o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost

(2010/2311(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in ustreznih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

- ob upoštevanju Evropske varnostne strategije(1) iz leta 2003 in poročila o njenem izvajanju(2) iz leta 2008,

- ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu(3), kakor je spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ(4), in člena 10 tega sklepa o pomoči žrtvam in njihovi zaščiti,

- ob upoštevanju strategije Evropske unije za boj proti terorizmu(5) iz leta 2005,

- ob upoštevanju strategije Evropske unije za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem(6),

- ob upoštevanju stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje(7) in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z 20. aprila 2010 z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope: Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“ (KOM(2010) 0171),

- ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2011 (TE-SAT 2011);

- ob upoštevanju sporočila Komisija Evropskemu parlamentu in Sveta z dne 20. julija 2010 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (KOM(2010)0386),

- ob upoštevanju mnenja evropskega varuha osebnih podatkov z dne 24. novembra 2010 o sporočilu o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(8),

- ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(9),

- ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu za naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ (KOM(2010)0673),

- ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope iz leta 1983 o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj (CETS št. 116), Konvencije Sveta Evrope iz leta 2005 o preprečevanju terorizma (CETS št. 196), smernic Sveta Evrope iz leta 2005 o zaščiti žrtev terorističnih dejanj, priporočila Sveta Evrope št. 8 iz leta 2006 o pomoči žrtvam kaznivih dejanj in predloga Komisija iz leta 2011 za direktivo o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (KOM(2011)0275),

- ob upoštevanju vmesnega pregleda 7. okvirnega programa za raziskave in zelene knjige z naslovom „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu, strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“,

- ob upoštevanju svojih številnih resolucij o boju proti terorizmu,

- ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu(10) in Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu(11),

- ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A7-0286/2011),

A. ker je prvo desetletje 21. stoletja, ki je sledilo okrutnim napadom 11. septembra 2001, zaznamovala „vojna proti terorizmu“, zlasti kar zadeva pristop ZDA; čeprav se ti in drugi napadi podobnega obsega niso zgodili na evropskih tleh, so načrtovanje in priprave teh napadov potekali deloma v Evropi in smo jih vsi Evropejci občutili kot napad na naše vrednote in naš način življenja,

B.  ker je Evropska unija v 21. stoletju vse pomembnejša tarča in žrtev terorizma in se sooča s stalno grožnjo,

C. ker so imeli hudi teroristični napadi na ozemlju EU po napadih v ZDA 11. septembra, vključno s terorističnim napadom leta 2004 v Madridu in napadom leta 2005 v Londonu, velik vpliv na občutek splošne varnosti med državljani EU,

D. ker poročilo Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2011 (TE-SAT 2011) kaže na dejstvo, da ostaja tveganje terorističnih napadov v EU veliko in da se krepi povezava med terorizmom in organizirano kriminaliteto, ter na trend zmanjševanja terorističnih napadov, za katere sprejmejo odgovornost separatistične teroristične organizacije ali so njim pripisani, v primerjavi z letom 2006, kljub temu, da je tovrstna še vedno večina vseh terorističnih napadov v Evropi;

E.  ker stockholmski program opredeljuje dve grožnji notranji varnosti, mednarodni terorizem in organizirani kriminal, in ker sta v mnogih primerih ti dve grožnji prisotni na istih področjih dejavnosti, na primer v trgovini z orožjem in trgovini z mamili,

F.  ker terorizem ni nov pojav; ker se v zadnjih desetletjih terorizem pojavlja v novih oblikah, kot je recimo kibernetski terorizem, teroristične mreže pa so postale bolj zapletene, kar zadeva njihovo strukturo, sredstva in financiranje, zaradi česa je sama teroristična grožnja bolj zapletena; ker je boj proti terorizmu od vedno del področja pristojnosti držav članic in sodi med redne dejavnosti organov odkrivanja in pregona; ker so napadi 11. septembra ter v Madridu in Londonu prinesli korenite spremembe v dojemanju pojava terorizma ter v metodah in instrumentih za boj proti terorizmu; ker je zaradi teh napadov terorizem postal pojav, ki vpliva na varnost vse Evropske unije in ne le nacionalne varnosti držav članic z zelo različnimi pravnimi okviri,

G. ker ni nedvoumne in splošno sprejete opredelitve terorizma, kar ovira razpravo o terorizmu in boju proti njemu;

H. ker je mednarodno sodelovanje bistveno, če želimo terorizmu odvzeti finančne, logistične in operativne temelje,

I.   ker je kljub temu, da se izkušnje s terorizmom pa tudi raven ogroženosti med državami članicami razlikujejo, treba imeti skupen evropski pristop, saj teroristične operacije pogosto zajamejo vso Evropo, teroristi pa pri svoji dejavnosti izkoriščajo različnost evropskih zakonov, različne sposobnosti za boj proti terorizmu in odpravo mejnih kontrol,

J.   ker državljani EU in druge osebe prav tako želijo, da bi bili njihova varnost in zaščita v EU in drugod zagotovljeni, ter ima EU v zvezi s tem pomembno vlogo,

K. ker teroristična dejanja resno ogrožajo človekove pravice in demokracijo ter si prizadevajo omajati legitimno imenovane vlade, spodkopati pluralistične civilne družbe in ogroziti ideal vseh, ki je živeti življenje brez strahu,

L.  ker bi moral biti namen protiterorističnih politik, da se borijo proti ciljem terorizma in izvrševanju terorističnih dejanj, katerih namen je, da uničijo strukturo naših svobodnih, odprtih in demokratičnih družb; ker morajo biti glavni cilji protiteroristične politike zaščita in okrepitev strukture demokratične družbe z okrepitvijo državljanskih svoboščin in demokratičnega nadzora, zagotavljanjem zaščite in varnosti evropskih državljanov, identifikacijo in preganjanjem subjektov, odgovornih za terorizem, ter z odzivom na posledice terorizma s pomočjo politike vključevanja, čezmejnega pravosodnega in policijskega sodelovanja ter učinkovite in usklajene strategije na ravni EU; ker je njeno uspešnost treba izmeriti glede na izpolnjevanje teh ciljev; ker je najuspešnejši način boja proti terorizmu osredotočanje na preprečevanje nasilnega ekstremizma in stopnjevanja nasilja,

M.  ker strategija Evropske unije za boj proti terorizmu ne sme obravnavati le posledic terorizma, temveč tudi njegove vzroke,

N. ker je boj proti nasilnemu ekstremizmu bistveni dejavnik preprečevanja in odprave terorizma,

O. ker pomeni boj proti terorizmu boj proti vsem oblikam terorizma, vključno s kibernetskim terorizmom in terorizmom, povezanim s trgovino z drogami, proti povezanosti terorističnih skupin s številnimi kriminalnimi operacijami in znotraj njih ter taktikam, ki se uporabljajo za delovanje, kot so nezakonito financiranje, finančno izsiljevanje, pranje denarja in prikrivanje skupinskih terorističnih operacij s pomočjo lažnih pravnih oseb ali institucij,

P.  ker je terorizem državni problem in je zato naloga demokratičnih institucij, da ob iskanju najširšega političnega in družbenega konsenza pripravijo in ohranijo glavne značilnosti protiteroristične politike; ker je demokratični boj proti terorizmu, neizogibno v okviru ustavne in pravne države, stvar vseh političnih strank, ki so zastopane v demokratičnih institucijah, ne glede na to, ali so v vladi ali v opoziciji; in ker je zaradi tega priporočljivo ohraniti opredelitev protiteroristične politike, po kateri je le-ta v vsaki demokratični družbi v pristojnosti vlade, ki se oblikuje po zakonitem soočenju političnih strank in s tem po volilnem tekmovanju,

Q. ker je razumno meriti stroške in koristi politike boja proti terorizmu , saj morajo snovalci politike vedeti, ali imajo njihove odločitve želeni uspeh, državljani pa imajo pravico, da izvoljene predstavnike pokličejo na odgovornost,

R.  ker je deset let po napadih, ki so pretresli svet, čas, da preučimo dosežek, ki je bil zabeležen v boju proti terorizmu; ker ovrednotenje omogoča bolj učinkovito in uspešno snovanje politike, za vsako moderno demokracijo pa morata biti značilna pogosto preučevanje in ocena političnih odločitev,

S.  ker je bilo na področju politike boja proti terorizmu presenetljivo malo storjenega za oceno, do kolikšne mere je ta politika dosegla zadane cilje; ker je Parlament večkrat pozval k celoviti oceni politike EU za boj proti terorizmu, saj sta ovrednotenje in ocena predpogoja za preglednost in odgovornost snovalcev politike; in ker gre pomanjkanje ustrezne ocene politike EU za boj proti terorizmu v glavnem pripisati dejstvu, da se velik del te politike izvaja na področju obveščevalnih in varnostnih politik, za katere je že od nekdaj značilna tajnost,

T.  ker je vsakič znova namen terorističnih napadov povzročiti masovne žrtve, s čimer se izzivajo razpoložljive institucionalne zmogljivosti,

U. ker so tarča teroristov nedolžni državljani, da se tako doseže cilj uničenja demokracije; ker imajo tisti, ki so bili poškodovani ali ki so izgubili bližnje v terorističnih napadih oziroma so bili z njimi oškodovani, pravico do podpore, solidarnosti, odškodnine, nadomestila in pomoči,

V. ker je bistveno, da se zadosti pravici, da se sodi odgovornim in da se kaznujejo teroristična dejanja, in ker je treba posebno pozornost posvetiti položaju žrtev kot prič v sodnih postopkih,

W. ker sta odgovornost in obveznost bistvena dejavnika demokratične legitimnosti protiterorističnih politik in ker je treba preiskati in sodno preganjati nezakonito delovanje, kršitve mednarodnega prava in prava človekovih pravic,

X. ker morajo protiteroristični ukrepi spoštovati pravice, ki jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vsi ukrepi, sprejeti na tem področju, pa vplivajo na državljanske svoboščine,

Y. ker je množičen nadzor postal osrednja značilnost protiteroristične politike, za preprečevanje terorizma pa se uporablja obsežno zbiranje osebnih podatkov, tehnologije za odkrivanje in prepoznavanje, zasledovanje in sledenje, podatkovno rudarjenje in profiliranje, ocenjevanje tveganja in analize vedenja ali podobne tehnike; ker ta sredstva prinašajo tveganje, da se bo dokazno breme prevalilo na državljane; ker sta stopnja učinkovitosti in uspeha teh instrumentov pri preprečevanju terorizma vprašljiva; in ker je izmenjava informacij med agencijami neustrezna,

Z.  ker javni organi vse pogosteje uporabljajo podatke, ki so bili zbrani v poslovne ali zasebne namene; ker so podjetja v različnih sektorjih dolžna hraniti osebne podatke o svojih strankah in jih posredovati; ker so stroški, povezani s hrambo in obnovo podatkov (tako naložbe v infrastrukturo kot operativni stroški), veliki,

AA.      ker je pereča potreba po enotni pravni opredelitvi pojma profiliranja, ki bi temeljila na ustreznih standardih o temeljnih pravicah in varstvu podatkov, s čimer bi se zmanjšala negotovost o tem, katere dejavnosti so prepovedane in katere niso,

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja sporočilo Komisije in opozarja, da mora biti povezano s prihodnjo strategijo notranje varnosti za Evropsko unijo; vendar obžaluje, da je njegovo področje uporabe dokaj ozko in omejeno na izvajanje dogovorjenih političnih ukrepov ter ne zajema nacionalnih protiterorističnih politik ali nacionalnih ukrepov za prenose politik, dogovorjenih na evropski ali mednarodni ravni, pa tudi dejstvo, da ni bilo temeljitejše preiskave morebitnih zakonskih vrzeli ali morebitnega prekrivanja ali podvajanja akcij in instrumentov za boj proti terorizmu, sprejetih na ravni EU; potrjuje pomen skladnega pristopa na ravni EU in držav članic pri pobudah, ki so sprejete na področju notranje varnosti, zlasti v zvezi s terorizmom in organiziranim kriminalom;

2.  obžaluje dejstvo, da sporočilo ne zajema v zadostni meri in ne opiše dovolj natančno ukrepov, ki so jih sprejeli drugi generalni direktorati kot generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost (na primer TRAN, ENTER ali MARKT). Prav tako ne ponuja jasne slike o razmerju med posameznimi ukrepi, torej ali prihaja do podvajanj oziroma do pomanjkljivosti; meni, da treba upoštevati vse zgoraj navedene ravni, saj se evropski, nacionalni in mednarodni ukrepi dopolnjujejo, ocena posameznih ukrepov pa ne ponuja celostne slike o učinku protiterorističnih politik v Evropi;

3.   obžaluje zamujeno priložnost, da bi pojasnili, kakšno vlogo igrajo v strategiji EU za boj proti terorizmu nekateri instrumenti EU za boj proti terorizmu, kot na primer hramba podatkov, evidenca podatkov o potnikih in sporazum Swift;

4.  meni, da bi Listina o temeljnih pravicah vedno morala biti usmerjevalnik za politiko EU na tem področju ter za izvrševanje te politike v državah članicah, pa tudi za sodelovanje s tretjimi stranmi in tretjimi državami;

5.  poudarja, da morajo Evropska unija, njene države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in na spoštovanju temeljnih pravic; dalje poudarja, da morajo biti zunanji ukrepi Evropske unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje ter poudarja, da je potrebno spodbujati dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami, civilizacijami in religijami;

6.  ponovno poudarja, da bi morale protiteroristične politike spoštovati standarde v zvezi z nujnostjo, učinkovitostjo, sorazmernostjo, državljanskimi svoboščinami, pravno državo, demokratičnim nadzorom in odgovornostjo, za katere se je Unija zavezala, da jih bo spoštovala in spodbujala, ter da mora biti ocena izpolnjevanja teh standardov sestavni del ovrednotenja vseh protiterorističnih ukrepov EU; meni, da je treba te politike razviti v skladu z določbami primarne zakonodaje EU in da zlasti dajejo prednost spoštovanju pravic, ki jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

7.  ponovno poudarja, da so lahko restriktivni ukrepi zaplembe, odvzema in zamrznitve sredstev in kapitala, povezanega s fizičnimi ali pravnimi osebami ali organizacijami, ki se ukvarjajo s terorističnimi dejavnostmi ali so vanje vpletene, koristna sredstva za boju proti terorizmu, vendar morajo biti v celoti skladni s členom75 PDEU in Listino o temeljnih pravicah;

8.  meni, da so preprečevanje, odkrivanje in pregon terorističnih dejavnosti ključne politike na ravni EU ter morajo biti del sistematičnega pristopa, ki ne bi temeljil na zasilnih predpisih, temveč na dosledni, na potrebi temelječi strategiji, ki bi bila namensko in stroškovno učinkovita ter ki bi se izogibala podvajanju ukrepov in oviranju delovanja pristojnih institucij, agencij in organov;

9.  poudarja dejstvo, da bi morali biti rezultat ocene desetih let protiteroristične politike EU jasno opredeljeni politični cilji;

10. meni, da je terorizem pojav, ki se stalno spreminja, in da se je treba proti njemu boriti s protiteroristično politiko, ki te spremembe upošteva;

11. meni, da je treba poglobiti in razviti štiri glavne vidike strategije za boj proti terorizmu: preprečevanje, zaščito, pregon in odzivanje;

12. ponovno poudarja, da je v EU teroristična grožnja večdimenzionalna in že desetletja temelji na separatističnih čustvih ter organiziranih separatističnih gibanjih; poudarja tudi, da mora EU doseči ustrezno ravnovesje med dvema glavnima viroma terorističnega nasilja, to sta separatistični terorizem in versko motivirani terorizem, in sicer na podlagi ocen grožnje in kvalitativnih informacij ter izmenjave informacij na ravni EU;

13. meni, da bi morali preprečevanje, preiskovanje in preganjanje terorističnih dejavnosti temeljiti na okrepitvi pravosodnega in policijskega sodelovanja na ravni EU, skupaj s polnim parlamentarnim pregledom ter popolnim in pravočasnim dokončanjem načrta za sklop enotnih postopkovnih jamstev na visoki ravni;

14. meni, da morata biti usposabljanje in večja ozaveščenost pravosodnih in policijskih organov prednostni nalogi, zato da se v Evropski uniji izboljša pripravljenost na področju boja proti terorizmu;

15. poudarja pomembnost sodelovanja držav članic z uradom OLAF ter drugimi agencijami EU, kot so Europol, Eurojust in CEPOL;

16. poziva Komisijo, naj popolno oceni sklop sprejetih politik in ukrepov za boj proti terorizmu ter naj se osredotoči na prihodnje izzive, med katerimi so reforma Europola in Eurojusta ob upoštevanju novih možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba, potreba po enotnih standardih za pridobivanje dokazov in vodenje preiskav, polna uporaba skupnih preiskovalnih enot, okrepljeni okvir EU za usposabljanje v pravosodju in policiji ter ustrezne politike vključevanja in povezovanja;

17. meni, da morajo biti protiteroristični ukrepi sorazmerni ravni ogroženosti in da se morajo prilagoditi tako njenemu povečanju kot njenemu zmanjšanju; ugotavlja, da morajo biti protiteroristični ukrepi, tako v obliki novih vladnih pooblastil kot tudi agencij, načrtovani tako, da jih je mogoče okrepiti ali zmanjšati, odvisno od situacije;

18. ponovno poudarja, da sta radikalizacija in novačenje največji in najbolj trajni dolgoročni grožnji, kakor je poudarila Komisija v svojem sporočilu, in zato prestavljata os, na katero se morajo osredotočiti preventivne strategije EU za boj proti terorizmu na samem začetku verige; poudarja, da je vlaganje v protirasistično in protidiskriminacijsko politiko ključno sredstvo za boj proti radikalizaciji in za njeno preprečevanje ter proti novačenju potencialnih teroristov;

19. opozarja na pomemben prispevek mnogih nevladnih organizacij in civilne družbe, ki jih pogosto sofinancirajo EU in njene države članice, na področju družbenogospodarskega razvoja, izgradnje miru, državotvornosti in demokracije, ki so bistvenega pomena pri preprečevanju radikalizacije in novačenja;

20. poziva k vzpostavitvi celovite strategije o medsebojni povezanosti mednarodnega organiziranega kriminala, trgovine z drogami in terorizma; spodbuja stalno analizo novih teženj in značilnosti pri diverzifikaciji, radikalizaciji in novačenju ter teženj in značilnosti, povezanih z vlogo mednarodnih nevladnih organizacij pri financiranju terorizma;

21. v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo porast ekstremizma;

22. opozarja na potrebo po razširitvi in razvijanju obstoječih in novih strateških partnerstev proti terorizmu z državami izven Evrope, če ta partnerstva spoštujejo človekove pravice; poudarja strateško sodelovanje med Unijo in ZDA in opozarja na potrebo po sodelovanju z drugimi partnerji, pri čemer pa ponavlja pomen, ki ga Unija pripisuje varovanju osebnih podatkov državljanov ter njihovih človekovih in državljanskih pravic;

23. poudarja, da je boj proti terorizmu sestavina odnosov Unije s tretjimi državami; poziva k večjemu financiranju pomožnih ukrepov za boj proti terorizmu v prihodnjem instrumentu za stabilnost, da se prepreči nastop stanja propadle države; v zvezi s tem soglaša, da so prednostna področja južna Azija, zlasti Pakistan in Afganistan, območje Sahela (Mavretanija, Mali, Niger), Somalija in Jemen; pozdravlja predstavitev strategije Evropske unije za varnost in razvoj Sahela, ki je potekala 21. marca 2011, in poziva Svet, naj strategijo sprejeme v posvetovanju z Evropskim parlamentom; pozdravlja vključitev protiterorističnih klavzul v mednarodne sporazume;

24. poziva Komisijo, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svet, naj hitro storijo vse potrebno za izvajanje solidarnostne klavzule, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo;

25. vztraja na tem, da je treba opredeliti enotna merila za nudenje pomoči in zaščite žrtvam terorizma, vključno s pričami, tudi v okviru predloga direktive Parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (KOM(2011)0275);

Ovrednotenje, ki ga opravi skupina neodvisnih strokovnjakov, in opredelitev politik

26. poudarja, da se mora ustrezna ocena desetletne protiteroristične politike osredotočiti na ugotavljanje, ali ukrepi EU za preprečevanje terorizma in boj proti njemu, temeljijo na dokazih (namesto na domnevah) in potrebah, ter ali so dosledni in del celovite protiteroristične strategije EU; ta ocena pa naj temelji na poglobljenem in celostnem ovrednotenju, opravljenem v skladu s členom 70 PDEU, Komisija pa naj o tem poroča na skupnemu parlamentarnemu srečanju odborov Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, odgovornih za nadzor nad protiterorističnimi dejavnostmi, in sicer v šestih mesecih od naročila izvedbe študije; skupina naj za svoje delo uporablja poročila, ki jih pridobi od pomembnih organizacij in agencij, kot so Europol, Eurojust, Agencija za temeljne pravice, evropski nadzornik za varstvo podatkov, Svet Evrope in Združeni narodi;

27. spodbuja celostni in obsežen pristop k protiteroristični politiki in sicer z uskladitvijo med evropsko varnostno strategijo in strategijo notranje varnost ter okrepitvijo obstoječih mehanizmov usklajevanja med strukturami Sveta za pravosodje in notranje zadeve, agencijami in Evropsko službo za zunanje delovanje; poudarja, da so dobri obveščevalni podatki ključni v boju proti terorizmu in da je EU v edinstvenem položaju za lažjo izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami, vendar morajo za tako izmenjevanje veljati enaka merila odgovornosti, kot veljajo v državah članicah; zato opozarja, da je zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki, poleg vseh tehničnih sredstev, ki so na voljo, bistveno za boj proti terorističnim mrežam in pravočasno preprečevanje napadov;

28. poudarja, da naj vsako ovrednotenje:

(a) nudi jasno analizo vložkov in učinkov protiteroristične grožnje, ki temelji na jasni in podrobni opredelitvi, dogovorjeni na ravni EU, pa tudi okvira protiterorističnih politik v Evropi v zadnjem desetletju, in jasno opredli dosežke politik v smislu učinkovitosti, preprečevanja, sodnega pregona in povečane varnosti v Evropi;

(b) opredeli dejstva in podatke v zvezi s teroristično dejavnostjo (število uspešnih, ponesrečenih in preprečenih napadov) in protiteroristično dejavnostjo (priprtja in obsodbe), kolikor to omogočajo podatki, ki so na voljo Komisiji, in kolikor mogoče natančno; poudarja, da morajo biti podatki dokazljivi in navzkrižno preverljivi;

(c) vključi celovit pregled vseh učinkov protiterorističnih ukrepov na državljanske svoboščine in temeljne pravice, vključno s politikami držav članic in ukrepi tretjih držav z neposrednim učinkom v EU in vsemi ukrepi, ki so v zvezi s tem sprejeti v okviru sosedske politike, s kvantitativnim prikazom vsaj v smislu statistik o diskriminaciji in kršitev državljanskih svoboščin, ki jih je mogoče najti v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč;

(d) prouči, ali so sedanji instrumenti za ocenjevanje učinkov na zasebnost in državljanske svoboščine zadovoljivi in utemeljeni na mednarodnih primerjalnih analizah, ki jih uporabljajo demokratične države, ob upoštevanju medinstitucionalnih sporazumov in drugih dejavnosti, povezanih z boljšo pripravo zakonodaje;

(e) preuči učinkovitost in sorazmernost pooblastil, podeljenih agencijam in službam EU, pri boju proti terorizmu;

(f) ugotovi, kako bi lahko protiteroristične ukrepe izboljšali v primeru varnostnih vrzeli, ki bi lahko bile zlorabljene za izvajanje terorističnih dejanj;

29. poziva Komisijo, naj jasno navede, kateri ukrepi so namenjeni doseganju ciljev, ki niso povezani z bojem proti terorizmu, oziroma kateri cilji so bili prvotnim protiterorističnim ciljem dodani na področju pregona, politike priseljevanja, javnega zdravja in javnega reda (postopna širitev misij in področja uporabe sistema);

30. poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje popoln in natančen načrt vseh obstoječih protiterorističnih politik v Evropi, pri tem pa naj se osredotoči na zakonodajo EU in na načine, kako je bila prenesena in uveljavljena na ravni EU; hkrati poziva države članice, naj izčrpno ocenijo svoje protiteroristične politike, pri tem pa naj se posebej osredotočijo na interakcijo s politiko EU, podvajanja in pomanjkljivosti, cilj pa naj bo boljše sodelovanje pri ocenjevanju politik EU, vključno z zagotovitvijo boljših primerjalnih tabel za ugotavljanje, katere določbe zakonov držav članic prenašajo različne določbe aktov EU, in za omogočanje njihovih prispevkov v predpisanih rokih, podobno kot pri direktivi o hrambi podatkov;

31. poziva Komisijo, naj pred marcem 2012 pripraviti popolno in podrobno poročilo o vseh sredstvih EU, ki so neposredno ali posredno namenjena boju proti terorizmu, ter analizo razvoja ustreznih proračunskih vrstic v proračunu EU po letu 2012, vključno s sredstvi, ki so bila na tem področju namenjena tretjim državam; poročilo naj vsebuje vsaj naslednje podatke:

– izdatke, izrecno namenjene protiterorističnim ukrepom

– izdatke za politike, ki vključujejo protiteroristične dejavnosti

– izdatke za osebje in agencije EU, ki izvajajo protiteroristične dejavnosti

– izdatke za informacijske sisteme in podatkovne zbirke, povezane z bojem proti terorizmu

– izdatke za raziskovalne projekte, ki jih EU (so)financira na področju boja proti terorizmu ali z njim povezanih področjih

– izdatke za zaščito temeljnih pravic in varstva podatkov v okviru boja proti terorizmu

– izdatke za krepitev demokracije in pravne države

– analizo razvoja omenjenih proračunskih vrstic v proračunu EU po letu 2001

32. poziva Komisijo, naj preveri, ali se protiteroristični ukrepi ustrezno izvajajo, in naj o svojih ugotovitvah redno poroča Parlamentu in Svetu;

33. poziva Komisija, naj izvede študijo o stroških protiteroristične politike za zasebni sektor in pregled sektorjev, ki imajo od te politike koristi;

Demokratični nadzor in odgovornost

34. poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo ugotovila, ali je demokratični nadzor protiteroristične politike učinkovit, vključno vsaj za naslednja vprašanja:

(a) za vsak ukrep je treba ugotoviti, ali so imeli nacionalni parlamenti ali Evropski parlament vse pravice in sredstva za nadzor, kot so dostop do podatkov, dovolj časa za temeljit postopek, in pravico, da spremenijo predloge; ocena mora vključevati pregled pravne podlage, uporabljene za vsak posamezni politični ukrep;

(b) za vse obstoječe ukrepe je treba opraviti preskus sorazmernosti za nazaj(12);

(c) zagotoviti je treba pregled razvrščanja dokumentov in gibanj pri razvrščanju, številk o odobritvah ali zavrnitvah dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na protiteroristične politike; dokumente, ki so bili dani Parlamentu, je treba obravnavati v posebnem varnem prostoru;

(d) pregled instrumentov za demokratičen nadzor čezmejnega sodelovanja obveščevalnih služb, natančneje situacijskega centra Evropske unije, stražarske zmogljivosti, kriznega centra, urada za izmenjavo podatkov pri Svetu in stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti;

(e) pregled ukrepov z ekstrateritorialnim učinkom v EU, ki so jih sprejele tretje države;

(f)  pregled ukrepov, ki so jih sprejeli mednarodni vladni in nevladni organi (Organizacija združenih narodov, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) in veljavnih instrumentov za demokratičen nadzor;

(g) pregled nezakonodajnih dejavnosti EU (ki jih financira EU), kot so raziskovalni programi, in kako se izvaja demokratičen nadzor nad njimi;

35. nadalje poziva, naj se pri protiterorističnih ukrepih spoštuje načelo sorazmernosti ter temeljne pravice državljanov, pri čemer morajo biti vsi ukrepi v skladu z zakonodajo in pravno državo;

36. poziva Komisijo, države članice in pristojne oblasti, naj proučijo nezakonito delovanje ter kršitve človekovih pravic, mednarodnega prava in pravnega reda, kadar obstojijo dokazi ali sum o takšnem ravnanju ali kršitvi in poziva države članice, naj popravijo tako stanje;

37. meni, da morajo Evropska unija in njene države članice v skladu s priporočili Evropskega parlamenta in Sveta Evrope in ob upoštevanju novih dokazov popolnoma pojasniti vlogo, ki so jo imele v programu izrednih izročitev in skrivnih lokacij agencije CIA, in sicer na podlagi dejstev, ne pa predsodkov in političnih interesov;

38. poudarja, da mora EU pomagati ZDA, da najdejo ustrezno rešitev za zapiranje zapora Guantanamo in za zagotovitev poštenega sojenja za zapornike;

39. v tem okviru poziva Svet in Komisijo, naj pri reviziji ukrepov uvrščanja na črne liste in zamrzovanja sredstev zlasti upoštevajo položaj nevladnih organizacij in civilne družbe ter tako zagotovijo, da nevladne organizacije ne bodo uvrščene na seznam „zaradi združevanja“ in da se ne bodo pri delu s partnerskimi organizacijami srečevale z neupravičenimi ovirami;

40. odločno obsoja poziv Sveta (akcijski načrt z dne 17. januarja 2011) Komisiji in državam članicam, naj vložijo pritožbe zoper sodbo Splošnega sodišča v najnovejši zadevi Kadi proti Komisiji; namesto tega poziva vse udeležene, naj se lotijo temeljite revizije režima sankcij, ter zagotovijo, da bo popolnoma skladen z mednarodnimi standardi človekovih pravic in načeli pravne države, skladno z vso ustrezno sodno prakso(13); meni, da bi bilo treba osebam in subjektom, zoper katere so bile uvedene sankcije, posredovati informacije, ki utemeljujejo uvedbo sankcij, ter da bi morale biti upravičene do učinkovitega pravnega sredstva;

41. poziva Komisijo in Svet, naj preiščeta morebitno zbiranje osebnih podatkov za namene kazenskega pregona brez ustrezne pravne podlage ali z uporabo neregularnih ali celo nezakonitih postopkov;

Spremljanje in profiliranje

42. poziva Komisijo, naj obvezno preveri sorazmernost in oceni skupni učinek vsakega predloga, kar zahteva obsežno zbiranje osebnih podatkov, tehnologije za odkrivanje in prepoznavanje, zasledovanje in sledenje, podatkovno rudarjenje in profiliranje, ocenjevanje tveganja in analize vedenja ali podobne tehnike;

43. poudarja, da je treba izboljšati uporabo podatkov: zbiranje podatkov bi moralo biti dovoljeno le, če je izrecno dokazano, da je nujno, da se to ne prekriva z drugimi obstoječimi ukrepi in da ni morebitnih manj vsiljivih ukrepov, in sicer le na osnovi stroge omejitve namena, čim manjšega zbiranja podatkov in ob odločnem izboljšanju izmenjave in obdelave podatkov;

44. poziva evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Agencijo za temeljne pravice, naj letno poročata o ravni varstva temeljnih pravic in osebnih podatkov na področju protiteroristične politike EU;

45. poziva Komisijo in Svet, naj v celoti pojasnita delitev dela med koordinatorjem za boj proti terorizmu in visoko predstavnico;

46. poziva evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu, naj pripravi poročilo o uporabi človeških virov za zbiranje obveščevalnih podatkov in njihovem sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami v evropskih protiterorističnih politikah;

47. poziva Komisijo, naj predloži predloge za okrepitev varstva državljanskih svoboščin, preglednosti in demokratičnega nadzora v protiterorističnih politikah, kot so izboljšanje dostopa do dokumentov z uvedbo akta EU o dostopu do informacij javnega značaja in okrepitvijo Agencije za temeljne pravice, evropskega nadzornika za varstvo podatkov in delovne skupina za varstvo podatkov iz člena 29;

48. poziva Komisijo, naj predlaga spremembo okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, ki je bil zadnjič spremenjen leta 2008, da se tako izboljša standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim s posodobitvijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj in njene boljše povezanosti z obstoječimi instrumenti za človekove pravice na ravni EU, zlasti z Listino o temeljnih pravicah;

49. poziva Komisijo, naj vključi enotno pravno opredelitev pojma profiliranja;

50. poziva Komisijo, naj na podlagi člena 16 PDEU, brez poseganja v posebne določbe iz člena 39 PEU, predstavi predlog zakonodajnega okvira za varstvo podatkov, ki bo vključeval skupno zunanjo in varnostno politiko;

°

° °

51. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Varna Evropa v boljšem svetu - Evropska varnostna strategija, ki jo je 12. decembra 2003 v Bruslju odobril Evropski svet in ki je bila sestavljena v skladu s pristojnostmi visokega predstavnika EU Javierja Solane (2) Poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije – Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu S 407/08 (3) UL L 164, 22.6.2002, str. 3. (4) UL L 330, 9. 12. 2008, str. 21. (5) Dokument Sveta 14469/4/05. (6) Dokument Sveta 14781/1/05. Strategija je bila revidirana novembra 2008. Dokument Sveta 15175/08. (7) UL C 115, 4. 5. 2010, str. 1. (8) UL C 56, 22.2.2011, str. 2. (9) SOC 388 – CESE 800/2011. (10) UL L 344, 28.12.2001, str. 70. (11) UL L 344, 28.12.2001, str. 93. (12) Evropsko sodišče za človekove pravice, S. in Marper proti Združenemu kraljestvu, §95, 101–103, 125. (13) Glej med drugim Yassin Abdullah Kadi in mednarodna fundacija Al Barakaat proti Svetu in Komisiji, združeni zadevi C-402/05 P in C-415/05 P.

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da terorizem, kakor je navedeno v evropski varnostni strategiji(1) in njenem poročilu o izvajanju(2), še vedno močno ogroža mednarodno stabilnost in evropske družbe ter zahteva globalno usklajeni odgovor ob polnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da boj proti terorizmu zahteva celostni pristop, ki temelji na obveščevalnih, policijskih, pravosodnih, političnih in – v nekaterih omejenih primerih – vojaških sredstvih; opozarja, da se lahko v skladu s solidarnostno klavzulo, opredeljeno v členu 222 PDEU, sprejme odločitev o operaciji SVOP za pomoč državi članici, ki je tarča terorističnega napada, če njeni politični organi za to zaprosijo; poudarja potrebo po pripravljenosti in pozdravlja stalno posodabljanje vojaške podatkovne baze in prispevek Evropske obrambne agencije k boju proti terorizmu;

2.  poudarja, da morajo Evropska unija, njene države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in na spoštovanju temeljnih pravic; dalje poudarja, da morajo biti zunanji ukrepi Evropske unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje ter poudarja, da je potrebno spodbujati dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami, civilizacijami in religijami;

3.  poudarja, da uspešnost politike EU v boju proti terorizmu še vedno zavirajo institucionalne ovire, zlasti številni odbori, agencije in birokracija; poudarja, da ima koordinator za boj proti terorizmu izredno pomembno vlogo pri zagotavljanju izvajanja in ocenjevanja strategije EU za boj proti terorizmu, usklajevanju boja proti terorizmu v okviru Unije in boljšem komuniciranju med EU in tretjimi državami; vabi ga, naj Parlament redno obvešča o teh zadevah;

4.  spodbuja celostni in popolni pristop k protiteroristični politiki in zato predlaga uskladitev med evropsko varnostno strategijo in strategijo notranje varnosti(3), okrepitev obstoječih mehanizmov usklajevanja med strukturami Sveta za pravosodje in notranje zadeve, agencijami in Evropsko službo za zunanje delovanje ter koriščenje novih zmogljivosti situacijskega centra, da bi lahko posredovali pravočasne informacije in strateške analize ter bi se bolje uskladili instrumenti zunanje in notranje politike; spodbuja koordinatorja za boj proti terorizmu, naj si še naprej prizadeva na tem področju;

5.  poziva države članice, naj zagotovijo, da teroristične dejavnosti ne bodo izvirale znotraj njihovih meja, ter naj namenijo zadostna sredstva za domači boj proti radikalizaciji in terorizmu; poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU in zvezo Nato na področju protiteroristične politike in predlaga, naj visoka predstavnica/podpredsednica in koordinator za boj proti terorizmu dejavno sodelujeta v razpravah o boju proti terorizmu z zvezo Nato; pozdravlja neuradna združenja držav članic, kot so salzburška skupina, projektna skupina za organizirani kriminal na področju Baltskega morja (angl. Baltic Sea Task Force) in skupina G6, ki usklajujejo varnostne dejavnosti in izvajajo urjenja za boj proti terorizmu; spodbuja, naj se v ta prizadevanja vključijo tudi druge države članice, in priporoča skupna urjenja varnostnih in policijskih enot držav članic;

6.  opozarja na potrebo po razširitvi in razvijanju obstoječih in novih strateških partnerstev proti terorizmu z državami izven Evrope, če ta partnerstva spoštujejo človekove pravice; poudarja strateško sodelovanje med Unijo in ZDA in opozarja na potrebo po sodelovanju z drugimi partnerji, pri čemer pa ponavlja pomen, ki ga Unija pripisuje varovanju osebnih podatkov državljanov ter njihovih človekovih in državljanskih pravic; ugotavlja, da so pozitivni zgledi dvostranske pobude in sporazumi, kot so sporazum med EU in ZDA, deklaracija držav članic o boju proti terorizmu iz leta 2010, sporazum glede programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnost (takoimenovani sporazum SWIFT), izjava iz Toleda o varnosti letalstva ter skupna deklaracija EU in Indije o mednarodnem terorizmu, zato jim je treba slediti v odnosih Unije s preostalimi tretjimi državami;

7.  poudarja, da so dobri obveščevalni podatki ključni v boju proti terorizmu in da je EU v edinstvenem položaju za lažjo izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami; zato opozarja, da je zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki, poleg vseh tehničnih sredstev, ki so na voljo, bistveno za boj proti terorističnim mrežam in pravočasno preprečevanje napadov; pozdravlja delo situacijskega centra pri nudenju strateških analiz in spodbuja nadaljnjo izmenjavo obveščevalnih podatkov na ravni EU med državami članicami in najpomembnejšimi tretjimi državami; spodbuja k tesnejšemu sodelovanju med Europolom in Eurojustom ter organi kazenskega pregon v državah zunaj EU, da bi zagotovili zgodnje opozarjanje;

8.  poudarja, da je boj proti terorizmu sestavina odnosov Unije s tretjimi državami; poziva k večjemu financiranju pomožnih ukrepov za boj proti terorizmu v prihodnjem instrumentu za stabilnost, da se prepreči nastop stanja propadle države; v zvezi s tem soglaša, da so prednostna področja južna Azija, zlasti Pakistan in Afganistan, območje Sahela (Mavretanija, Mali, Niger), Somalija in Jemen; pozdravlja predstavitev strategije Evropske unije za varnost in razvoj Sahela, ki je potekala 21. marca 2010, in poziva Svet, naj strategijo sprejeme v posvetovanju z Evropskim parlamentom; pozdravlja vključitev protiterorističnih klavzul v mednarodne sporazume;

9.  poudarja pomen sodelovanja v boju proti terorizmu med Unijo in drugimi mednarodnimi organizacijami, zlasti OZN, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih ter poziva k univerzalni ratifikaciji in celovitem izvajanju vseh konvencij in protokolov OZN o terorizmu; poziva k vzpostavitvi tesnejših delovnih stikov s telesi OZN in regionalnimi organizacijami, tako da bi lahko vse države članice OZN v celoti izvajale svoje obveznosti v boju proti terorizmu; zagovarja sprejetje celovite konvencije OZN o terorizmu ter okrepljeno sodelovanje s Svetom Evrope in organizacijo OVSE v boju proti terorizmu; izpostavlja dosežke Unije pri promoviranju globalne protiteroristične strategije na ravni OZN in poziva k natančnejši oceni postopka dodajanja terorističnih organizacij in posameznikov na seznam varnostnega sveta OZN; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta OZN št. 1904 (2009), s katero je bila uvedena redna revizija seznama in ustanovljen urad varuha človekovih pravic, ki je zadolžen za pomoč odboru za sankcije pri črtanju posameznikov s seznama;

10. poziva k vzpostavitvi celovite strategije o medsebojni povezanosti mednarodnega organiziranega kriminala, trgovine z drogami in terorizma; spodbuja stalno analizo novih teženj in značilnosti pri diverzifikaciji, radikalizaciji in novačenju ter teženj in značilnosti, povezanih z vlogo mednarodnih nevladnih organizacij pri financiranju terorizma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/78367.pdf (2) http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/reports/104630.pdf (3) http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/10/st05/st05842-re02.en10.pdf

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije in opozarja, da mora biti povezano s prihodnjo strategijo EU o notranji varnosti;

2.   obžaluje zamujeno priložnost, da bi pojasnili, kakšno vlogo igrajo v strategiji EU za boj proti terorizmu nekateri instrumenti EU za boj proti terorizmu, kot na primer hramba podatkov, evidenca podatkov o potnikih in sporazum Swift;

3.  meni, da je treba poglobiti in razviti štiri glavne vidike strategije za boj proti terorizmu: preprečevanje, zaščito, pregon in odzivanje;

4.  opozarja, da je napačno, da se terorizem, ki bi ga morali imenovati radikalni džihadski terorizem, označuje kot islamski; meni, da je posploševanje, ki diskreditira celotno legitimno veroizpoved, nepravično in neprimerno;

Preprečevanje

5.  se zaveda, da so lahko vsi ukrepi, ki so namenjeni pregonu, hkrati tudi preventivni ukrepi, zato izraža zaskrbljenost zaradi zamude pri izvajanju okvirnega sklepa 2002/475/PNZ in poziva Komisijo, naj oceni izvajanje okvirnega sklepa 2008/919/PNZ; meni, da preventivni ukrepi ne bi smeli vključevati vnaprejšnje stigmatizacije in da je treba vzpostaviti sodelovanje in dialog s civilno družbo, da bi zagotovili vključevanje v družbo v državah članicah EU in projekte s tretjimi državami, ob upoštevanju tega, da v demokratičnih družbah ni razloga, ki bi upravičeval teroristično dejanje;

6.   pozdravlja dejstvo, da so številne države članice v svoje kazenske zakonike vključile posebne člene o obsodbi terorističnih dejanj, ki predpisujejo strožje kazni za dejavnosti, povezane s terorizmom; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za kriminalizacijo terorističnih skupin in njihovih dejavnosti, med drugim z izmenjavo podatkov v skladu z okvirnim sklepom Sveta 2008/978/PNZ;

7.   poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata pozitivno in negativno pogojevanje v zvezi z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladami, če te ne bodo učinkovito prispevale k boju proti terorizmu; poziva Komisijo, naj preveri, ali se protiteroristični ukrepi ustrezno izvajajo, in naj o svojih ugotovitvah redno poroča Parlamentu in Svetu;

Zaščita

8.  meni, da je terorizem pojav, ki se stalno spreminja, in da se je treba proti njemu boriti s protiteroristično politiko, ki te spremembe upošteva; v zvezi s tem pozdravlja nedavne ukrepe, sprejete na področju varnosti v letalstvu pri nadzoru tovora; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo obdelava evidence podatkov o potnikih v EU in v tretjih državah skladna z zakonodajo EU o varstvu podatkov in da se bo pri uvedbi naprav za skeniranje telesa spoštovalo pravice posameznikov in se ne bo škodilo zdravju;

9.   hkrati meni, da je treba vedno zagotavljati največje možno ravnovesje med obveznostmi javnih organov na ravni EU in držav članic pri zaščiti svojih državljanov pred poškodbami in zagotavljanju varnosti ter med potrebo po zaščiti pravic posameznikov;

Pregon

10. opozarja na pomembno vlogo Parlamenta pri preprečevanju terorizma in dejavnosti, ki so z njim povezane, na primer njegovega financiranja, ter boju proti temu; pozdravlja uvedbo upravnih ukrepov za zamrznitev sredstev, da bi preprečili terorizem in dejavnosti, ki so z njim povezane; poziva Komisijo, naj razjasni vlogo nekaterih instrumentov za boj proti terorizmu (hramba podatkov, evidenca podatkov o potnikih, sporazum med EU in ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti);

11. nadalje poziva, naj se pri protiterorističnih ukrepih spoštuje načelo sorazmernosti ter temeljne pravice državljanov, pri čemer morajo biti vsi ukrepi v skladu z zakonodajo in pravno državo;

Odzivanje

12. pozdravlja vključitev žrtev terorizma v prihodnji zakonodajni predlog Komisije, ki predvideva celovit instrument za zaščito žrtev; v zvezi s tem odobrava peticijo, ki so jo sprejeli mednarodni kongresi žrtev terorizma; poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo, s katero bi žrtvam zagotovili dostojno in ustrezno podporo, zaščito in pomoč ter tudi na socialni ravni priznali njihov status žrtev terorizma;

13. poziva nacionalne parlamente, naj po načelu subsidiarnosti igrajo dejavno vlogo na področju svobode, varnosti in pravice, zlasti pri ocenjevanju in izvajanju politik EU, kot to predpisuje člen 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije; meni, da bi morali biti nacionalni parlamenti vključeni tudi v politični nadzor nad Europolom in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta, v skladu s členom 12(c) Pogodbe o Evropski uniji;

14. poziva Komisijo, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svet, naj hitro storijo vse potrebno za izvajanje solidarnostne klavzule, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo;

15. poziva k bolj natančni oceni že sprejetih protiterorističnih ukrepov, ki naj vključuje tudi temeljne pravice in proračunske vidike;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU