposabljanje in seminarje v zvezi s kontrolo in nadzorom na zunanjih mejah ter odstranitvijo državljanov tretjih držav, ki se brez dovoljenja zadržujejo na območju držav članic. Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami na njihovem ozemlju organizira izobraževanje in usposabljanje. Države članice bi morale iz tega vidika v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja za svoje pripadnike mejne straže vključiti rezultate dela Agencije.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Operativni vidiki vračanja državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic, so v večini držav članic v pristojnosti organov, ki so odgovorni za nadzor zunanjih meja. Glede na to, da pri izvajanju teh nalog na ravni Unije nedvomno nastane dodana vrednost, bi morala Agencija temu ustrezno, ob polnem upoštevanju politike Unije na področju vračanja, zagotoviti pomoč in usklajevanje, potrebna za organizacijo skupnih operacij vrnitve držav članic, ter opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in določiti pravila ravnanja, ki jih je treba upoštevati pri odstranitvi državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Za dejavnosti in operacije, ki se ne izvajajo v skladu z Listino o temeljnih pravicah, se ne da na voljo nobenih finančnih sredstev Unije.

(21) Operativni vidiki vračanja državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic, so v večini držav članic v pristojnosti organov, ki so odgovorni za nadzor zunanjih meja. Glede na to, da pri izvajanju teh nalog na ravni Unije nedvomno nastane dodana vrednost, bi morala Agencija temu ustrezno, ob polnem upoštevanju politike Unije na področju vračanja, zagotoviti pomoč in usklajevanje, potrebna za organizacijo skupnih operacij vrnitve držav članic, ter opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in določiti pravila ravnanja, ki jih je treba upoštevati pri odstranitvi državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Unija ne sme izvajati ali financirati dejavnosti ali operacij, ki niso v skladu z Listino o temeljnih pravicah. V primeru kršitve Listine o temeljnih pravicah je treba prekiniti operacije vračanja in preiskati primer kršitve.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Sodelovanje s tretjimi državami glede vprašanj iz Uredbe (ES) št. 2007/2004 je vse bolj pomembno. Da bi Agencija lahko vzpostavila trdno obliko sodelovanja z zadevnimi tretjimi državami, bi ji moralo biti omogočeno, da v tretjih državah začne izvajati projekte tehnične pomoči in jih financira ter razporedi uradnike za zvezo. Agenciji bi bilo treba omogočiti, da po zagotovljenem potrebnem usposabljanju k sodelovanju pri svojih dejavnostih povabi predstavnike tretjih držav. Vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami je prav tako pomembna za promocijo evropskih standardov upravljanja meja ter med drugim za spoštovanje temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

(23) Sodelovanje s tretjimi državami glede vprašanj iz Uredbe (ES) št. 2007/2004 je vse bolj pomembno. Da bi Agencija lahko vzpostavila trdno obliko sodelovanja z zadevnimi tretjimi državami, bi ji moralo biti omogočeno, da v tretjih državah začne izvajati projekte tehnične pomoči in jih financira ter razporedi uradnike za zvezo. Agenciji bi bilo poleg tega treba omogočiti, da po zagotovljenem potrebnem usposabljanju k sodelovanju pri svojih dejavnostih povabi predstavnike tretjih držav. Vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami je prav tako pomembna za promocijo evropskih standardov upravljanja meja ter med drugim za spoštovanje temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ob upoštevanju dejstva, da so za kontrolo in nadzor zunanjih meja odgovorne države članice, Agencija poskrbi za lažje in učinkovitejše izvajanje že obstoječih in prihodnjih ukrepov Evropske unije v zvezi z upravljanjem zunanjih meja, pri tem pa upošteva zlasti Zakonik o schengenskih mejah in deluje v skladu z ustreznim pravom Unije, mednarodnim pravom, obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite in temeljnimi pravicami. To doseže z zagotavljanjem usklajevanja dejavnosti držav članic pri izvajanju teh ukrepov in s tem prispeva k učinkoviti, visoki in enotni ravni kontrole ljudi in nadzora zunanjih meja držav članic.

2. Ob upoštevanju dejstva, da so za kontrolo in nadzor zunanjih meja odgovorne države članice, Agencija poskrbi za lažje in učinkovitejše izvajanje že obstoječih in prihodnjih ukrepov Evropske unije v zvezi z upravljanjem zunanjih meja, pri tem pa upošteva zlasti Zakonik o schengenskih mejah, pa tudi Listino o temeljnih pravicah in Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, in deluje v skladu z ustreznim pravom Unije, mednarodnim pravom, obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite in temeljnimi pravicami. To doseže z zagotavljanjem usklajevanja dejavnosti držav članic pri izvajanju teh ukrepov in s tem prispeva k učinkoviti, visoki in enotni ravni kontrole ljudi in nadzora zunanjih meja držav članic, hkrati pa spoštuje določbe Listine o temeljnih pravicah, z upoštevanjem načel spoštovanja in zaščite človekovih pravic migrantov. V primeru kršenja mednarodnega prava ali Listine o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 1, 4, 6, 18 in 19, je nujno treba prekiniti operacijo, pri kateri je bilo ugotovljeno kršenje.

Obrazložitev

V okoviru obveznosti, ki jih ima kot agencija EU, mora agencija Frontex enako izvrševati ukrepe EU v zvezi z upravljanjem zunanjih meja in načela iz Listine o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka a

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izvaja analize tveganja, vključno z oceno zmogljivosti držav članic, kako so pripravljene na grožnje in pritiske na zunanjih mejah;

(c) izvaja analize tveganja, vključno z oceno zmogljivosti držav članic, kako so pripravljene na grožnje in pritiske na zunanjih mejah, ter vključuje ugotovitve visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) in visokega komisarja ZN za človekove pravice, zlasti ob upoštevanju stanja ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter redno poroča Evropskemu parlamentu, Komisiji in državam članicam;

Obrazložitev

Pomembno je, da agencija Frontex v postopek analize tveganja vključi neodvisne in celovite ugotovitve o stanju človekovih pravic migrantov v državah tranzita.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3 – točka b

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 2 – odstavek 1a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Vsi pripadniki mejne straže in ostali uslužbenci držav članic ter uslužbenci Agencije se pred sodelovanjem pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, udeležijo usposabljanj na področju zadevnega prava EU in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite.

1a. Vsi pripadniki mejne straže in ostali uslužbenci držav članic ter uslužbenci Agencije in njeni uradniki za zvezo se pred sodelovanjem pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, ali v primeru uradnikov za zvezo, pred njihovo razporeditvijo v tretjo državo, udeležijo usposabljanj na področju zadevnega prava EU in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite.

Obrazložitev

Uradniki za zvezo agencije Frontex, razporejeni v tretjo državo, bi morali imeti izrecno obveznost, da se udeležijo strokovnega usposabljanja iz prava EU in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija lahko sama da pobudo za skupne operacije in poskusne projekte v sodelovanju z državami članicami.

Agencija lahko sama da pobudo za skupne operacije in poskusne projekte v sodelovanju z udeleženimi državami članicami in sporazumno z državo članico gostiteljico ter obvesti Evropski parlament preko splošnega poročila Agencije v skladu s členom 20(2)b.

Obrazložitev

Agencija lahko sama da pobudo za skupne operacije le po pridobitvi soglasja države članice gostiteljice.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija lahko tudi prekine skupne operacije in poskusne projekte, če pogoji za izvajanje teh pobud niso več izpolnjeni.

Agencija lahko po pridobitvi soglasja države članice gostiteljice tudi prekine skupne operacije in poskusne projekte, če pogoji za izvajanje teh pobud niso več izpolnjeni. Sodelujoče države članice lahko prosijo Agencijo za prekinitev skupnih operacij ali poskusnih projektov.

Obrazložitev

Država članica gostiteljica mora imeti odločilno vlogo pri prekinitvi operacij.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Agencija oceni izide skupnih operacij in poskusnih projektov ter upravnemu odboru v 60 dneh po zaključku dejavnosti pošlje podrobno ocenjevalno poročilo. Agencija sestavi izčrpno primerjalno analizo teh izidov z namenom zvišanja kakovosti, skladnosti in učinkovitosti prihodnjih operacij in projektov ter jo vključi v svoje splošno poročilo iz člena 20(2)(b).

4. Agencija oceni izide skupnih operacij in poskusnih projektov ter upravnemu odboru in Evropskemu parlamentu v 60 dneh po zaključku dejavnosti pošlje podrobno ocenjevalno poročilo. Agencija sestavi izčrpno primerjalno analizo teh izidov z namenom zvišanja kakovosti, skladnosti in učinkovitosti prihodnjih operacij in projektov ter jo vključi v svoje splošno poročilo iz člena 20(2)(b). Ocenjevalna poročila vključujejo spoštovanje temeljnih pravic v skupnih operacijah in poskusnih projektih, tudi na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo neodvisni opazovalci.

Obrazložitev

Ocene ne bi smele biti omejene na vprašanje, ali je določena operacija dosegla svoje operativne cilje, temveč bi morale vključevati neodvisno oceno spoštovanja temeljnih pravic, kar je del pravnega okvira, ki ureja delovanje agencije Frontex.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3a – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operativni načrt vključuje:

Operativni načrt krije vse vidike, ki so potrebni za izvajanje skupnih operacij in poskusnih projektov, vključno z naslednjim:

Obrazložitev

Operativni načrt se mora izrecno sklicevati na vse bistvene elemente, ki so nujni za izvajanje skupnih operacij in poskusnih projektov.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3a – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) sestavo skupin gostujočih uradnikov;

(e) sestavo skupin gostujočih uradnikov in razporeditev drugega osebja;

Obrazložitev

Operativni načrt se mora natančno sklicevati na način, v skladu s katerim bodo razporejeni skupine gostujočih uradnikov in drugo osebje.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3a – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje podrobne določbe glede poročanja o pomembnih dogodkih, referenčna merila za ocenjevalno poročilo in končni datum predložitve končnega ocenjevalnega poročila v skladu s členom 3(4);

(h) shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje podrobne določbe glede poročanja o pomembnih dogodkih, referenčna merila za ocenjevalno poročilo in končni datum predložitve končnega ocenjevalnega poročila v skladu s členom 3(4). Shema poročanja o pomembnih dogodkih vključuje podatke o verodostojnih domnevah kršitev zlasti te uredbe ali Zakonika o schengenskih mejah, vključno s temeljnimi pravicami, in sicer v času trajanja skupnih operacij in poskusnih projektov; te podatke Agencija takoj posreduje ustreznim državnim javnim oblastem in upravnemu odboru.

Obrazložitev

Ocenjevanje pomembnih dogodkov in poročanje o njih je bistvenega pomena za pravilno izvrševanje veljavnega pravnega okvira za operacije agencije Frontex. Treba je pojasniti, da pomembni dogodki vključujejo domneve o kršitvah Zakonika o schengenskih mejah in temeljnih pravic, kakor trenutno določa predlagana uvodna izjava 17.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3a – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) kar zadeva operacije na morju, posebne zahteve glede veljavne pravne pristojnosti in določb pomorskega prava v zvezi z geografskim območjem, kjer poteka skupna operacija.

(i) kar zadeva operacije na morju, posebne zahteve glede veljavne pravne pristojnosti in ustrezna zakonodaja v zvezi z geografskim območjem, kjer poteka skupna operacija.

Obrazložitev

Operacije na morju morajo temeljiti na veljavni zakonodaji, ki se uporablja.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3a – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka i a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) po potrebi določbe o sodelovanju s tretjimi državami v okviru določb iz ustreznih dogovorov o operativnem sodelovanju;

Obrazložitev

Način sodelovanja s tretjimi državami v vsakem primeru posebej mora biti vključen v operativni načrt in v skladu z ustreznimi dogovori o operativnem sodelovanju.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 3b – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice na zahtevo Agencije zagotovijo pripadnike mejne straže za razporeditev, razen ko se soočajo z izrednimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj trideset dni pred načrtovano razporeditvijo. Avtonomnost matične države članice pri izboru osebja in trajanju njihove razporeditve ostane nespremenjena.

3. Države članice na zahtevo Agencije zagotovijo pripadnike mejne straže za razporeditev, razen ko se soočajo z izrednimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj trideset dni pred načrtovano razporeditvijo. Avtonomnost matične države članice pri izboru osebja in trajanju njihove razporeditve ostane nespremenjena. Prispevek mejnih straž vsake države članice za vsako operacijo bo določen z letnimi dvostranskimi dogovori med Agencijo in zadevno državo članico.

Obrazložitev

Natančne načine v zvezi z prispevkom vsake države članice za vsako operacijo je treba določiti z letnimi dvostranskimi dogovori med Agencijo in zadevno državo članico.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 7

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 5 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija vzpostavi in nadalje razvije skupne osnovne učne načrte za usposabljanje mejne straže in inštruktorjem nacionalne mejne straže držav članic zagotovi usposabljanje na evropski ravni, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite. Države članice skupne osnovne učne načrte vključijo v usposabljanje nacionalne mejne straže.

Agencija vzpostavi in nadalje razvije skupne osnovne učne načrte za usposabljanje mejne straže in inštruktorjem nacionalne mejne straže držav članic zagotovi usposabljanje na evropski ravni, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite. Evropski parlament je obveščen o vsebini skupnega osnovnega učnega načrta. Države članice skupne osnovne učne načrte vključijo v usposabljanje nacionalne mejne straže. Agencija pri razvoju, izvajanju in oceni skupnega osnovnega učnega načrta tesno sodeluje z Agencijo za temeljne pravice, pa tudi z visokim komisarjem ZN za begunce.

Obrazložitev

Evropski parlament bi moral imeti dostop do informacij v zvezi z usposabljanjem. Povečano sodelovanje pri pobudah za povečanje zmogljivosti, kot so usposabljanja z Agencijo za temeljne pravice in visokim komisarjem ZN za begunce, bi lahko obravnavali kot očitno dodano vrednost.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 8

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– pri nakupu Agencija sklene formalen dogovor z zadevno državo članico, da slednja opremo registrira,

– pri nakupu Agencija sklene formalen dogovor z zadevno državo članico, da slednja opremo registrira v skladu z zakonodajo, ki velja v tej državi članici,

Obrazložitev

V vsakem primeru posebej je za registracijo nove opreme treba spoštovati nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 8

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Agencija financira razporeditev opreme, ki je v okviru minimalne količine opreme, ki jo zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija razporeditev opreme, ki presega minimalno količino opreme, sofinancira do največ 60 % upravičenih stroškov.

5. Agencija financira razporeditev opreme, ki je v okviru minimalne količine opreme, ki jo zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija razporeditev opreme, ki presega minimalno količino opreme, sofinancira do največ 60 % upravičenih stroškov. Operativne stroške opreme krije Agencija.

Obrazložitev

Za vse države članice je pomembno, da vse operativne stroške opreme krije Agencija.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 – točka a a (novo)

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 8e – odstavek 1 – točka – g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) doda se naslednja točka:

 

"(ga) določbo o takojšnjem poročanju Agencije o pomembnih dogodkih upravnemu odboru in ustreznim nacionalnim javnim organom."

Obrazložitev

Agencija mora o pomembnem dogodku nemudoma obvestiti upravni odbor in ustrezne nacionalne javne organe.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 – točka b

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 8e – odstavek 1 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje podrobne določbe glede poročanja o pomembnih dogodkih, referenčna merila za ocenjevalno poročilo in končni datum predložitve končnega ocenjevalnega poročila v skladu s členom 3(4);

(h) shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje referenčna merila za ocenjevalno poročilo in končni datum predložitve končnega ocenjevalnega poročila v skladu s členom 3(4);

Obrazložitev

Poročanje o pomembnih dogodkih je posebej omenjeno v prejšnji točki.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 10 – točka b

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 8e – odstavek 1 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) kar zadeva operacije na morju, posebne zahteve glede veljavne pravne pristojnosti in določb pomorskega prava v zvezi z geografskim območjem, kjer poteka skupna operacija.

(i) kar zadeva operacije na morju, posebne zahteve glede veljavne pravne pristojnosti in ustrezna zakonodaja v zvezi z geografskim območjem, kjer poteka skupna operacija.

Obrazložitev

Operacije na morju morajo temeljiti na zakonodaji, ki se uporablja na tem področju.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 9 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Agencija pripravi pravila ravnanja za vrnitev nezakonito navzočih državljanov tretjih držav po zračni poti, ki se uporabljajo pri vseh skupnih operacijah vrnitve, ki jih usklajuje Agencija, v njih pa opiše skupne standardizirane postopke, s katerimi bi se morala poenostaviti organizacija skupnih letov za vračanje in zagotoviti humana vrnitev ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravice do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi diskriminacije.

2. Agencija pripravi pravila ravnanja za vrnitev nezakonito navzočih državljanov tretjih držav po zračni poti, ki se uporabljajo pri vseh skupnih operacijah vrnitve, ki jih usklajuje Agencija, v njih pa opiše skupne standardizirane postopke, s katerimi bi se morala poenostaviti organizacija skupnih letov za vračanje in zagotoviti humano vrnitev ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravice do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi diskriminacije. Pravila ravnanja bi morala predvidevati začasno odložitev vrnitve, če obstajajo očitni razlogi za sum, da bi vrnitev privedla do kršitve temeljnih pravic.

Obrazložitev

Možnost, da se odstranitev začasno odloži, če bi odstranitev kršila temeljne pravice, pomeni bistveno postopkovno jamstvo.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 9 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V pravilih ravnanja bo zlasti upoštevana obveznost iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES o zagotovitvi učinkovitega sistema za spremljanje prisilnega vračanja. Spremljanje skupnih operacij vrnitve je treba opraviti neodvisno in za celotno skupno operacijo vrnitve od faze pred odhodom do izročitve povratnikov državi vrnitve. Poleg tega se ugotovitve opazovalca, v katerih se zajame upoštevanje pravil ravnanja in zlasti temeljnih pravic, dajo na voljo Komisiji in se vključijo v interno končno poročilo o operaciji vrnitve. Zaradi preglednosti in skladnosti ocen operacij prisilne vrnitve je treba poročila nadzornika vključiti v letni mehanizem poročanja.

3. V pravilih ravnanja bo zlasti upoštevana obveznost iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES o zagotovitvi učinkovitega sistema za spremljanje prisilnega vračanja. Spremljanje skupnih operacij vrnitve je treba opraviti neodvisno in za celotno skupno operacijo vrnitve od faze pred odhodom do izročitve povratnikov državi vrnitve. Opazovalci bi morali imeti dostop do vseh ustreznih zmogljivosti, vključno s centri za pridržanje in zračnimi plovili, in biti deležni usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje njihovih dolžnosti. Poleg tega se ugotovitve opazovalca, v katerih se zajame upoštevanje pravil ravnanja in zlasti temeljnih pravic, dajo na voljo Komisiji in se vključijo v interno končno poročilo o operaciji vrnitve. Zaradi preglednosti in skladnosti ocen operacij prisilne vrnitve je treba poročila nadzornika vključiti v letni javni mehanizem poročanja.

Obrazložitev

Opazovalci morajo imeti neoviran dostop do vseh ustreznih zmogljivosti, da lahko celovito in učinkovito spremljajo prisilne vrnitve. Kakovost in učinkovitost spremljanja sta odvisni tudi od možnosti, ki jo imajo opazovalci, da se udeležijo ustreznega usposabljanja.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija lahko sodeluje z Europolom, Evropskim uradom za podporo azilu, Agencijo za temeljne pravice, drugimi agencijami in organi Evropske unije ter mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za vprašanja, zajeta v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe ter določbami o pristojnosti navedenih organov.

Agencija lahko sodeluje z Europolom, Evropskim uradom za podporo azilu, Agencijo za temeljne pravice, drugimi agencijami in organi Evropske unije ter mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za vprašanja, zajeta v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe ter določbami o pristojnosti navedenih organov. Evropski parlament je obveščen o vseh tovrstnihi dogovorih, ki jih sklene Agencija.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Agencija v okviru politike zunanjih odnosov Evropske unije pri vprašanjih, ki so zajeta v njenih dejavnostih, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno v zvezi s človekovimi pravicami.

1. Agencija v okviru politike zunanjih odnosov Evropske unije pri vprašanjih, ki so zajeta v njenih dejavnostih, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, zlasti preko evropske sosedske politike ter v okviru Unije za Sredozemlje, vključno v zvezi s človekovimi pravicami.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Agencija lahko v tretjih državah razporedi uradnike za zvezo, ki jim mora biti pri izvajanju njihovih nalog zagotovljena najboljša možna zaščita. Ti uradniki so del krajevnih ali področnih mrež za sodelovanje uradnikov za zvezo držav članic, ustanovljenih v skladu z Uredbo Sveta št. 377/2004. Uradniki za zvezo se razporedijo le v tiste tretje države, v katerih prakse upravljanja meja spoštujejo minimalne standarde človekovih pravic. Pri razporeditvi bodo prednostno obravnavane tiste tretje države, za katere se na podlagi analize tveganja ugotovi, da so države izvora ali tranzita v zvezi z nezakonito migracijo. Na podlagi vzajemnosti lahko tudi Agencija za omejeno obdobje sprejme uradnike za zvezo, ki jih pošljejo navedene tretje države. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog v skladu s členom 24.

2. Agencija lahko v tretjih državah razporedi uradnike za zvezo, ki jim mora biti pri izvajanju njihovih nalog zagotovljena najboljša možna zaščita. Ti uradniki so del krajevnih ali področnih mrež za sodelovanje uradnikov za zvezo držav članic, ustanovljenih v skladu z Uredbo Sveta št. 377/2004. Uradniki za zvezo se po odobritvi upravnega odbora razporedijo le v tiste tretje države, v katerih prakse upravljanja meja spoštujejo temeljne pravice in obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito. Pri razporeditvi bodo v okviru zunanje politike EU prednostno obravnavane tiste tretje države, za katere se na podlagi analize tveganja ugotovi, da so države izvora ali tranzita v zvezi z nezakonito migracijo. Na podlagi vzajemnosti lahko tudi Agencija za omejeno obdobje sprejme uradnike za zvezo, ki jih pošljejo navedene tretje države. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog v skladu s členom 24.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Naloge uradnikov za zvezo so v skladu s pravom Evropske unije in temeljnimi pravicami med drugim tudi vzpostavitev in ohranjanje stikov s pristojnimi organi tretje države, v katero so poslani, da bi prispevali k preprečevanju in zatiranju nezakonitega priseljevanja in vračanju nezakonitih migrantov.

3. Naloge uradnikov za zvezo so v skladu s pravom Evropske unije in temeljnimi pravicami med drugim, zlasti ob upoštevanju pravice vsakogar, da zapusti vsako državo, vključno z lastno, tudi vzpostavitev in ohranjanje stikov s pristojnimi organi tretje države, v katero so poslani, da bi prispevali k preprečevanju in zatiranju nezakonitega priseljevanja in vračanju nezakonitih migrantov.

Obrazložitev

Kar zadeva dejavnosti uradnikov za zvezo, razporejenih v tretje države, bi Uredba morala vključevati jasno sklicevanje na pravico vsakogar, da zapusti katero koli državo, vključno z lastno, v skladu s členom 12(2) mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in členom 2(2) protokola 4 EKČP.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji politika zunanjih odnosov Unije. V tretjih državah lahko začne izvajati projekte tehnične pomoči glede vprašanj iz te uredbe in jih financira. Poleg tega lahko Agencija k sodelovanju pri svojih dejavnostih iz členov 3, 4 in 5 povabi predstavnike tretjih držav, drugih agencij in organov Evropske unije ali mednarodnih organizacij. Ti predstavniki se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.

4. Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji politika zunanjih odnosov Unije. V tretjih državah lahko začne izvajati projekte tehnične pomoči glede vprašanj iz te uredbe in jih financira, da bi izboljšali zmogljivosti držav, med drugim na področju človekovih pravic. Agencija zagotovi, da se pomoč pri operacijah v okviru teh projektov ne daje tretjim državam, za katere obstajajo očitni razlogi za sum, da bi te operacije vodile do kršitev temeljnih pravic. Poleg tega lahko Agencija po sporazumu z državo članico gostiteljico k sodelovanju pri svojih dejavnostih iz členov 3, 4 in 5 povabi predstavnike tretjih držav, drugih agencij in organov Evropske unije ali mednarodnih organizacij. Ti predstavniki se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija, zlasti v zvezi s temeljnimi pravicami.

Obrazložitev

Financiranje EU se ne bi smelo odobriti tretjim državam, če je mogoče predvideti, da bi lahko skupne operacije privedle do kršitev temeljnih pravic, kar odraža načelo iz ocene učinka, ki je priložena predlogu Evropske komisije.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice pri sklepanju dvostranskih sporazumov s tretjimi državami iz člena 2(2) po potrebi vključijo določbe v zvezi z vlogo in pristojnostmi Agencije, zlasti glede izvrševanja izvršilnih pooblastil, ki jih imajo člani skupin, ki jih razporedi Agencija med dejavnostmi iz člena 3.

5. Države članice pri sklepanju dvostranskih sporazumov o sodelovanju na operativni ravni s tretjimi državami iz člena 2(2) po potrebi vključijo določbe v zvezi z vlogo in pristojnostmi Agencije, zlasti glede izvrševanja izvršilnih pooblastil, ki jih imajo člani skupin, ki jih razporedi Agencija med dejavnostmi iz člena 3. Besedilo teh dvostranskih sporazumov se posreduje Evropskemu parlamentu in Komisiji.

Obrazložitev

Dvostranske sporazume držav članic s tretjimi državami, ki vključujejo določbe v zvezi z vlogo in pristojnostmi agencije Frontex, bi moral nadzorovati Evropski parlament, pa tudi Evropska komisija, da se zagotovi, da spoštujejo obveznostmi držav članic v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami, ki jih določa ta uredba.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za vprašanja, zajeta v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.

6. Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za vprašanja, zajeta v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe, zlasti Listine o temeljnih pravicah in mednarodnega prava, ob posebnem upoštevanju načela nevračanja. Ti dogovori zagotavljajo spoštovanje tretjih držav mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava.

Obrazložitev

Agencija Frontex ima kot agencija EU obveznost, da pri opravljanju svojih dejavnosti popolnoma spoštuje in spodbuja temeljne pravice (člen 51 Listine o temeljnih pravicah). Ta temeljna načela prav tako veljajo za sklepanje dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 2007/2004

Člen 14 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Dejavnosti iz odstavkov 2 in 6 se lahko začnejo izvajati, če Komisija v zvezi z njimi sprejme pozitivno mnenje.

7. Dejavnosti iz odstavkov 2 in 6 se lahko začnejo izvajati, če Komisija v zvezi z njimi sprejme pozitivno mnenje. Evropski parlament je obveščen o sporazumih o sodelovanju med Agencijo in organi tretje države.

Obrazložitev

Agencija Frontex je organ EU, za katerega veljata načeli popolnega demokratičnega nadzora in preglednosti. Delovni dogovori morajo biti v skladu z zunanju politiko EU, Komisija pa mora utemeljiti razloge za pozitivno mnenje.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 1 – točka 23

Uredba (ES) št. 2007/200404

Člen 33 – odstavek 2b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b. V oceni je zajeta tudi posebna analiza, kako je bila pri izvajanju te uredbe upoštevana Listina o temeljnih pravicah.

2b. V oceni je zajeta tudi posebna analiza, kako so bile pri izvajanju te uredbe zagotovljene pravice iz Listine o temeljnih pravicah. Letna ocena te analize se priloži splošnemu poročilu Agencije.

POSTOPEK

Naslov

Sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)

Referenčni dokumenti

KOM(2010)0061 – C7-0045/2010 – 2010/0039(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

11.3.2010

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Barbara Lochbihler

30.3.2010

 

 

Obravnava v odboru

14.10.2010

10.1.2011

 

 

Datum sprejetja

13.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Michael Gahler, Marietta Giannakou, Ana Gomes, Heidi Hautala, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Barry Madlener, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Andreas Mölzer, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Ernst Strasser, Charles Tannock, Zoran Thaler, Kristian Vigenin, Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kinga Gál, Liisa Jaakonsaari, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Barbara Lochbihler, Norbert Neuser, Jacek Protasiewicz, Judith Sargentini, Marietje Schaake, Indrek Tarand, Janusz Władysław Zemke

POSTOPEK

Naslov

Sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)

Referenčni dokumenti

KOM(2010)0061 – C7-0045/2010 – 2010/0039(COD)

Datum predložitve EP

24.2.2010

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

11.3.2010

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

11.3.2010

DEVE

11.3.2010

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

DEVE

17.3.2010

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Simon Busuttil

21.4.2010

 

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

24.5.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

11.10.2010

26.10.2010

15.11.2010

26.1.2011

 

24.5.2011

12.7.2011

 

 

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

5

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Gerard Batten, Vilija Blinkevičiūtė, Mario Borghezio, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Véronique Mathieu, Nuno Melo, Jan Mulder, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Daniël van der Stoep, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Luis de Grandes Pascual, Ioan Enciu, Monika Hohlmeier, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Hubert Pirker, Michèle Striffler, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Cecilia Wikström

Datum predložitve

15.7.2011