o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena

(2011/2146(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 14 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter priloženega Protokola št. 26,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena (KOM(2011)0146),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. marca 2011 o uporabi pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena od leta 2005 in izidih javnega posvetovanja (SEC(2011)0397),

–   ob upoštevanju javnega posvetovanja, ki ga je v letu 2010 organizirala Komisija, o državni pomoči in pravilih za storitve splošnega gospodarskega pomena,

–   ob upoštevanju smernic z dne 7. decembra 2010 za uporabo pravil Evropske unije o državni pomoči, javnih naročilih in notranjem trgu za storitve splošnega gospodarskega pomena, vključno s socialnimi storitvami (SEC(2010)1545),

–   ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij(1),

–   ob upoštevanju Odločbe Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena(2),

–   ob upoštevanju Okvira skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. januarja 2001 o storitvah v splošnem interesu v Evropi(4),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 1996 o storitvah v splošnem interesu v Evropi(5),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. julija 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena(6),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. junija 2011 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena(7),

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH(8),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. julija o prihodnosti socialnih storitev splošnega pomena(9), z dne 14. marca 2007 o socialnih storitvah splošnega pomena v Evropski uniji(10), z dne 27. septembra 2006 o Beli knjigi Komisije o storitvah splošnega pomena(11), z dne 14. januarja 2004 o Zeleni knjigi o storitvah splošnega pomena(12), z dne 17. oktobra 2001 o sporočilu Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi(13) in z dne 7. novembra 1997 o sporočilu Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi(14),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0371/2011),

A. ker imajo storitve splošnega gospodarskega pomena zelo pomembno mesto v skupnih vrednotah Unije ter spodbujajo temeljne pravice, socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo ter imajo zato ključno vlogo v boju proti družbenim neenakostim ter v prizadevanjih za trajnostni razvoj,

B.  ker storitve splošnega gospodarskega pomena bistveno prispevajo h gospodarski učinkovitosti in konkurenčnosti držav članic, s čimer pa ne prispevajo samo k preprečevanju in premagovanju gospodarskih kriz, ampak tudi k skupni gospodarski blaginji;

C. ker zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena podpira uspešno izvajanje strategije Evropa 2020 in ker lahko te storitve, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, prispevajo k uresničevanju ciljev glede rasti, tako da bo na koncu mogoče doseči zastavljeno visoko stopnjo produktivnosti, zaposlenosti in socialne kohezije;

D. ker so stroškovno učinkovite rešitve konkurenčnih zasebnih podjetij potrebne v interesu državljanov in bistvene glede na proračunski položaj;

E.  ker so storitve splošnega gospodarskega pomena storitve, ki jih brez posredovanja države ne bi bilo mogoče zagotoviti oziroma jih ne bi bilo mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu;

F.  ker imajo storitve splošnega pomena na področju socialne varnosti odločilno vlogo pri zagotavljanju temeljnih pravic in bistveno povečujejo enakost možnosti;

G. ker veljavna zakonodaja EU predvideva izvzetje iz obveznosti priglasitve za bolnišnice in socialna stanovanja, tj. storitve splošnega gospodarskega pomena, ki izpolnjujejo osnovne socialne potrebe;

H. ker člena 106 in 107 PDEU zagotavljata pravno podlago za preoblikovanje pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena in člen 14 PDEU omogoča Evropskemu parlamentu in Svetu, da na podlagi uredb v skladu z rednim zakonodajnim postopkom določita načela in pogoje delovanja splošnih storitev gospodarskega pomena, zlasti gospodarskih in finančnih pogojev, brez poseganja v pristojnosti držav članic;

I.   ker je v Protokolu št. 26 PDEU določeno, da bi morala za storitve splošnega gospodarskega pomena veljati visoka raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enaka obravnava ter spodbujanje splošnega dostopa in pravic uporabnikov, ter izrecno priznava njihovo bistveno vlogo;

J.   ker so države članice in njihovi javni organi v najboljšem položaju, da služijo svojim državljanom na ustrezen način in so odgovorni za natančno določitev obsega in načina zagotavljanja storitev splošnega gospodarskega pomena; ker člen 1 Protokola št. 26 Lizbonske pogodbe izrecno priznava široke diskrecijske pravice za nacionalne, regionalne in lokalne organe, da jih upravljajo, naročajo in organizirajo;

K. ker nadomestila zajemajo vse ugodnosti, ki jih odobri država ali ki se odobrijo v okviru državnih sredstev v kakršni koli obliki;

1.  se seznanja s cilji preoblikovanja v predlogu Komisije, katerih namen je zagotoviti večjo jasnost pri uporabi pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena, ob upoštevanju raznolikosti teh storitev;

2.  poziva Komisijo, naj pojasni razmerje med pravili o notranjem trgu in zagotavljanjem javnih storitev ter naj zagotovi uporabo načela solidarnosti pri opredelitvi, organizaciji in financiranju javnih storitev;

3.  poudarja izboljšave glede uporabe in razumljivosti, ki so jih omogočili ukrepi, sprejeti leta 2005, znani kot sveženj Altmark; opozarja, da so javna posvetovanja kljub temu pokazala, da morajo biti pravni instrumenti še jasnejši, enostavnejši, bolj sorazmerni in učinkoviti;

4.  poudarja, da rezultati javnega posvetovanja prav tako nakazujejo, da lahko poleg upravne obremenitve tudi drugi dejavniki nasprotujejo izvajanju pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena: na primer negotovost in nesporazumi, zlasti glede odločilnih konceptov pravilih, kot so akt o pooblastitvi, primeren donos, podjetje, gospodarske in negospodarske storitve ter pomen za notranji trg;

5.   pozdravlja namero Komisije, da bo natančneje pojasnila razliko med negospodarskimi in gospodarskimi dejavnostmi v okviru storitev splošnega gospodarskega pomena, da bi povečala splošno pravno varnost in preprečila posredovanje zadev Sodišču Evropske unije in odpiranje postopkov za ugotavljanje kršitev s strani Komisije; poziva Komisijo, naj zagotovi nadaljnje pojasnitve glede četrtega merila, ki ga je Evropsko sodišče navedlo v sodbi Altmark in naj zagotovi, da bo metoda izračuna primernega donosa dovolj jasna in bo upoštevala raznolikost storitev splošnega gospodarskega pomena; zato poziva Komisijo, naj se izogne izčrpnemu seznamu; meni, da se Komisija pri tem ne sme omejiti na ponavljanje sodne prakse Sodišča Evropske unije, ampak mora oblikovati določujoča merila kot pomoč pri razumevanju in uporabi konceptov; poziva Komisijo, naj oblikuje svoje razumevanje storitev splošnega gospodarskega pomena;

6.   je zaskrbljen nad dodatnimi zahtevami, ki jih želi uvesti Komisija, da bi preprečila vpliv na razvoj trgovine v nasprotju z interesi Unije in je prepričan, da bo to imelo za posledico pravno negotovost;

7.  poudarja, da „akt o pooblastitvi“ zagotavlja preglednost, ki jo je treba ohraniti, da bi povečali prepoznavnost za državljane, vendar je treba razširiti obseg dodeljevanja pooblastil (akt o pooblastitvi), predvsem s prožnejšim izvajanjem pravil; zahteva, naj se projekt, ki ga spremlja „pogodba o ciljih“, šteje kot ustrezen akt o pooblastitvi;

8.  poudarja, da je mogoče pravila EU o državni pomoči preoblikovati samo ob upoštevanju posebne vloge storitev splošnega gospodarskega pomena in doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti, saj so države članice in njihovi nacionalni, regionalni in lokalni organi po Protokolu št. 26 k Lizbonski pogodbi v prvi vrsti pristojni, da naročijo, zagotovijo, financirajo in organizirajo storitve splošnega gospodarskega pomena, pri čemer pa imajo široko polje proste presoje in izbire;

9.  poudarja, da je treba pri preoblikovanju pravil posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da so uporabljeni koncepti in izrazi Skupnosti jasno prilagojeni naravi javnih storitev in raznolikosti organizacijskih oblik in udeleženih akterjev ter da upoštevajo dejansko tveganje vpliva na trgovino med državami članicami;

10. opozarja na posebnosti storitev splošnega gospodarskega pomena na regionalni in lokalni ravni, ki ne vplivajo na konkurenco na notranjem trgu in za katera bi bilo treba predvideti poenostavljen in pregleden postopek, ki bo omogočil inovacije ter sodelovanje malih in srednjih podjetij;

11. podpira koncept pragov, pri katerih za državna nadomestila za storitve splošnega gospodarskega pomena ni potrebna priglasitev, in s tem povezano zmanjšanje upravnih bremen; na podlagi izidov posvetovanj predlaga povišanje pragov, ki vplivajo na izvajanje odločbe SSGP;

12. poudarja, da je posebna narava storitev splošnega gospodarskega pomena priznana v členu 14 PDEU in Protokolu št. 26 k Lizbonski pogodbi, in v zvezi s tem priznava bistveno vlogo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov; poudarja, da je preoblikovanje pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena le del potrebne pojasnitve pravnih določb, ki veljajo za storitve splošnega gospodarskega pomena, v okviru evropskega skladnega pravnega okvira; se seznanja, da bo moral vsak pravni instrument zagotoviti zadovoljivo pravno varnost; poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predloži sporočilo z ukrepi, s katerimi se bo za storitve splošnega gospodarskega pomena in storitve splošnega pomena na področju socialne varnosti zagotovil okvir, v okviru katerega se bodo lahko izvajale zadevne naloge, kot je bilo to storjeno v Aktu za enotni trg;

13. poudarja, da v skladu s členom 106(2) za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, veljajo določbe o prepovedi in nadzoru državne pomoči samo, če uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim jih dodelili nacionalni, regionalni ali lokalni organi; v zvezi s tem poudarja, da člen 14 PDEU jasno določa, da Unija in države članice v mejah svojih pristojnosti na področju uporabe pogodb skrbijo za to, da službe splošnega gospodarskega pomena delujejo na podlagi načel in pogojev, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog; zato poziva, naj se pri preoblikovanju pravil EU o državni pomoči upoštevata oba člena in zagotovi, da nadomestila, dodeljena za storitve splošnega gospodarskega pomena, ne privedejo do pretirane obremenitve za javne finance ali slabe kakovosti zagotovljenih storitev;

14. meni, da bi prihodnji predlog Komisije o projektnih obveznicah EU 2020 lahko bil in mora biti pomemben generator razvoja storitev splošnega pomena v državah članicah in na ravni Evropske unije; poudarja, da je treba postopke, ki so vzpostavljeni v ta namen, izrecno opredeliti v okviru za upravičenost projektov, ki ga je treba določiti po običajnem zakonodajnem postopku;

15. meni, da je izredno pomembno, da plačil nadomestil za storitve splošnega gospodarskega pomena ne izkrivljajo konkurence ali škodijo drugim nesubvencioniranim podjetjem, ki delujejo v istih sektorjih ali na istih trgih;

16. poudarja, da dostop do nadomestil za neto stroške, ki jih imajo z izvajanjem javnih storitev zanje pooblaščena podjetja, sodi med ekonomske in finančne pogoje, potrebne za dobro izpolnjevanje nalog, ki so jim jih naložili javni organi, kar velja še toliko bolj v času sedanje krize, v kateri imajo javne storitve bistveno vlogo avtomatičnega stabilizatorja in zaščitnika najbolj ranljivih evropskih državljanov, s čimer pomagajo blažiti socialne posledice krize;

17. želi v tem okviru poudariti, da ima razvoj javno-javnega sodelovanja s skupno uporabo sredstev velike možnosti za povečanje učinkovitosti rabe javnih sredstev in posodobitev javnih storitev v odziv na nove potrebe državljanov na lokalnih območjih; poudarja tudi pomen čezmejnega sodelovanja;

18. izrecno poudarja, da morajo biti javne storitve zelo kakovostne in dostopne vsem slojem prebivalstva; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi restriktivnosti Evropske komisije, ki državno pomoč družbam za gradnjo socialnih stanovanj obravnava kot pomoč za storitve splošnega pomena na področju socialne varnosti samo, če se te storitve zagotavljajo izključno prikrajšanim državljanom ali socialno šibkim skupinam, saj tako ozko razumevanje pojmov spodkopava prednostni cilj socialne raznolikosti in univerzalnega dostopa;

19. meni, da kakovostne storitve temeljijo na človekovih pravicah evropskih državljanov in da je treba okrepiti pristop, ki temelji na pravicah;

20. opozarja, da je potrebno precejšnje vlaganje v nadgradnjo infrastrukture, zlasti v regijah, kjer ga je najmanj, ter predvsem na področju energije, telekomunikacij in javnega transporta, da bi omogočili zagotavljanje pametne energije ali širokopasovnih storitev v prihodnosti;

21. poziva Komisijo, naj vlaganja v infrastrukturo, potrebno za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, vključi med stroške, ki jih krije nadomestilo; opominja Komisijo, da zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena včasih temelji na javni pomoči za dolgoročne naložbe kot pa na letnih plačilih nadomestil;

22. poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o dvostranskih trgovinskih sporazumih sprejme izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena in socialnih storitev splošnega pomena v partnerskih državah s strani javnega sektorja;

Poenostavitev/sorazmernost

23. pozdravlja namero Komisije, da bo v okviru zelo raznovrstnega pristopa tako poenostavila izvajanje pravil o državni pomoči, da bodo upravna bremena organov in izvajalcev storitev sorazmerna z morebitnim učinkom ukrepa na konkurenčnost na notranjem trgu;

24. zato poziva k oblikovanju določb na način, ki bo zagotovil njihovo pravilno uporabo in preprečil nepotrebno obremenitev javnih organov in podjetij, ki jim je bilo zaupano opravljanje storitev splošnega interesa, in jim omogočil opravljanje posebnih nalog v celoti; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj olajša razumevanje pravil in predvidi obveznosti glede javnih plačil nadomestil za storitve splošnega gospodarskega pomena in tako zagotovi večjo pravno varnost za javne organe in ponudnike storitev;

25. poziva Komisijo, naj v okviru napovedane poenostavitve pravil o državni pomoči oblikuje prožnejšo in preglednejšo ureditev za nadzor prekomernih nadomestil, zlasti naj izboljša ukrepe za preprečevanje prekomernih nadomestil; v ta namen predlaga, da se kontrole prekomernih nadomestil v primeru večletnih pogodb izvedejo samo ob koncu pogodbenega obdobja in v vsakem primeru v časovnih presledkih, ki niso daljši od treh let, in da je treba za izračun plačil nadomestil za storitve splošnega gospodarskega pomena določiti pregledna merila, saj bi to bistveno prispevalo k prihranku časa in denarja tako za ponudnike storitev kot tudi za javne organe;

26. poziva Komisijo, naj se pri javnih organih in operaterjih prepriča, ali Priročnik za uporabo pravil Evropske unije o državnih pomočeh, javnih naročilih in notranjem trgu pri storitvah splošnega gospodarskega pomena, zlasti storitvah splošnega pomena na področju socialne varnosti z dne 7. decembra 2010 učinkovito izpolnjuje svoj namen; poziva Komisijo, naj po potrebi javnim organom in operaterjem zagotovi pripomoček za učenje, s pomočjo katerega bodo lahko pravilno izvajali ta pravila;

27. poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za izdajanje pooblastil; poziva, naj razpis za projekt skupaj s pogodbo o ciljih velja kot akt o pooblastitvi;

Storitve na področju socialne varnosti

28. poziva Komisijo, naj za storitve splošnega pomena na področju socialne varnosti, ki naj ne bi bistveno vplivale na poslovanje med državami članicami, uvede posebna področna pravila de minimis; zato predlaga, da bi za tovrstne storitve na področju socialne varnosti določili primerne višje pragove;

29. podpira ohranitev obstoječega odstopanja brez pragov za bolnišnice in socialne ustanove; pozdravlja napoved Komisije, da želi od obveznosti priglasitve izvzeti še več storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo plačila nadomestil za vse storitve splošnega gospodarskega pomena zadovoljevale bistvene socialne potrebe, kot so opredelile države članice, kot je skrb za starejše in invalide, skrb in socialno vključevanje ranljivih skupin, oskrba otrok in mladine, zdravstvena oskrba in dostop do trga dela so izvzeti iz zahteve za obvestilo;

30. meni, da bi morali varovati in jasno opredeliti posebno vlogo in naravo storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti; zato poziva Komisijo, naj oceni, kaj naj bi bil najbolj učinkovit način za doseganje teh ciljev, ob upoštevanju možnosti pravil za posamezne sektorje;

Lokalne storitve

31. pozdravlja pristop Komisije k državni pomoči, da bi za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, uvedli pravilo de minimis, če se na podlagi lokalno omejenega področja delovanja pričakujejo samo zanemarljivi učinki na poslovanje med državami članicami in se zagotovi, da bo nadomestilo uporabljeno samo za zagotavljanje zadevnih storitev splošnega gospodarskega pomena; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi morali tudi storitve splošnega gospodarskega pomena na področju kulture in izobraževanja vključiti v posebno področno ureditev;

32. poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne pragove za pravilo de minimis za plačila nadomestil podjetij, ki jim je bilo zaupano opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tako da bo mogoče te storitve obravnavati po poenostavljenem postopku ter z bistveno zmanjšanim upravnim bremenom za ponudnike storitev brez negativnih vplivov na enotni trg; predlaga kot možno podlago kombinacijo višine nadomestila in prihodka podjetja, katerega je lokalni organ pooblastil za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena; nadalje meni, da bi bil morda prag za obdobje treh finančnih let bolj ustrezen za zagotovitev potrebne prožnosti;

33. ponovno poudarja, da imajo ponudniki storitev splošnega gospodarskega pomena različne statuse, kot so združenja, fundacije, prostovoljne organizacije in organizacije skupnosti, neprofitne organizacije in družbena podjetja; ponovno poudarja, da nekateri od teh delujejo izključno na lokalni ravni, ne sodelujejo v poslovnih aktivnostih in ponovno vlagajo dobičke iz naslova storitev lokalno;

Vidiki kakovosti in učinkovitosti

34. poudarja pomen visoke kakovosti storitev splošnega gospodarskega pomena in potrebo po univerzalnem dostopu do teh storitev; v zvezi s tem poudarja, da je Komisija v skladu z določbami PDEU o konkurenci pristojna samo za nadzor državne pomoči za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in da te ne zagotavljajo pravne podlage za določitev kakovosti in meril učinkovitosti na evropski ravni; meni, da bi bilo treba opredelitev kakovosti in učinkovitosti za storitve splošnega gospodarskega pomena oblikovati ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

°

°          °

36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 318, 17.11.06, str. 17. (2) UL L 312, 29.11.2005, str. 67. (3) UL C 297, 29.11.05, str. 4. (4) UL C 17, 19.01.01, str. 4. (5) UL C 281, 26.9.1996, str. 3. (6) UL C 259, 2.9.11, str. 40. (7) UL C 248, 25.8.2011, str. 149. (8) Zadeva C-280/00, [2004] PSES I-07747. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0319. (10) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 140. (11) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 277. (12) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 126. (13) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 27. (14) UL C 371 E, 8.12.1997, str. 4.

1. Vloga storitev splošnega pomena

Storitve splošnega pomena nimajo samo odločilne vloge za posameznika, ampak so zelo pomembne tudi za blaginjo celotne družbe. Raznolikost tovrstnih storitev je velika in v Evropski uniji nacionalni, regionalni in lokalni organi presojajo o tem, katere storitve sodijo med storitve splošnega pomena, in sicer katero storitev bi bilo treba zagotavljati v splošnem interesu. Vsem tem storitvam je skupno to, da gre za storitve, ki jih država ali državni organi obravnavajo kot posebej pomembne za vse državljane, vendar jih brez posredovanja države ni mogoče zagotavljati oziroma jih ni mogoče zagotavljati v zadostni meri. S poseganjem države bi morali zagotoviti, da bi imeli vsi državljani dostop do teh storitev oziroma da bi bile vsem državljanom na voljo po sprejemljivi ceni in bi bile zelo kakovostne.

Ponujene storitve bistveno prispevajo h gospodarski učinkovitosti in konkurenčnosti ter spodbujajo socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v EU. Z zagotavljanjem storitev splošnega pomena se spodbuja uspešno izvajanje strategije Evropa 2020 za rast, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja. Zlasti pomembne so storitve splošnega pomena na področju socialne varnosti, ki imajo odločilno vlogo pri zagotavljanju temeljnih pravic in bistveno povečujejo enake možnosti.

2. Preoblikovanje pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena

Za nadomestila države ali državnih organov podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, v skladu s členom 106(2) PDEU veljajo pravila iz pogodb Evropske unije, zlasti pravila o konkurenci, če uporaba takih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog. Člen 14 PDEU pa določa, da Unija in države članice v mejah svojih pristojnosti na področju uporabe pogodb skrbijo za to, da službe splošnega gospodarskega pomena delujejo na podlagi načel in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog. Zato bi morali pri preoblikovanju pravil EU o državni pomoči upoštevati oba člena in zagotoviti, da ta pravila ne bi preprečevala dodeljevanja ustreznih nadomestil podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

Evropska komisija je leta 2005 v okviru SSGP in odločbi SSGP, ki konec leta prenehata veljati in ju je zato treba spremeniti, pojasnila konkretno uporabo določb o prepovedi in nadzoru državne pomoči Z okvirom, odločbo in smernicami za uporabo pravil za storitve splošnega gospodarskega pomena bi lahko bistveno izboljšali njihovo uporabo in razumljivost. V javnem posvetovanju iz leta 2010, ki ga je vodila Evropska komisija, pa se je glede veljavnega svežnja ukrepov izkazalo, da bi morali biti pravni instrumenti jasnejši, enostavnejši, sorazmernejši in učinkovitejši. Upravna bremena za izvajanje predpisov so previsoka, zlasti za male lokalne organe. Bremena so pogosto nesorazmerna glede na ukrep. V posvetovanju se je poleg tega pokazalo, da bi lahko poleg upravnih bremen tudi negotovost in nesporazumi, zlasti glede odločilnih konceptov pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena, kot so akt o pooblastitvi, primeren donos, podjetja, gospodarske in negospodarske storitve ali pomen za notranji trg, prispevali k neizvajanju predpisov.

Temeljna težava je, da je financiranje in organizacija javnih storitev v EU odvisna od presoje v posameznih primerih in pravne razlage. Brez jasnega pravnega okvira ne bo mogoče odpraviti negotovosti in nesporazumov. Na podlagi tega, da člen 14 PDEU zagotavlja novo pravno podlago za horizontalni zakonodajni okvir, s katerim bi za javne storitve določili načela in pogoje, zlasti ekonomske in finančne, bo končno mogoče zagotoviti potrebno pravno varnost in jasnost. Evropska komisija bi morala najkasneje do konca leta 2011 predložiti takšen horizontalni pravni okvir. Pri tem bi morali upoštevati, da je preoblikovanje pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena samo del tega nujno potrebnega okvira. Upoštevati je treba namreč tudi to, da je za nekatere storitve nujna posebna sektorska zakonodaja.

3. Osrednje točke

3.1 Poenostavitev, jasnost in sorazmernost

Pozdraviti je treba cilje, ki jih namerava Komisija doseči s preoblikovanjem, in sicer zagotoviti večjo jasnost pri uporabi pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena ter bolj raznolik in sorazmeren pristop k različnim vrstam teh storitev. K boljšemu izvajanju pravil bi lahko prispevali tudi tako, da bi uporabo pravil o pomoči tako poenostavili, da bi bila upravna bremena organov sorazmerna z učinkom ukrepa na konkurenco na notranjem trgu. V zvezi s tem bi morali ustrezno glede na možnosti na pristojni upravni ravni oblikovati določbe o prepovedi in nadzoru državne pomoči podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, da bi zagotovili pravilno izvajanje predpisov in tako podjetjem omogočili v celoti izpolnjevati njihove posebne naloge.

Pragovi, pri katerih za državna nadomestila za storitve splošnega gospodarskega pomena ni potrebna priglasitev, zmanjšujejo upravna bremena. Da bi ta še bolj zmanjšali, bi morali na splošno zvišati veljavne pragove, ki urejajo uporabo odločbe SSGP. K poenostavitvi bi lahko še dodatno prispevala uvedba pravila de minimis za državno pomoč podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, pri katerih se zaradi njihovega lokalno omejenega področja delovanja pričakuje zanemarljiv učinek na poslovanje med državami članicami. Vendar je treba pri tem zagotoviti, da se nadomestilo uporablja samo za opravljanje zadevnih storitev splošnega gospodarskega pomena. Kot možno podlago za to bi lahko izbrali kombinacijo velikosti občine, višine nadomestila in prihodka podjetja, pooblaščenega za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

3.2 Socialne storitve

Za storitve splošnega gospodarskega pomena na področju socialne varnosti, ki so zaradi svojevrstnosti krajevno omejene, bi morali za višino nadomestila upoštevati posebej visoke pragove, pri nedoseganju katerih ni pričakovati učinkov na poslovanje med državami članicami. Razmisliti bi morali o razširitvi odstopanja od obveznosti za priglasitev na druge vrste storitev splošnega gospodarskega pomena na področju socialne varnosti, na primer za ustanove za oskrbo starejših in invalidov ter zdravstveno oskrbo.

Javne storitve morajo biti zelo kakovostne in dostopne vsem slojem prebivalstva. Poleg tega ne bi smeli samo varovati posebne vloge in narave storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, ampak ju v okviru sektorskih pravil tudi jasno opredeliti. Zaskrbljujoča je restriktivnost nekaterih držav članic, ki državno pomoč družbam za gradnjo socialnih stanovanj obravnavajo kot pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena na področju socialnega varstva samo, če se te storitve zagotavljajo izključno prikrajšanim državljanom in socialno šibkim skupinam, saj tako ozko razumevanje pojmov spodkopava prednostni cilj socialne raznolikosti. Če naj storitve splošnega gospodarskega pomena na področju socialne varnosti opravijo svojo nalogo, bi morale biti te storitve dostopne vsem državljanom ne glede na njihov dohodek ali premoženje.

3.3 Široko polje presoje nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov

Storitve splošnega gospodarskega pomena morajo biti zelo kakovostne, poleg tega je treba spodbujati univerzalni dostop do njih. Po Protokolu št. 26 k Lizbonski pogodbi imajo države članice primarno pristojnost, da zagotovijo, financirajo in organizirajo storitve splošnega gospodarskega pomena. V pogodbah EU je posebej poudarjeno široko polje presoje nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v EU pri storitvah splošnega gospodarskega pomena. Zato je pravila EU o državni pomoči mogoče preoblikovati samo ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti. Poleg tega je Evropska komisija v skladu z določbami PDEU o konkurenci pristojna samo za nadzor državne pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena, merila za kakovost in učinkovitost pa je na evropski ravni mogoče določiti samo na podlagi člena 14 PDEU, pri čemer je treba upoštevati načelo subsidiarnosti. K temu je treba dodati, da glede na sodno prakso Sodišča EU nadomestilo ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če so bila podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, izbrana na podlagi vidika učinkovitosti, če je izpolnjeno četrto merilo sodbe Altmark in ob upoštevanju treh ostalih posledičnih meril.

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja načrte Komisije o pregledu pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena, da bi sprostila potencial teh storitev za socialno kohezijo, okoljsko trajnost in gospodarsko blaginjo; opozarja na potencial industrij, ki so v državah članicah opredeljene kot storitve splošnega gospodarskega pomena, in njihov pomen – ne le za konkurenčnost Evrope in njeno trajno gospodarsko rast v skladu s cilji strategije Evropa 2020, temveč tudi kot potencialnih industrij v vzponu, ki so konkurenčne na svetovni ravni, kot je bilo na primer dokazano v sektorju telekomunikacij;

2.  poudarja, da imajo pri zagotavljanju izvajanja nekaterih storitev, ki so državljanom cenovno dostopne, pomembno vlogo organi na lokalni, regionalni in državni ravni; pozdravlja predlog Komisije za nadaljnjo pojasnitev postopkov za dodelitev državne pomoči za državne organe; priporoča, naj Komisija ustrezno upošteva izboljšanje postopkov in mehanizmov, ki jih države članice opredelijo v pravilih o državni pomoči, da bi zagotovili poenostavitev, pravno varnost ter dostop do jasnega nasveta in odločitev glede pravočasne skladnosti;

3.  opozarja, da sta neovirana konkurenca in pregledno izvajanje pravil o državni pomoči pri storitvah splošnega gospodarskega pomena ključna za preprečitev protekcionizma, oživitev enotnega trga in zagotavljanje boljših javnih storitev; ugotavlja, da način zagotavljanja nadomestil za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena vpliva na javne finance in učinkovito porabo javnih sredstev; meni, da je visoka raven preglednosti, zagotovljena na podlagi strogih zahtev glede poročanja in dostopnosti informacij o državni pomoči, dodeljeni za vse storitve splošnega gospodarskega pomena, bistvena za preprečevanje izkrivljanja konkurence;

4.  zato v interesu potrošnikov poudarja pomembnost konkurence, tudi čezmejne, novih akterjev in naložb, pa tudi inovacij ter novih poslovnih in podjetniških zamisli; vendar opozarja, da morajo biti konkurenčna pravila za podjetja, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena, v skladu s pogodbami, zato ne bi smela ovirati izvajanja posameznih nalog, dodeljenih tem podjetjem, ali uresničevanja notranjega trga;

5.  opozarja, da bi moral biti prevladujoči cilj reforme državljanom z učinkovito porabo sredstev zagotoviti visoko kakovostne storitve po dostopnih cenah, pri čemer se ne sme pozabiti nujnega trajnostnega in visoko kakovostnega zaposlovanja; je prepričan, da se lahko ta cilj doseže brez omejevanja priložnosti za rast in konkurenco tako, da se z državno pomočjo po potrebi financirajo navedene storitve, ne pa izvajalci;

6.  opozarja, da je potrebno precejšnje vlaganje v nadgradnjo infrastrukture, zlasti v regijah, kjer ga je najmanj, ter predvsem na področju energije, telekomunikacij in javnega transporta, da bi omogočili zagotavljanje pametne energije ali širokopasovnih storitev v prihodnosti; meni, da je treba prihodnja pravila o državni pomoči oblikovati tako, da bo ta pomoč spodbujala ustvarjanje delovnih mest in zasebne naložbe (na primer iz pokojninskih skladov) v novo infrastrukturo brez omejevanja konkurence in dostopa do tovrstne infrastrukture;

7.   meni, da bi morala državna pomoč spodbujati lokalno podjetništvo, lokalno gospodarstvo ter konkurenco na telekomunikacijskem trgu in na drugih področjih ter ustvarjati lokalna delovna mesta;

8.  priznava, da je treba v pravilih o državni pomoči jasneje razlikovati med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, ter svari pred uvedbo usklajenega okvira ali opredelitve na ravni EU, saj bi s tem omejili avtonomnost lokalnih subjektov ter ovirali inovacije in nove poslovne modele, ki jih pogosto uvajajo mala in srednja podjetja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o reformi pravil EU o državni pomoči, ki se uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega pomena; opozarja, da v skladu s členom 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije njena pravila o državni pomoči urejajo storitve splošnega gospodarskega pomena samo, če uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene; poudarja, da so te storitve zelo pomembne za skupne vrednote Unije, pomembna pa je tudi njihova vloga pri spodbujanju socialne in teritorialne kohezije v Uniji;

2.  poudarja, da je v členu 14 Lizbonske pogodbe in v protokolu 26 k tej pogodbi priznana posebnost storitev splošnega gospodarskega pomena, ter priznava posebno vlogo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organih oblasti;

3.  meni, da bi bilo treba pri merilih za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena upoštevati uspešno delovanje trgov, stalnost oskrbe in univerzalen dostop, pri tem pa ne smemo pozabiti na učinkovito varstvo socialnih pravic in potrošnikov, demokratični nadzor in odgovornost;

4.  pozdravlja namero Komisije, da natančneje pojasni in določi merila za razlikovanje med negospodarskimi in gospodarskimi dejavnostmi, zato da bi preprečila posredovanje zadev Sodišču Evropske unije in sprožanje svojih postopkov za ugotavljanje kršitev; meni, da se Komisija pri tem ne bi smela omejiti na ponavljanje sodne prakse Sodišča Evropske unije, temveč bi morala oblikovati določujoča merila kot pomoč pri razlikovanju teh dveh vrst dejavnosti; poleg tega meni, da bi morali biti lokalni in regionalni organi za odpravo te pravne negotovosti bolje obveščeni in usposobljeni, zato da bi bolje razumeli pravila o državni pomoči;

5.  meni, da bi bilo treba sedanje pristojnosti Komisije, z odločanjem o vsakem primeru posebej, podpreti z jasnimi merili in cilji, ki jih bodo države članice lahko sprejele, ki bodo omejeni na notranji trg in bodo zmanjšali pogostost sporov;

6.  opozarja na posebnosti storitev splošnega gospodarskega pomena na regionalni in lokalni ravni, ki ne vplivajo na konkurenco na notranjem trgu in za katera bi bilo treba predvideti poenostavljen in pregleden postopek, ki bo omogočil inovacije ter sodelovanje malih in srednjih podjetij;

7.  v tem smislu meni, da je višji prag de minimis za storitve splošnega gospodarskega pomena v posebnih primerih ustrezen za obravnavo teh storitev v poenostavljenem postopku in se tako za ponudnike storitev bistveno zmanjša znatno upravno breme brez negativnih učinkov za notranji trg;

8.  opozarja, da bi morala pravila o državni pomoči dosledno spoštovati načelo subsidiarnosti ter lokalnim in regionalnim organom zagotavljati svobodo izbire pri metodah organiziranja, financiranja in izvajanja nalog javnih storitev;

9.  poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za izdajanje pooblastil; poziva, naj razpis za projekt skupaj s pogodbo o ciljih velja kot akt o pooblastitvi;

10. vztraja, da bi morala biti prednostna naloga pri vseh reformah pravil EU o državni pomoči, ki se uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega pomena, zagotoviti, da bi bile te storitve izjemno kakovostne, cenovno sprejemljive in dostopne vsem, kar pomeni, da bi bilo treba za podjetja, ki jih opravljajo, zagotoviti ustrezna nadomestila.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU