POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

21. 12. 2011 - (COM(2011)0330 – C7‑0154/2011 – 2011/0144(COD)) - ***I

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Raül Romeva i Rueda

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

(COM(2011)0330 – C7‑0154/2011 – 2011/0144(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0330),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0154/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. oktobra 2011[1],

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0449/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT) je sprejela Priporočilo 10-04 o spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Da bi se stalež obnovil, so v priporočilu določeni dodatno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova (total allowable catch – TAC) ter strožji ukrepi za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti in strožji nadzorni ukrepi, zlasti v zvezi s postopki prenosa in reje v mrežasti kletki.	(1) Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT) je sprejela Priporočilo 10-04 o spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Da bi se stalež obnovil, so v priporočilu določeni dodatno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova (total allowable catch – TAC) ter strožji ukrepi za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti in strožji nadzorni ukrepi, zlasti v zvezi s postopki prenosa in reje v mrežasti kletki, ter predvideni dodatni nasveti za ugotavljanje drstišč in ustvarjanje zaščitenih območij do leta 2012.
Obrazložitev
Priporočilo ICCAT poudarja, da je treba hitro ugotoviti, kje točno se nahajajo drstišča. Njihova zaščita je temeljnega pomena za končni uspeh načrta za obnovo staleža in tega se morajo zavedati vse pogodbenice.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 24 – odstavek 8 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Če se preiskava ne konča v 10 delovnih dneh ali izsledki preiskave kažejo, da število ali povprečna teža modroplavutega tuna za 10 % presega število ali povprečno težo, ki jo je navedel upravljavec ribogojnice, država pogodbenica zastave ali država članica, pristojna za plovilo za ulov, izda nalog za izpust presežnih količin. Če se preiskava ne konča v 10 delovnih dneh ali izsledki preiskave kažejo, da število in/ali povprečna teža modroplavutega tuna za 10 % presega število in/ali povprečno težo, ki jo je navedel upravljavec ribogojnice, država pogodbenica zastave ali država članica, pristojna za plovilo za ulov, izda nalog za izpust presežnega števila in/ali teže.
Obrazložitev
V odstavku se stalno navajata število in teža, zato naj se to ne spreminja. Ista izraza sta uporabljena tudi v priporočilu ICCAT. Izraz „količina“ je manj natančen.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) je novembra 2010 spremenila večletni načrt za obnovo vzhodnega staleža modroplavutega tuna. Ker je Evropska unija pogodbenica ICCAT, je dolžna te spremembe prenesti v svojo zakonodajo. V tem poročilu je obravnavan predlog Komisije v ta namen.

Okvir

Zgodovina upravljanja ulova modroplavutega tuna je dolga, zapletena in ima vsaj doslej malo uspehov. Čeprav ribolov modroplavutega tuna poteka že tisočletja, so se resne težave začele v 90-ih letih, ko se je začela uporabljati praksa gojenja modroplavutega tuna v kletkah, da bi jih spitali za japonski trg. Povpraševanju japonskega trga se je zadostilo z nenadzorovanim in v Evropski uniji močno subvencioniranim povečanjem flote z zaporno plavarico, ki je lovila stalež v Sredozemskem morju.

Obseg regulacije kaže na kompleksnost ribištva in potrebo po nenehni pozornosti ICCAT. V zadnjih 20 letih je bilo sprejetih 64 ukrepov za upravljanje, med katerimi jih je 13 še vedno v veljavi. Zlasti pomembna sta dva. Prvi načrt za obnove staleža je bil sprejet leta 2006 na 14 straneh skupaj s prilogami. Spremenjen je bil leta 2008, nato 2009 in ponovno leta 2010, ko se je povečal na 30 strani. Leta 2007 je bil sprejet tudi sistem dokumentacije o ulovu, ki je bil nato spremenjen leta 2008 in 2009. Ta dokument je precej krajši, ima 18 strani. Tudi zakonodaja Evropske unije ni nič manj obsežna.

Tako je ribolov vzhodnega modroplavutega tuna najstrožje reguliran ribolov v Evropski uniji in verjetno eden najbolj reguliranih na svetu.

Glede na to, da je po mnenju ICCAT treba sprejemati tako podrobne in stroge ukrepe za upravljanje ter jih ojačati skoraj vsako leto, ICCAT očitno težko sledi razvoju ribištva z vidika spremljanja in nadzorovanja njegovih dejavnosti ter omejevanja njegovega vpliva na stalež. Večina določb v teh uredbah je odziv na zapletenost gojenja tuna v kletkah in pitanja, zaradi česar nastajajo številne vrzeli v zakonodaji. V letu 2008 so bili nezakonit ribolov, ki je presegal nacionalne kvote, napačno poročanje in druge težave (pri Evropski uniji in drugih državah) tako razširjeni, da je neodvisni odbor, ki je ocenjeval uspešnost ICCAT, upravljanje ribolova modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju imenoval „mednarodna sramota“.

Evropska unija in države članice so porabile veliko denarja v poskusu, da bi zagotovile spoštovanje teh predpisov. Tako so na primer leta 2010 Agencija za nadzor ribištva in države članice uporabljale 27 inšpekcijskih plovil ter 11 letal in helikopterjev.

S tako velikimi naložbami v nadzor se je nedvomno izboljšalo delovanje v skladu s predpisi, vsaj kar zadeva ribolov EU, vendar še vedno zbujajo skrb zgodovinski prelov (EU in drugih), obseg nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter raven delovanja v skladu s predpisi drugih pogodbenic.

Sedanje stanje

Stanje staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je sporen že vrsto let. Najnovejšo podrobno oceno je leta 2010 izvedel znanstveni odbor ICCAT (statistični podatki so bili posodobljeni v letu 2011).

Ocena navaja naslednje:

· v letih 2008 in 2009 se je „ulov bistveno zmanjšal“ (podatki za leto 2010 niso popolni, saj nekatere države niso sporočile ulova);

· na posameznih območjih je opaziti večje število mladičev;

· najnovejša gibanja biomase kažejo porast na nekaterih področjih, a upad na drugih;

· ribolovna umrljivost pri mladih ribah se očitno še naprej povečuje, pri starejših ribah pa v zadnjih letih upada;

· stalež bi lahko obnovili do leta 2019 brez ribolova in do leta 2022 ob sedanjem obsegu ulova.

Vendar so se te splošno pozitivne točke izkazale za precej relativne glede na naslednje:

· potrebni so kazalniki, neodvisni od ribištva, ki bi omogočili bolj zanesljivo oceno;

· kljub boljši kakovosti podatkov še vedno ostajajo „precejšnje omejitve pri podatkih za oceno za leto 2010“;

· današnja ribolovna umrljivost je previsoka in biomasa prenizka, da bi bila v skladu s cilji ICCAT;

· za analize „je znano, da so nepopolne zaradi različnih nejasnosti, ki še niso količinsko ovrednotene“, na primer stanje staleža v letu 2009, stopnja nezakonitega, nedovoljenega in nereguliranega ribolova ter plodnost modroplavutega tuna;

· še vedno zbujajo skrb „precejšnje presežne zmogljivosti“, ki se ne spreminjajo in s katerimi bi lahko ujeli precej več rib, kot pa jih določajo kvote.

Skratka, razmere so precej boljše kot še pred nekaj leti, vendar se lahko močno spremenijo, saj se pri prihodnjih ocenah skuša rešiti sedanje probleme.

Ravno tako je treba opozoriti, da zbuja skrb vprašanje nespornosti nekaterih podatkov o ribolovu. Ena od novejših analiz[1], kjer so bili uporabljeni trgovinski dokumenti, kaže, da je trgovina z modroplavutim tunom v letu 2010 obsegala več kot 32.000 ton, medtem ko je bil celotni dovoljeni ulov v letu 2010 13.500 ton. Čeprav obseg trgovine s tunom ne pomeni nujno, da je bil tun ulovljen v istem letu, pa je vendar zaradi tako velikega razkoraka potrebna temeljita preiskava, saj bi ulov preko kvote vplival na možnosti in časovni okvir za obnovo staleža. Zaskrbljenost se poraja tudi zaradi ocen, ki jih uporablja znanstveni odbor ICCAT, o potrebnem zmanjšanju zmogljivosti[2].

Načrt obnove staleža ICCAT se bo „nadaljeval do leta 2022, da se največji trajnostni donos doseže z vsaj 60-odstotno verjetnostjo.“ Vendar je Evropska unija po okvirni direktivi o morski strategiji dolžna doseči „dobro okoljsko stanje“, kar pomeni največji trajnostni donos, do leta 2020, torej dve leti prej. Tako je načrt ICCAT za obnovo staleža manj ambiciozen kot zakonodaja EU, oba pa sta precej manj ambiciozna kot Johannesburška deklaracija izpred skoraj desetletja, katere cilj je doseči največji trajnostni donos do leta 2015.

Predlog Komisije

Načrt ICCAT za obnovo staleža modroplavutega tuna je bil pogosto spremenjen in ojačan. Spremembe v tem poročilu so iz novembra 2010 in se nanašajo na naslednje:

· zmanjšanje skupnega dovoljenega ulova s 13.500 ton na 12.900 ton (čeprav skupni dovoljeni ulov ni vključen v to uredbo);

· zaostritev različnih vidikov nadzora, zlasti pri prenosu tuna iz mreže v kletko;

· potrebne so dodatne podrobnosti o letnih ribolovnih načrtih, načrtih za upravljanje zmogljivosti in inšpekcijskih načrtih držav članic;

· zaostritev ukrepov za zmanjšanje zmogljivosti;

· podaljšanje lovopusta za ladje z zaporno plavarico v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju;

· prepoved skupnih ribolovnih dejavnosti s plovili, ki niso pod zastavo EU;

· raznične določbe za povečanje zmogljivosti nadzora in opazovanja;

· ustrezne spremembe prilog.

Evropska unija mora sprejeti te spremembe, saj se je o njih dogovorila mednarodna organizacija, EU pa jim ni nasprotovala. Zato jih poročevalec v celoti podpira.

Ali ukrepi ICCAT za upravljanje zadoščajo?

Ribolov modroplavutega tuna je v nekaterih pogledih nenavaden. Pri številnih ribolovih se uporablja veliko opreme, lovi se na velikem geografskem območju in pod različnim zastavami (med njimi držav v razvoju, razvitih držav in držav, ki ne spoštujejo zahtev). Pri ribolovu modroplavutega tuna je nenavadno to, da te ribe na trgu dosegajo izredno visoko ceno ter da je trg skoncentriran v eni državi, na Japonskem. Zato ima v ribištvu vodilno vlogo združevanje ribolova z zaporno plavarico in dejavnosti za pitanje tuna, kar pojasni veliko dosedanjih težav.

Finančni donos pri ribolovu je tako velik, da dejavno spodbuja nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov ter druge nezakonite dejavnosti, ker pa je velik odstotek rib namenjen v eno državo, bi moral biti nadzor trga vsaj teoretično manj težaven. To prinaša obsežne upravljavske in nadzorne ukrepe pri načrtu obnove, pa tudi sistem natančne dokumentacije o ulovu za spremljanje mednarodne trgovine.

Spremljanje sej ICCAT ter preučevanje sprejetih ukrepov za upravljanje pa daje vtis, da ICCAT pri prilagajanju sedanjemu ribolovu vedno zaostaja vsaj za korak. Industrija ima precej več sredstev za razvoj novega, ne nujno manj učinkovitega ribolovnega orodja ter metod, za razvijanje načinov za izogibanje nadzornim ukrepom ter za iskanje novih načinov za pošiljanje tune zunaj zelo zapletenih veljavnih postopkov spremljanja, kontrole in nadzora. Člani ICCAT pogosto preprosto nimajo sredstev (ekonomskih, upravnih, tehnoloških), da bi nadzorovali ribolov. Pogosto jim manjka tudi politične volje. Posledica je letno spreminjanje načrta za obnovo ter sistema dokumentacije o ulovu.

Poleg tega je, kot je že zapisano, načrt ICCAT za obnovo manj ambiciozen kot notranja zakonodaja EU.

Glede na povedano poročevalec predlaga, da je čas, da ICCAT končno spremeni svoj pristop in skuša prehiteti in ne kot vedno le dohitevati. Evropska komisija je pogosto poskusila spodbuditi ICCAT k daljnosežnejšemu in hitrejšemu ravnanju, vendar doslej z zelo malo uspeha. Čas je, da Evropska unija sprejme trdne previdnostne ukrepe, kot jih zahteva sporazum ZN o ribjih staležih, namesto da jo ICCAT nenehno ovira.

EU lahko nemudoma sprejme dva ukrepa.

Znanstveni odbor ICCAT je moral po reviziji načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna leta 2008 opredeliti najpomembnejša drstišča modroplavutega tuna v Sredozemskem morju, da bi lahko vzpostavili zavarovana območja. Znanstveni odbor je leta 2010 opredelil šest območij:

 

Ta območja so deloma v pristojnosti EU in deloma v mednarodnih vodah. Evropska unija lahko neovirano razglasi ta območja za zaprta ali zavarovana območja za modroplavutega tuna in v njih prepove ribolov v obdobju drstenja. Tak korak bi bil v skladu z okoljsko zakonodajo EU (okvirno strategijo o pomorski strategiji, Naturo 2000 itd). Z eno drzno potezo bi Evropska unija veliko prispevala k ohranitvi modroplavutega tuna in bistveno povečala možnosti za obnovo staleža. Enostranska izjava EU o zaprtih območjih v obdobju drstenja bi veljala za plovila pod zastavo EU na celotni površini vseh šestih območij ter za plovila pod zastavo tretjih držav v vodah v pristojnosti EU (na območjih 1, 2 in 3). Ker ima Evropska unija dovoljenje za 56 % celotnega dovoljenega ulova, bi bila skušnjava za izpis iz registra EU za ribolov v teh vodah minimalna.

Načrt za obnovo staleža določa velikost 30 kg kot minimalno velikost za modroplavutega tuna. Vendar veljajo za to velikost tri izjeme. Modroplavutega tuna od 8 kg naprej lahko iztovorijo plovila za prevoz vabe in plovila za ribolov s panulo v Atlantiku, mala obalna ribištva v Sredozemlju ter za gojenje v Jadranskem morju. Tovrstni ribolov poteka z industrijsko zaporno plavarico, kar je težko opravičljivo. Evropska unija bi lahko odpravila izjemo za svoja plovila.

Vloženi so bili predlogi sprememb za izvajanje teh ukrepov. S tema ukrepoma upravljanja bi bistveno izboljšali možnosti za obnovitev staleža modroplavutega tuna v Sredozemskem morju. Vse skupaj bi pomenilo večjo verjetnost za uspeh načrta za obnovo staleža in po možnosti uresničitev tega cilja pred letom 2022, kar bi bilo v skladu z notranjo zakonodajo EU. Zato je bil vložen tretji predlog spremembe glede ciljev načrta.

Poročevalec obžaluje, da odbor ni upošteval njegovih predlogov sprememb.

• [1]  “Mind the Gap, an Analysis of the Mediterranean Bluefin Trade”, (Pazi, vrzel: analiza trgovine s sredozemskim modroplavutim tunom), dostopno na http://www.pewenvironment.org/news-room/other-resources/mind-the-gap-an-analysis-of-the-mediterranean-bluefin-trade-85899364820
• [2]  SCRS/2011/158

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (6. 10. 2011)

za Odbor za ribištvo

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
(KOM(2011)0330 – C7‑0154/2011 – 2011/0144(COD))

Pripravljavka mnenja: Daciana Octavia Sârbu

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Stalež modroplavutega tuna se je z leti izrazito zmanjšal, zato so potrebni nujni ukrepi za njegovo zaščito. Zato je Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT), s katero je EU pogodbenica, na svojem letnem srečanju leta 2010 sprejela novo priporočilo. Namen priporočila 10-04 je, da se s spremembo predhodno dogovorjenega večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna povečajo ukrepi za zaščito modroplavutega tuna. Spremembe vključujejo zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova in krepitev nadzornih ukrepov za izvajanje načrta za obnovo staleža, zlasti ukrepov v zvezi s postopki reje v mrežasti kletki in prenosa. Namen predloga Komisije je prenesti to novo priporočilo ICCAT v zakonodajo EU.

Ker je bilo priporočilo ICCAT že sprejeto na mednarodni ravni, je malo manevrskega prostora za spreminjanje prevzetega besedila. Pa vendarle bi bilo dobro za izboljšanje predloga sprejeti nekaj sprememb.

1. Usklajenost z drugimi pravnimi obveznostmi

Poleg priporočila ICCAT EU zavezujejo tudi druge pravne obveznosti, ki zadevajo ribje staleže in morsko okolje. Med temi je najbrž najpomembnejša Okvirna direktiva o morski strategiji, ki države članice obvezuje, da najkasneje do leta 2020 vzpostavijo „dobro okoljsko stanje“. Sklep Komisije 2010/477, ki določa merila in metodološke standarde za dobro okoljsko stanje morskih voda, določa tudi, da morajo biti staleži vseh rib, ki se izkoriščajo za komercialne namene, „v varnih bioloških mejah“.

Ker je v členu 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije določeno, da EU skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti, se morajo obveze iz Okvirne direktive o morski strategiji odražati tudi v večletnem načrtu za obnovo staleža modroplavutega tuna.

2. Postopek reje v mrežasti kletki

Postopek reje v mrežasti kletki se nanaša na prenos modroplavutega tuna v kletke za pitanje in gojenje Del besedila ICCAT, ki se nanaša na določanje odgovornosti pogodbenice v primeru, ko se gojenje izvaja zunaj njene jurisdikcije, je izpuščen iz prevzetega besedila. Ta del besedila je treba vstaviti, da se pojasni odgovornost pogodbenice v takih primerih.

3. Drstišča

Besedilo ICCAT poudarja pomen odkrivanja in varovanja drstišč. Odbor za okolje mora ponovno izpostaviti njihov pomen, saj so bistven element vsakega uspešnega načrta za obnovo staleža.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe– akt o spremembi Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT) je sprejela Priporočilo 10-04 o spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Da bi se stalež obnovil, so v priporočilu določeni dodatno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova (total allowable catch – TAC) ter strožji ukrepi za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti in strožji nadzorni ukrepi, zlasti v zvezi s postopki prenosa in reje v mrežasti kletki.	(1) Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT) je sprejela Priporočilo 10-04 o spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Da bi se stalež obnovil, so v priporočilu določeni dodatno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova (total allowable catch – TAC) ter strožji ukrepi za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti in strožji nadzorni ukrepi, zlasti v zvezi s postopki prenosa in reje v mrežasti kletki. Predvideni so tudi dodatni nasveti za odkrivanje drstišč in ustvarjanje zaščitenih območij do leta 2012.
Obrazložitev
Priporočilo ICCAT poudarja, da je nujno pravilno odkrivanje drstišč. Njihova zaščita je temeljnega pomena za končni uspeh načrta za obnovo staleža in tega se morajo zavedati vse pogodbenice.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe– akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Čeprav je namen Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 zagotoviti ohranitev in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike, je stanje glede trajnosti modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju zaradi visoke stopnje ribolovne smrtnosti in nizke biomase drstilnega staleža precej skrb zbujajoče.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe– akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Politika in zakonodaja Unije bi morali biti skladni s ciljem, da je treba zagotoviti takšno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se obnavljajo in ohranjajo zdrave populacije lovljenih vrst na ravneh, ki bodo, kjer je to mogoče, do leta 2015 privedle do največjega trajnostnega donosa, kakor je bilo dogovorjeno na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe– akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Politika in zakonodaja Unije, povezana z modroplavutim tunom, bi morala biti skladna z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)1 ter Sklepa Komisije 2010/477/EU z dne 1. septembra 2010 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda2 , ki od držav članic zahtevata ukrepanje za zagotovitev, da bo najpozneje leta 2020 biomasa drstilnega staleža vseh populacij rib, ki se izkoriščajo za komercialne namene, vključno z modroplavutim tunom, vsaj na takšni ravni, ki omogoča največji trajnostni donos.
	__________
	1 UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
	2 UL L 232, 2.9.2010, str. 14.
Obrazložitev
Poleg priporočila ICCAT EU zavezuje tudi Okvirna direktiva o morski strategiji, ki države članice zavezuje, da do leta 2020 dosežejo dobro okoljsko stanje. Dobro okoljsko stanje pomeni zagotovilo, da so staleži vseh rib, ki se izkoriščajo za komercialne namene, v varnih bioloških mejah. EU mora zagotoviti notranjo usklajenost politik in dejavnosti, kot je določeno v členu 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato se morajo obveze iz Okvirne direktive o morski strategiji odražati tudi v večletnem načrtu za obnovo staleža modroplavutega tuna.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe– akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Večletni načrti obnovitve iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002, na primer načrt obnovitve modroplavutega tuna, morajo vsebovati previdnostni pristop k upravljanju ribištva iz iste uredbe in previdnostnega pristopa iz člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter morajo biti skladni s Sporazumom ZN o staležu rib, zaradi česar mora biti Unija previdnejša, kadar nima gotovih, zanesljivih in zadostnih informacij, ter mora preprečiti zlorabo pomanjkanja znanstvenih informacij kot izgovor za neukrepanje ali odlašanje z ukrepi za upravljanje in ohranitev modroplavutega tuna.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe– akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Cilj tega načrta za obnovo staleža je doseganje biomase, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu z več kot 60-odstotno verjetnostjo. Cilj tega načrta za obnovo staleža je doseganje biomase, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu z več kot 75-odstotno verjetnostjo, do leta 2015.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe– akt o spremembi Člen 1 – točka 5 – točka (a) Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju prepove v obdobju od 15. junija do 15. maja. 2. Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju se prepove.
Obrazložitev
Petim od osmih vrst tune grozi izumrtje zaradi prekomernega ribolova. Najnovejša ocena po naročilu Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov ugotavlja, da je južni in atlantski modroplavuti tun mogoče rešiti edino z ukinitvijo ribolova, dokler se staleži ne obnovijo. (Če se predlog spremembe sprejme, se člena 30 in 31 ustrezno spremenita zaradi skladnosti.)
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe– akt o spremembi Člen 1 – točka 5a (novo) Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5a) Vstavi se naslednji člen:   „Člen 7a   Drstišča   Komisija na podlagi razpoložljivih znanstvenih raziskav Stalnega odbora za raziskave in statistiko glede šestih največjih drstišč v Sredozemskem morju popiše drstišča v Uniji in v skladu s previdnostnim načelom določi zavarovana območja.“
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe– akt o spremembi Člen 1 – točka 10 Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 24 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Država članica, ki je pristojna za ribogojnico, v enem tednu po koncu reje v mrežasti kletki predloži državi članici ali državi pogodbenici, katere plovila so lovila tuna, in Komisiji poročilo o reji v mrežasti kletki, ki ga potrdi opazovalec. Komisija te informacije takoj posreduje sekretariatu ICCAT. To poročilo vsebuje informacije iz deklaracije o reji v mrežasti kletki, kot je določeno v Priporočilu [06-07] ICCAT o gojenju modroplavutega tuna. 1. Država članica, ki je pristojna za ribogojnico, v enem tednu po koncu reje v mrežasti kletki predloži državi članici ali državi pogodbenici, katere plovila so lovila tuna, in Komisiji poročilo o reji v mrežasti kletki, ki ga potrdi opazovalec. Komisija te informacije takoj posreduje sekretariatu ICCAT. To poročilo vsebuje informacije iz deklaracije o reji v mrežasti kletki, kot je določeno v Priporočilu [06-07] ICCAT o gojenju modroplavutega tuna. Če so ribogojnice, ki imajo dovoljenje za gojenje modroplavutega tuna, ulovljenega na območju konvencije, zunaj voda v jurisdikciji pogodbenic, ta odstavek smiselno velja za pogodbenice tam, kjer se nahajajo fizične ali pravne osebe, odgovorne za takšne ribogojnice.
Obrazložitev
Ribogojnice zunaj jurisdikcije pogodbenic so omenjene v priporočilu ICCAT, a so izključene iz predloga Komisije. Vključiti jih je treba, da bo jasno, katera pogodbenica je odgovorna.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe– akt o spremembi Člen 1 – točka 10 Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 24 – odstavek 8 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Če se preiskava ne konča v 10 delovnih dneh ali izsledki preiskave kažejo, da število ali povprečna teža modroplavutega tuna za 10 % presega število ali povprečno težo, ki jo je navedel upravljavec ribogojnice, država pogodbenica zastave ali država članica, pristojna za plovilo za ulov, izda nalog za izpust presežnih količin. Če se preiskava ne konča v 10 delovnih dneh ali izsledki preiskave kažejo, da število in/ali povprečna teža modroplavutega tuna za 10 % presega število in/ali povprečno težo, ki jo je navedel upravljavec ribogojnice, država pogodbenica zastave ali država članica, pristojna za plovilo za ulov, izda nalog za izpust presežnega števila in/ali teže.
Obrazložitev
V odstavku se stalno navajata število in teža, zato naj se to ne spreminja. Ista izraza sta uporabljena tudi v priporočilu ICCAT. Izraz „količina“ je manj natančen.
Predlog spremembe                11 Predlog uredbe– akt o spremembi Člen 1 – točka 16a (novo) Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (16a) Člen 33 se nadomesti z naslednjim:   „Člen 33   Izvrševanje   1. Države članice sprejmejo izvršilne ukrepe v zvezi z ribiškim plovilom, ki pluje pod njihovo zastavo in za katero je bilo v skladu z njihovo zakonodajo ugotovljeno, da ne izpolnjuje določb iz členov 4, 7, 8, 9, 17, 18, 19, 20, 21 in 23 te uredbe. Odvisno od resnosti kršitve in v skladu z nacionalno zakonodajo ukrepi vključujejo zlasti:   (a) kazni, ki odražajo vrednost ulova in ohranitveno stanje vrst;   (b) zaseg nezakonitega ribiškega orodja in ulovov;   (c) sekvestracijo plovila;   (d) začasni ali trajni odvzem dovoljenja za ribolov;   (e) zmanjšanje ali odvzem ribolovne kvote, če je primerno.   Kazni predstavljajo najmanj petkratno vrednost ulova, pridobljenega s kršitvijo. Če se huda kršitev ponovi v obdobju petih let, se finančne kazni povišajo na najmanj osemkratno vrednost ulova, pridobljenega s kršitvijo.   2. Vsaka država članica, ki je pristojna za območje, na katerem je ribogojnica za modroplavutega tuna, sprejme izvršilne ukrepe v zvezi z ribogojnico, za katero je bilo v skladu z njeno zakonodajo ugotovljeno, da ne izpolnjuje določb iz členov 24 in 31(2) te uredbe ter členov 4a, 4b in 4c Uredbe (ES) št. 1936/2001. Odvisno od resnosti kršitve in v skladu z nacionalno zakonodajo ukrepi vključujejo zlasti:   (a) kazni, ki odražajo vrednost rib in ohranitveno stanje vrst;   (b) začasno ali trajno črtanje iz registra ribogojnic za pitanje;   (c) prepoved reje količin modroplavutega tuna v mrežasti kletki ali dajanja količin modroplavutega tuna na trg.“
Obrazložitev
Člen 33 se spremeni tako, da se iz drugega stavka v prvem in drugem odstavku črta „lahko“, vključi se sklic na vrednost in ohranitveno stanje vrst ter vstavijo najnižje ravni kazni (enake finančnim kaznim, ki jih je Parlament sprejel v prvi obravnavi uredbe o lesu).
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 18a (novo) Uredba (ES) št. 302/2009 Člen 34 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (18a) V členu 34 se doda naslednji odstavek:   „3a. Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo v primeru trženja tune, ki krši določbe te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter med drugim vključujejo takojšnji začasni odvzem dovoljenja za trženje.“
Obrazložitev
Treba je zagotoviti, da se bo ukrepalo tudi proti trgovcem.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Uredbe (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
Referenčni dokumenti	COM(2011)0330 – C7-0154/2011 – 2011/0144(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	PECH 9.6.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 9.6.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Daciana Octavia Sârbu 15.6.2011
Obravnava v odboru	12.9.2011
Datum sprejetja	4.10.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	János Áder, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Carl Schlyter, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Sabine Wils
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Matthias Groote, Arlene McCarthy, Judith A. Merkies, Thomas Ulmer, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Anna Záborská, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Uredbe (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
Referenčni dokumenti	COM(2011)0330 – C7-0154/2011 – 2011/0144(COD)
Datum predložitve EP	8.6.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	PECH 9.6.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 9.6.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Raül Romeva i Rueda 15.6.2011
Obravnava v odboru	13.7.2011	23.11.2011
Datum sprejetja	20.12.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Alain Cadec, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Carl Haglund, Werner Kuhn, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Catherine Trautmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Besset, Chris Davies, Raül Romeva i Rueda, Antolín Sánchez Presedo
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Giovanni La Via
Datum predložitve	21.12.2011