o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi regionalne Konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu

(11343/2010 – C7-0207/2011 – 2010/0093(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11343/2010),

–   ob upoštevanju osnutka regionalne Konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu (09429/2010),

–   ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0207/2011),

–   ob upoštevanju členov 81 in 90(7) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0026/2012),

1.  odobri sklenitev konvencije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav podpisnic regionalne Konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu ter predsednikom parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje.

Ta konvencija v duhu barcelonskega procesa spodbuja oblikovanje evro-sredozemskega območja proste trgovine. Prvi koraki k uresničitvi tega cilja so bili pridružitveni sporazumi med EU in njenimi sredozemskimi partnericami. Zdaj je čas za nadgradnjo teh sporazumov.

Do sedaj je evro-sredozemski sistem kumulacije porekla sestavljalo več kot 100 dvostranskih protokolov, ki so bili tako zapleteni, da jih podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, in države, niso mogli izkoriščati.

Nova Konvencija o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu združuje vse različne predpise o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru ustreznih trgovinskih sporazumov med naslednjimi pogodbenicami: Evropsko unijo, državami, vključenimi v barcelonski proces (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Sirija, Tunizija, Turčija in Palestinska uprava), državami Evropskega združenja za prosto trgovino (Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn), Ferskimi otoki in državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija ter Kosovo, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244/99) in tako s sprejetjem enega samega poenostavljenega instrumenta olajšuje uporabo vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla.

Sprejetje novega pravnega instrumenta bi lahko pomenilo spodbudo za pospešitev trgovine med državami na jugu, kar bi lahko prispevalo h gospodarski rasti, večji razvejanosti gospodarstva, zmanjšanju revščine in demokratizaciji regije ter obenem okrepilo socialno, trgovinsko in gospodarsko povezovanje med državami južnega Sredozemlja, glede na to, da je od barcelonskega procesa dalje krepitev tega povezovanja eden od glavnih ciljev evro-sredozemske politike EU.

Ta enotni instrument zagotavlja potreben zakonodajni okvir za diagonalno kumulacijo, in sicer ne le za tradicionalne partnerice iz južnega Sredozemlja, marveč tudi za sodelujoče v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in države Evropskega združenja za prosto trgovino, kar povečuje zemljepisni obseg kumulacije in trg za kumulirani izvoz.

Arabska pomlad je velik izziv in enako velika priložnost za EU in njene odnose z državami južnega sosedstva. Naše južne sosede od nas zahtevajo konkretne odgovore, ki jim bodo omogočili pogumno, vendar težavno pot v svobodo in demokracijo. Visoka predstavnica in Komisija sta ravnali pravilno, ko sta ta dosje opredelili kot prednostno nalogo v okviru tega odzivnega okvira, kot je zapisano v skupnem sporočilu z dne 8. marca 2011 o partnerstvu z južnim Sredozemljem za demokracijo in skupno blaginjo in o novem odzivu na spreminjajoče se sosedstvo z dne 25. maja 2011. Sprejetje konvencije je v vseh pogledih eno od orodij za zagotavljanje največjega možnega učinka trgovine in naložb v regiji.

Kljub temu, da so predvidene mnoge koristi, obstaja tudi nekaj nepravilnosti, ki zahtevajo ukrepe Evropske komisije. Parlament je zaskrbljen zaradi domnevnih nepravilnosti določb za izvajanje Protokola 4 k pridružitvenemu sporazumu med EU in Izraelom, ki zadeva izdelke iz izraelskih naselbin. Novi tehnični sporazum z Izraelom ali revizija obstoječega sporazuma, ki bi odpravila te pomisleke, bi lahko prinesla večjo gotovost in zagotovila ustrezno podlago za odpravo tega, da carinski organi držav članic po sporazumu o prosti trgovini med EU in Izraelom izdelke s poreklom z zasedenih ozemelj obravnavajo prednostno. Če se ti pomisleki ne bodo uspešno obravnavali, se lahko zgodi, da bo konvencija delovala kot instrument, s katerim se bo ta neustrezna praksa samo bolj razbohotila. Naša odgovornost je, da poskrbimo za to, da se blago, ki ga tretje države kumulirajo z Izraelom, spoštujejo enaka teritorialna načela kot EU. To je skladno tudi s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi BRITA.

V končni fazi bi morali temu pomembnemu koraku slediti in ga nadgraditi nadaljnji visoko zastavljeni načrti za izboljšavo in pospešitev trgovine v tej regiji, pri čemer bi morali čim prej začeti s posodobitvijo vseevropsko-sredozemskih predpisov o poreklu. Novo demokratično gibanje v Sredozemlju bi moralo biti za evropske voditelje ne le priložnost za izboljšanje človekovih in socialnih pravic tamkajšnjih prebivalcev, ampak tudi za največje možno povečanje koristi, ki izhajajo iz prijaznejših političnih in gospodarskih razmer v južnem sosedstvu.

PA_Leg_Consent

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pravila o poreklu so merila, ki omogočajo določanje države porekla proizvoda, kar posledično vpliva na pravice in preferenciale, ki se zanj uporabljajo. Regionalna konvencija, ki se nanaša na vseevropsko-sredozemska preferencialna pravila o poreklu, predpisuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru ustreznih trgovinskih sporazumov med naslednjimi pogodbenicami: Evropsko unijo, državami, vključenimi v barcelonski proces (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Sirija, Tunizija, Turčija in Palestinska uprava), državami Evropskega združenja za prosto trgovino (Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn), Ferskimi otoki in državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija ter Kosovo, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244/99).

Glavni namen sklepa Sveta je racionalizacija, pri čemer regionalna konvencija nadomešča trenutno mrežo več kot sto dvostranskih protokolov na področju pravil o poreklu. Medtem ko veljavna ureditev za vsako spremembo obstoječega protokola med dvema državama članicama vseevropsko-sredozemskega območja narekuje podobno spremembo za vse druge protokole, pa bo vzpostavitev tega enotnega pravnega instrumenta v prihodnje olajšala izvajanje potrebnih pregledov in posodabljanje pravil.

Namen sprejetja te konvencije je tudi razširitev vseevropsko-sredozemskega sistema kumulacije preferencialnega porekla na države zahodnega Balkana, kar bo olajšalo vsako morebitno prihodnjo širitev.

Ta pregled je navdihnila želja po spopadanju s premajhno porabo trgovinskih preferencialov, ki so jim dodeljeni na ravni Skupnosti, s strani gospodarskih akterjev juga. Lažja uporaba kumulacije porekla bi omogočila izboljšanje dostopa proizvodov iz tretjih sredozemskih držav na trg Skupnosti in bi spodbudila izmenjave med državami južnega in vzhodnega Sredozemlja. Na ta način bi prispevala k omilitvi pomanjkanja gospodarskega vključevanja evro-sredozemske regije, saj poglobitev te regije predstavlja enega izmed glavnih ciljev evro-sredozemske politike EU od barcelonskega procesa dalje.

Parlament v skladu s svojo stalno podporo širitve in poenostavitve omenjenega vseevropsko-sredozemskega sistema meni, da bi sklenitev te konvencije, ki si jo želijo naši partnerji iz južnega in vzhodnega Sredozemlja, predstavljala korak v pravo smer in bi EU omogočila, da jim posreduje prvo konkretno sporočilo o trgovinskem odpiranju po arabski pomladi in v okviru prenovitve evropske sosedske politike.

Vendar Parlament obžaluje vztrajen obstoj političnih in trgovinskih ovir, ki zavirajo razvoj izmenjav jug-jug, in poudarja, da ugodni učinki začetka veljavnosti te konvencije ne bodo mogli postati zares učinkoviti brez široke mreže dvostranskih trgovinskih sporazumov med vsemi partnerji z južne in vzhodne obale Sredozemlja.

Parlament prav tako opozarja, da je za ravnovesje sistema nujno, da vsaka država izvoznica, ki je podpisnica, na enak in pravilen način uporablja določbe glede upravnega sodelovanja in izdajanja potrdil o poreklu, ter da mora imeti vsaka država uvoznica na voljo zadostna tehnična, proračunska in informacijska sredstva za izvajanje učinkovitega carinskega nadzora za preprečevanje vsakega izkrivljanja sistema preferencialov. Parlament je glede tega zaskrbljen zaradi navedb nepravilnosti določb za izvajanje Protokola 4 k pridružitvenemu sporazumu med EU in Izraelom, ki zadeva izdelke iz naselbin, in poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži poglobljeno študijo razmer, kateri, če je treba, priloži predloge.

Nazadnje Parlament želi, da bo sklenitvi tega sporazuma hitro sledila posodobitev pravil za vseevropsko-sredozemsko poreklo in višje zastavljen razvoj trgovinske politike EU glede naših sredozemskih partnerjev, ki bo potekala v smeri boljšega upoštevanja njihovih interesov, in jim bo dala jamstvo za obvladovanje hitrosti njihovega trgovinskega odpiranja kot nacionalnih strategij za gospodarski in socialni razvoj.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga, da predlog sprejme.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU