Postopek : 2011/2151(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0351/2011

Predložena besedila :

A7-0351/2011

Razprave :

PV 16/11/2011 - 20
CRE 16/11/2011 - 20

Glasovanja :

PV 17/11/2011 - 6.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0515

POROČILO     
PDF 195kDOC 159k
27. oktober 2011
PE 469.850v04-00 A7-0351/2011

o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta

(2011/2151(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalec: Mikaele Gustafsson

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM ČLANOV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta

(2011/2151(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter naknadnih končnih dokumentov,

–   ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki poudarja vrednote, skupne državam članicam, kot so pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost moških in žensk,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 2, 3, 4, 5, 21 in 23,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–   ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma (2011–2020) , ki ga je Evropski svet sprejel marca 2011(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (KOM(2010)0491),

–   ob upoštevanju izčrpnega poročila, ki ga je leta 2009 pripravilo švedsko predsedstvo Evropske unije z naslovom Peking + 15: izhodišča za ukrepanje in Evropska unija, v katerem so natančno opredeljene trenutne ovire za celovito uresničitev enakosti spolov,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z 2. in 3. junija 2005, ki države članice in Komisijo vabijo h krepitvi institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti spolov ter k oblikovanju okvira za ocenjevanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, da bi poenotili in sistematizirali spremljanje napredka,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 1995 o četrti svetovni konferenci Združenih narodov o ženskah: „Enakost, razvoj in mir“(2), svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o nadaljnjem ukrepanju po četrti svetovni konferenci o ženskah – izhodišča za ukrepanje (Peking + 10)(3) in svoje resolucije z dne 25. februarja 2010 o Pekingu + 15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo Evropskega parlamenta(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU(8),

–   ob upoštevanju pionirskih dosežkov Sveta Evrope pri vključevanju načela enakosti spolov in zlasti Deklaracije o uresničitvi enakosti med spoloma, objavljene po 119. zasedanju odbora ministrov(9),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0351/2011),

A. ker vključevanje načela enakosti spolov ni samo spodbujanje enakosti pri izvajanju posebnih ukrepov za pomoč ženskam ali v nekaterih primerih nezadostno zastopanega spola, pač pa usmeritev vseh splošnih politik in ukrepov v doseganje enakosti spolov;

B.  ker so Združeni narodi ustanovili Agencijo ZN za ženske, ki od 1. januarja 2011 krepi institucionalne dogovore sistema ZN v podporo enakosti spolov in krepitvi vloge žensk in ki kot okvir uporablja Pekinško deklaracijo in izhodišča za ukrepanje(10);

C. ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije uvaja načelo vključevanja enakosti spolov, saj navaja, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva za odpravo neenakosti in spodbujanje enakost med moškimi in ženskami;

D. ker člen 2 Pogodbe o Evropski uniji določa načelo, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in da so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških;

E.  ker je vključitev enakosti spolov v politično in zakonodajno delo Parlamenta v nekaterih primerih najlaže doseči z usmerjenimi spremembami osnutkov poročil, ki jih predloži pristojni odbor v obliki predlogov sprememb o vključevanju načela enakosti spolov, kar je strategija, ki jo Odbor za pravice žensk in enakost spolov aktivno izvaja od leta 2009;

F.  ker je bil ta postopek uspešno uporabljen pri vključevanju načela enakosti spolov v zadnja poročila na temo ključnih kompetenc za spreminjajoči se svet: izvajanje delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010(11) in v vmesni pregled Sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti(12);

G. ker so države članice podpisnice vseh pomembnejših mednarodnih sporazumov o enakosti spolov in pravicah žensk in ker na ravni EU obstajajo številni usmeritveni dokumenti, vendar je treba dejanska prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov in krepitev vloge žensk okrepiti, saj je napredek pri izvajanju obstoječih izvedbenih dokumentov skromen, proračunska sredstva za vprašanje enakosti spolov pa nezadostna;

H. ker je Komisija poleg svoje strategije za enakost med ženskami in moškimi (2010–2015), navedla ključne ukrepe, ki naj jih izvede vsak od njenih generalnih direktoratov, kar nakazuje, da se EU približuje bolj celostnemu in skladnemu pristopu k vključevanju načela enakosti(13);

I.   ker se je Komisija v okviru svoje Listine žensk(14) zavezala h krepitvi načela enakosti spolov na vseh svojih področjih delovanja;

J.   ker je Evropski inštitut za enakost spolov zadolžen za razvoj, analizo, ocenjevanje in razširjanje metodoloških orodij za podporo vključevanju načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike in spodbujanje vključevanja enakosti spolov v vse institucije in organe Skupnosti(15);

K. ker je potrebno tesno sodelovanje z Evropskim inštitutom za enakost spolov v njegovi vlogi širjenja natančnih metodoloških orodij ter za učinkovitejše ovrednotenje vključevanja načela enakosti spolov v delo Parlamenta;

L.  ker si Komisija prizadeva za izvajanje vključevanja načela enakosti spolov kot sestavnega dela oblikovanja politike, med drugim tudi z ocenami učinkov spola in postopki ocenjevanja in je zato pripravila navodila za izvajanje presoje vplivov na enakost spolov(16);

M. ker politika vključevanja načela enakosti spolov kot del dvojnega pristopa za doseganje cilja enakosti spolov dopolnjuje in ne nadomešča posameznih politik v zvezi z enakostjo spolov in pozitivnih ukrepov;

N. ker diskriminacija na podlagi biološkega ali družbenega spola negativno vpliva na transseksualne ljudi in ker politika in dejavnosti Evropskega parlamenta in številnih držav članic na področju enakosti spolov vse pogosteje vključujejo vprašanje spolne identitete;

O. ker večina odborov vključevanju načela enakosti spolov na splošno pripisuje pomen (na primer pri zakonodajnem delu, uradnih odnosih z Odborom za pravice žensk in enakost spolov ali pripravi akcijskih načrtov za enakost spolov), vendar pa se manjše število odborov temu vprašanju redko ali nikoli ne posveča;

1.  se zavezuje k rednemu sprejemanju in izvajanju načrta politike za vključevanje načela enakosti spolov v delo Parlamenta s skupnim ciljem spodbujanja enakosti spolov z dejanskim in učinkovitim vključevanjem vidika spolov v vse politike in dejavnosti, da se oceni različen učinek ukrepov na moške in ženske, uskladijo obstoječe pobude, in oblikujejo cilji, prednostne naloge in sredstva za njihovo doseganje;

2.  potrjuje, da bi moral njegov načrt politike vključevanja načela enakosti spolov za naslednje triletno obdobje doseči bolj skladno in učinkovito izvajanje vključevanja enakosti spolov v delo Parlamenta na osnovi naslednjih prednostnih nalog:

     a)  nadaljnja zavezanost na ravni predsedstva Parlamenta z delom skupine na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost;

b)  dvojni pristop – vključevanje načela enakosti spolov v dejavnosti Parlamenta z, na eni strani, učinkovitim delom pristojnega odbora in, na drugi strani, vključevanjem vidika enakosti v delo ostalih odborov in delegacij;

c)  zavest o potrebi po uravnoteženi zastopanosti spolov pri procesu odločanja, ki se jo doseže s povečanjem zastopanosti žensk v vodstvenih organih Parlamenta, v predsedstvih političnih skupin, odborov in delegacij, pri sestavi delegacij in drugih misij, kot so misije za opazovanje volitev, in zagotavljanje zastopanosti moških na področjih, kjer so premalo zastopani;

d)  vključitev analize na podlagi spola v vse faze proračunskega postopka, da se zagotovi enako upoštevanje potreb in prednostnih nalog žensk in moških in oceni učinek zagotavljanja sredstev EU na ženske in moške;

e)  učinkovita medijska in informacijska politika, ki sistematično upošteva enakost spolov in se izogiba spolnim stereotipom;

f)   redno poročanje na plenarnem zasedanju o doseženem napredku pri vključevanju načela enakosti spolov v delo odborov in delegacij Parlamenta;

g)  poudarek na potrebi po ustreznih finančnih sredstvih in kadrih, da bodo organom Parlamenta na voljo potrebna orodja, vključno z orodji za analize in ocene na podlagi spola z ustrezno strokovno podporo (raziskave in dokumentacija, usposobljeno osebje, strokovnjaki) in s podatki glede na spol ter statistiko; poziva sekretariat, naj pripravi redne izmenjave primerov najboljše prakse in mreženja, pa tudi izobraževanje uradnikov Evropskega parlamenta o vključevanju načela enakosti spolov in skrbi za zagotavljanje sredstev za področje enakosti spolov pri pripravi proračuna;

h)  nadaljnji razvoj mreže za vključevanje načela enakosti spolov, v katero je vsak odbor imenoval poslanca, odgovornega za izvajanje vključevanja načela enakosti v njegovo delo;

i)   opozarjanje na pomen uporabe natančnih opredelitev in terminologije v skladu z mednarodnimi standardi pri uporabi izrazov, povezanih z vključevanjem načela enakosti spolov;

(j)  metodološka in analitična podpora Evropskega instituta za enakost spolov;

3.  poziva svoj pristojni odbor, da preuči kako se lahko postopek, s katerim Odbor za pravice žensk in enakost spolov sprejema predloge sprememb določenega poročila, ki izpostavljajo učinke področja politike na spol v skladu z roki in postopki, ki jih je predpisal pristojni odbor, najbolje vključi v poslovnik;

4.  poziva odbore Evropskega parlamenta, pristojne za večletni finančni okvir in strukturne sklade, naj ocenijo vpliv predlaganih prednostnih proračunskih nalog, virov prihodkov in orodij upravljanja glede na spol, preden se sprejme večletni finančni okvir, da se zagotovi, da bo okvir za obdobje po letu 2013 upošteval enakost spolov in da se jamči, da imajo vsi finančni programi EU v svojih ustanovitvenih določbah določene cilje na področju enakosti spolov in namenijo določena sredstva za doseganje teh ciljev;

5.  čestita mreži za vključevanje načela enakosti Parlamenta in parlamentarnim odborom, ki so v svoje delo vključili načelo enakosti spolov, in poziva ostale odbore, da storijo enako, da zagotovijo predanost strategiji vključevanja enakosti spolov in jo izvajajo pri svojem delu;

6.  poudarja, da morajo parlamentarni odbori imeti ustrezna orodja, ki omogočajo dobro poznavanje vključevanja načela enakosti med spoloma, kot so pokazatelji, podatki in statistike, ločeni po spolu, in porazdeliti proračunska sredstva z vidika enakosti med spoloma; pri tem jih spodbuja, da izkoristijo znanje in izkušnje, tako notranje (sekretariat pristojnega odbora, tematski oddelek, knjižnica itd.) kot zunanje v drugih lokalnih, regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih institucijah, bodisi javnih bodisi zasebnih, kakor tudi v malih, srednje velikih in velikih podjetjih ter univerzah, ki delujejo na področju enakosti med spoloma;

7.  izraža zadovoljstvo nad specifičnimi pobudami s tega področja, ki jih je sprejelo več parlamentarnih odborov, zlasti nad pripravo samoiniciativnega poročila o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju v Odboru za kmetijstvo ter nad javno predstavitvijo na temo vloge žensk pri trajnostnem razvoju ribolovnih območij, ki jo pripravlja Odbor za ribištvo;

8.  na osnovi vprašalnika, ki je bil predložen predsednikom in podpredsednikom, pristojnim za vključevanje načela enakosti spolov v parlamentarnih odborih, zaključuje, da se delo odborov Parlamenta na področju vključevanja načela enakosti zelo razlikuje in je prostovoljno in da se na nekaterih področjih zelo osredotoča na spol, na drugih pa je dejavnosti malo ali nič;

9.  pozdravlja delo medparlamentarnih delegacij in misij za opazovanje volitev in njihova prizadevanja pri odnosih s parlamenti tretjih držav, ki obravnavajo vprašanja, povezana z enakostjo spolov in krepitvijo vloge žensk z bolj sistematičnim spremljanjem in sledenjem vprašanj, kot je pohabljanje ženskih spolovil in umrljivost mater pri porodu, in s tesnejšim sodelovanjem z Odborom za pravice žensk in enakost spolov pri organizaciji skupnih sestankov in izmenjavi informacij na teh področjih;

10. poziva Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju vseh politik bolj skladno in sistematično obravnava neenakosti spolov in vztraja, da je treba za dosego cilja enakosti spolov izboljšati vključevanje vprašanja enakosti spolov;

11. ponovno poudarja, da se je treba osredotočiti na odnose med spoloma, ki povzročajo in ohranjajo neenakosti med njima;

12. meni, da bi moralo delo Parlamenta na vključevanju enakosti spolov vključevati tudi vprašanje spolne identitete in da bi moral oceniti, kako politike in dejavnosti vplivajo na transseksualne ljudi; poziva Komisijo, naj pri vseh dejavnostih in politikah na področju enakosti spolov obravnava vprašanje spolne identitete;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Svetu Evrope.

(1)

priloga k sklepom Sveta z dne 7. marca 2011.

(2)

UL C 166, 3.7.1995, str. 92.

(3)

UL C 320 E, 15.12.2005, str. 247.

(4)

UL C 348 E, 21.12.2010, str. 11.

(5)

UL C 61 E, 10.3.2004, str. 384.

(6)

UL C 244 E, 18.10.2007, str. 225.

(7)

UL C 184 E, 8.7.2010, str. 18.

(8)

UL C 212 E, 5.8.2010, str. 32.

(9)

zasedanje Odbora ministrov v Madridu, 12. maja 2009.

(10)

Resolucija Generalne skupščine OZN št. 64/289 z dne 21. julija 2011 o usklajenosti celotnega sistema.

(11)

P7_TA(2010)0164.

(12)

P7_T7(2011)0256.

(13)

delovni dokument služb Komisije o ukrepih za izvajanje Strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 (SEC(2010)1079/2).

(14)

sporočilo Komisije z naslovom Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi: Listina žensk (KOM(2010)0078).

(15)

Uredba (ES) št. 1922/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega instituta za enakost spolov (UL L 403, 30.12.2006, str. 9.).

(16)

http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=4376&langId=en.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Končni cilj vključevanja načela enakosti spolov je spremeniti naravo in institucije širše družbe, da bodo bolj skladne s potrebami, željami in izkušnjami celotne družbe, tako žensk kot moških. O vključevanju načela enakosti spolov je mogoče reči, da dvomi v nevtralnost institucij glede spola, saj lahko k neenakosti spolov pripomorejo s svojimi notranjimi predpostavkami, delovnimi postopki in dejavnostmi.

Koncept načela vključevanja enakosti spolov je dejansko vstopil v mednarodni javni red septembra 1995, ko je bilo vključeno v izhodišča za ukrepanje četrte svetovne konference o ženskah v Pekingu, kjer so ta izraz ohlapno opredelili in obvezali institucije sistema ZN k sistematičnemu vključevanju vprašanja enakosti spolov v oblikovanje politike EU.

Leta 1997 so Združeni narodi vključevanje načela enakosti spolov opredelili kot:

„...postopek, pri katerem se za vsak načrtovan ukrep, vključno z zakonodajo, politikami in programi, na vseh področjih in ravneh, ocenijo posledice, ki bi jih tak ukrep imel za ženske in moške. Gre za strategijo, ki pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju politik in programov na vseh političnih, gospodarskih in družbenih področjih osrednjo pozornost namenja interesom in izkušnjam žensk in moških, z namenom da imata oba spola v enaki meri koristi in da pri tem med njima ne prihaja do neenakosti.“(1)

Vključevanje načela enakosti spolov v Lizbonsko pogodbo

Vključevanje načela enakosti spolov je določeno v členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

„V vseh dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami.“

Načelo enakosti spolov je omenjeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji;

„Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost žensk in moških.“

Izraz vključevanje načela enakosti spolov je bil prvič uporabljen v Evropski skupnosti leta 1991 kot manjši, vendar inovativen element v tretjem akcijskem programu Komisije za enake možnosti (1991–1996)(2). V tem obdobju je Komisija oblikovala posebne panožne pobude za ženske in dejavno sodelovala pri pripravi pekinške konference, kjer je v imenu EU potrdila načelo vključevanja načela enakosti spolov.

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je prizadevanja za dosego enakih možnosti v EU zaznamovala nova zaveza glede vključitve obravnave enakosti spolov v vsa politična področja.

Vključevanje načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu

Odbor za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) je organ Evropskega parlamenta, ki je odgovoren za izvajanje in nadaljnji razvoj vključevanja načela enakosti spolov na vseh političnih področjih. To doseže predvsem s postopkom predlaganja sprememb glede vključevanja načela enakosti spolov. Prvi korak na poti spodbujanja enakosti spolov s tem orodjem je odločitev koordinatorjev odbora FEMM, da osnutek poročila drugega odbora ni primeren za mnenje, temveč ga je treba izboljšati z nekaj spremembami, ki dodajajo vidik enakosti spolov. Za oblikovanje predlogov sprememb je imenovan član odbora. Spremembe se nato dajo na glasovanje v odboru in vložijo na pristojnem odboru v roku, določenem za predloge sprememb osnutkov poročil. Predloge sprememb s področja vključevanja načela enakosti spolov podpisuje predsednica odbora FEMM in drugi člani.

Drugi način, ki ga odbor FEMM uporablja za spodbujanje razvoja vključevanja načela enakosti spolov, je zagotavljanje sredstev mreži poslancev za vključevanje načela enakosti spolov, v katero je vsak odbor imenoval poslanca, odgovornega za izvajanje vključevanja v delo njegovega odbora (za popoln seznam članov glej prilogo).

Nedavni primer politike in zakonodaje, ki upošteva vidik spolov

Evropska unija priznava pomen, ki ga je treba zagotoviti spoloma pri številnih nedavnih odločitvah, vključno z direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki določa minimalna pravila o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij na področju trgovine z ljudmi in v prvem členu omenja, da je vidik enakosti spolov vključen zaradi okrepitve preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev.(3)

(1)

Združeni narodi, 1997, Poročilo Ekonomsko–socialnega sveta

(2)

KOM(1990)0449.

(3)

Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, ki zamenjuje Okvirni sklep Sveta 2002/629/PNZ.


PRILOGA: SEZNAM ČLANOV

Mreža predsednikov/podpredsednikov, pristojnih za vključevanje načela enakosti spolov

Odbor AFCO

Zita GURMAI, podpredsednica

Odbor AFET

Ana GOMES, članica

Odbor AGRI

Marc TARABELLA, član

Odbor BUDG

Alexander ALVARO, podpredsednik

Odbor CONT

Bart STAES, podpredsednik

Odbor CULT

Mary HONEYBALL, članica

Odbor DEVE

Corina CRETU, podpredsednica

Odbor DROI

Marie-Christine VERGIAT , članica

Odbor ECON

Arlene MCCARTHY, podpredsednica

Odbor EMPL

Pervenche BÈRES, predsednica

Odbor ENVI

Corinne LEPAGE, podpredsednica

Odbor INTA

Cristiana MUSCARDINI, podpredsednica

Odbor IMCO

Lara COMI, podpredsednica

Odbor ITRE

Anni PODIMATA, podpredsednica

Odbor JURI

Eva LICHTENBERGER, nadomestna članica

Odbor LIBE

Juan Fernando LÓPEZ AGUILAR, predsednik

Odbor PECH

Josefa ANDRES BAREA, članica

 

Odbor PETI

Hrisula PALIADELI, podpredsednica

Odbor REGI

Elisabeth SCHROEDTER, nadomestna članica

Odbor SEDE

Norica NICOLAI, podpredsednica

Odbor TRAN

Silvia-Adriana ŢICĂU, podpredsednica

KONFERENCA PREDSEDNIKOV DELEGACIJ – ČLANI, PRISTOJNI ZA VLJUČEVANJE NAČELA ENAKOSTI SPOLOV

 

AKP

Linda Mc AVAN, podpredsednica

Afganistan

Nicole KIIL-NIELSEN

Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Kosovo.

 

Andska skupnost

Izaskun BILBAO BARANDICA

Arabski polotok

Anna Maria CORAZZA BILDT

Armenija, Azerbajdžan in Gruzija

Ulrike LUNACEK

Avstralija in Nova Zelandija

 

Belorusija

 

Kanada

Elisabeth JEGGLE

Srednja Amerika

Ilda FIGUEIREDO, podpredsednica

Osrednja Azija (Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Mongolija)

 

Čile

Georgios PAPANIKOLAOU, podpredsednik

Kitajska

 

Hrvaška

 

Eurolat

2009–2011: Ilda FIGUEIREDO, podpredsednica

2011–2014: Renate WEBER

Euromed

 

Parlamentarna skupščina Euronest

 

Nekdanja Jugoslovanska Republika Makedonija

 

Indija

Lena KOLARSKA-BOBIŃSKA, podpredsednica

Iran

Cornelia ERNST, druga podpredsednica

Irak

Silva COSTA, podpredsednica

Alexandra THEIN

Izrael

Olga SEHNALOVA, podpredsednica

Japonska

 

Korejski polotok

Anna ROSBACH, podpredsednica

Magreb in Unija arabskega Magreba

Malika BENARAB-ATTOU

Mašrek

 

Mercosur

Véronique MATHIEU, podpredsednica

Mehika

Teresa JIMÉNEZ-BECERRIL BARRIO

Moldavija

Jiří MAŠTÁLKA

Parlamentarna skupščina zveze Nato

 

Palestinski zakonodajni svet

Caroline LUCAS

Vseafriški parlament

 

Rusija

 

SINEEA (Švica, Islandija, Norveška in Evropski gospodarski prostor)

 

Južna Afrika

Judith SARGENTINI, podpredsednica

Južna Azija

Jean LAMBERT, predsednik

Jugovzhodna Azija in ASEAN

Barbara WEILER

Turčija

 

Ukrajina

 

Združene države Amerike

Niki CAVELA

 


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

11.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Andrea Češková, Silvia Costa, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Lívia Járóka, Nicole Kiil-Nielsen, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Marc Tarabella, Britta Thomsen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christa Klaß, Gesine Meissner, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Joanna Senyszyn, Angelika Werthmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Veronica Lope Fontagné, Janusz Wojciechowski

Zadnja posodobitev: 7. november 2011Pravno obvestilo