Postopek : 2011/2178(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0083/2012

Predložena besedila :

A7-0083/2012

Razprave :

PV 19/04/2012 - 19
CRE 19/04/2012 - 19

Glasovanja :

PV 20/04/2012 - 10.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0140

POROČILO     
PDF 269kWORD 232k
4. april 2012
PE 478.465v02-00 A7-0083/2012

o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila

(2011/2178(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalka: Silvia-Adriana Ţicău

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila

(2011/2178(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga in informacijske družbe,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (COM(2010)0245),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(1),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(2),

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 31. maja 2010 o evropski digitalni agendi,

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. junija 2010 o strategiji Evropa 2020 vključno z digitalno agendo (točka 7),

 ob upoštevanju Vodnika za javna naročila IKT, ki temeljijo na standardih – elementi dobre prakse, ki ga je 23. decembra 2011 objavila Komisija,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izkoriščanje prednosti elektronskega izdajanja računov v Evropi“ (COM(2010)0712),

–    ob upoštevanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)(3),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 – Uporaba IKT za spodbujanje pametne, trajnostne in inovativne uprave“ (COM(2010)0743),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev – Evropska strategija interoperabilnosti (EIS) za evropske javne storitve (priloga 1) in evropski okvir interoperabilnosti (EIF) za evropske javne storitve (priloga 2)“ (COM(2010)0744),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za e-upravo i2010 – Pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh“ (COM(2006)0173),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja: Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2011 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – „Dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti“ (COM(2011)0163),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2009 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – „Kako zaščititi Evropo pred obsežnimi kibernetskimi napadi in prekinitvami: izboljšati pripravljenost, varnost in odpornost“ (COM(2009)0149),

 ob upoštevanju svežnja Komisije o odprtih podatkih, objavljenega decembra 2011, ki ga sestavljajo: sporočilo Komisije „Odprti podatki – Gonilna sila za inovacije, gospodarsko rast in pregledno upravljanje“, predlog direktive Komisije o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (COM(2011)0877) in Sklep Komisije z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (2011/833/EU),

 ob upoštevanju študije Evropske komisije iz leta 2011 o gospodarskem učinku informacij javnega sektorja (študija Vickery),

 ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu (COM(2011)0635),

 ob upoštevanju sporočila Komisije o skladnem okviru za vzpostavitev zaupanja v enotni digitalni trg za elektronsko poslovanje in spletne storitve“ (COM(2011)0942),

 ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila“ (COM(2011)0941),

 ob upoštevanju letnega poročila o napredku evropske digitalne agende za leto 2011, ki je bilo objavljeno 22. decembra 2011,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope: glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009“ (COM(2009)0390),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o evropskih širokopasovnih povezavah: naložbe v rast, ki jo poganja digitalizacija(4),

 ob upoštevanju študije o družbenem učinku IKT – SMART 2007/0068, ki je bila objavljena 30. aprila 2010,

 ob upoštevanju poročila o ekonomskem učinku IKT – SMART 2007/0020, ki je bilo objavljeno januarja 2010,

 ob upoštevanju poročila Komisije o akcijskem načrtu za e-upravo i2010 – študiji o napredku (SMART 2008/0042), objavljenega novembra 2009,

 ob upoštevanju sklepov švedskega predsedstva z dne 10. novembra 2009 o zagotavljanju učinka za eUnijo 2015, sprejetih na konferenci v Visbyju,

 ob upoštevanju poročila švedskega predsedstva o zeleni družbi znanja – agendi za politiko IKT do leta 2015 za bodočo družbo znanja v Evropi, ki je bilo objavljeno septembra 2009,

 ob upoštevanju poročila Komisije o javnem posvetovanju o računalništvu v oblaku, ki je bilo objavljeno 5. decembra 2011,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt o e-podpisih in e-identifikaciji za lažje opravljanje čezmejnih javnih storitev na enotnem trgu“ (COM(2008)0798),

 ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(5),

–    ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A7-0083/2012),

A.  ker imajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) močan neposreden in posreden vpliv na politično, gospodarsko, družbeno, kulturno in vsakdanje življenje državljanov EU; ker bi konkurenčni digitalni enotni trg, ki bi odpravil vse ovire za čezmejne e-storitve in preprečeval izkrivljanje konkurence, prinesel velike koristi državljanom EU;

B.   ker e-uprava združuje vso tehnologijo in uporabo za spletne informacije, usmeritev in upravne postopke;

C.  ker je sektor IKT neposredno odgovoren za 5 % BDP v EU, pri čemer je njegova tržna vrednost 660 milijard EUR na leto, k celotni rasti produktivnosti pa prispeva mnogo več (20 % neposredno iz sektorja IKT in 30 % iz naložb v IKT);

D.  ker ni enotnih pravil o elektronskem izstavljanju računov in so njegove prednosti povečini neizkoriščene;

E.   ker lahko IKT bistveno prispeva k uresničevanju strategije EU 2020, zlasti na področju zaposlovanja, trajnostne rasti gospodarstva in produktivnosti, krepitve moči državljanov, raziskav in razvoja, energije, inovacij in okolja, ter k soočanju z velikimi družbenimi izzivi;

F.   ker imajo mala in srednja podjetja zelo pomembno vlogo na digitalnem trgu;

G.  ker je računalništvo v oblaku gospodarsko in ekološko orodje za izboljšanje učinkovitosti informacijskih tehnologij v javnih in zasebnih podjetjih, zmanjšanje stroškov obdelave in omejitev stroškov hrambe, kar je seveda koristno, vendar je povezava med uporabnikom in strežnikom premalo varna, uporabnik pa izgubi del nadzora;

H.  ker kazalnik napredka digitalne agende 2011 kaže napredek, vendar 26 % državljanov EU še nikoli ni uporabilo interneta, v prikrajšanih skupinah pa ga uporablja le 48 % ljudi;

I.    ker digitalna vrzel, tj. vrzel v dostopu do interneta ali vrzel v e-znanju/digitalni pismenosti, neposredno vpliva na sprejem e-uprave ter ovira udeležbo državljanov v javnem življenju in demokraciji;

J.    ker mora konkurenčni digitalni enotni trg zagotoviti uspešno vzpostavitev ultrahitrih širokopasovnih in telekomunikacijskih omrežij po vseh regijah EU ter odpraviti razlike med stopnjami razvitosti infrastrukture v državah članicah EU in med njimi, da bi zagotovil demografsko trajnost redko poseljenih regij;

1.   se zaveda izjemno pomembnega prispevka sektorja IKT k industrijski politiki, inovacijam, rasti, konkurenčnosti in trgovinski bilanci EU;

2.   poudarja, da imajo uporabniki ključno vlogo v digitalni strategiji ter da je treba v EU nujno okrepiti ozaveščenost, vlogo, udeležbo, vidik in zaupanje uporabnikov na področju varnosti in zasebnosti v informacijski družbi ter razviti človeški kapital, povezan z IKT;

3.   ponovno potrjuje, da e-uprava krepi vlogo evropskih državljanov ter pomaga pri preoblikovanju in posodabljanju javne uprave tako, da povečuje njeno preglednost in odgovornost ter zmanjšuje stroške javnih storitev;

4.   poudarja, da ovire za privzem e-uprave niso le tehnološke, ampak tudi organizacijske, politične, pravne in kulturne, ter da so uspešne rešitve in prakse običajno zelo odvisne od lokalnih razmer;

5. poudarja, da je lahko vzpostavitev evropskega območja e-uprave bistven del agende Obzorje 2020, saj povečuje gospodarsko in socialno rast, spodbuja inovacije in razvoj človeškega kapitala ter prispeva k obvladovanju družbenih in političnih izzivov, s katerimi se srečuje EU;

6.   poudarja, da je treba upoštevati digitalno ločnico in si prizadevati za njeno odpravo;

7.   ugotavlja, da računalništvo v oblaku omogoča dostop do skupnega pola virov informacijske tehnologije, ki jih je mogoče z minimalnim naporom in sodelovanjem ponudnikov storitev hitro posredovati, ter da je učinkovitost oblaka v njegovi prilagodljivosti, večji produktivnosti in vlogi pri ohranjanju okolja, mora pa biti predvsem tehnično zanesljiv in odporen;

Akcijski načrt za e-upravo

8.   pozdravlja sprejetje Evropskega akcijskega načrta za e-upravo 2011–2015, evropske strategije za interoperabilnost (EIS) in evropskega okvira interoperabilnosti (EIF) za evropske javne storitve (EPS); poziva države članice, naj nacionalne strategije hitro uskladijo s temi krovnimi politikami;

9.   podpira splošne cilje povečanja uporabe storitev e-uprave do leta 2015 na 50 % državljanov (z 41 %) in 80 % podjetij (s 75 %), vendar poziva Komisijo in države članice, naj te cilje obravnavajo kot najnižje pragove;

10. poziva k razvoju posebnih programov in platform e-uprave, da bi se ohranila in spodbujala lokalna, regionalna, etnična ter jezikovna raznolikost;

11. obžaluje, da se je sodeč po kazalniku napredka digitalne agende 2011 le 50 % uporabnikov e-uprave poslužilo izpolnjevanja obrazcev na spletu;

12. ugotavlja, da obstaja povezava med BDP in razpoložljivostjo storitev e-uprave, ter poziva k ustreznemu financiranju razvoja e-uprave tako na nacionalni kot na evropski ravni;

13. poudarja, da državljani in podjetja vedno bolj uporabljajo internet na mobilnih napravah, ter poziva, naj se storitve e-uprave zagotavljajo prek več poti, vključno s klicnimi centri in mobilnim internetom (m-uprava), in se temu primerno prilagodijo;

14. poudarja, da uspešna e-uprava terja celovito povezovanje in optimizacijo upravnih postopkov ob upoštevanju pravice do lokalne samouprave na vseh ravneh uprave;

15. poudarja, da storitve e-uprave prinašajo prednosti, zlasti za državljane EU in podjetnike, predvsem mala in srednja podjetja, ki se pogosto srečujejo z nepremostljivimi ovirami pri čezmejnem poslovanju v EU, saj zmanjšujejo upravne stroške in bremena, povečujejo produktivnost, učinkovitost, konkurenčnost, preglednost, odprtost, uspešnost politike in dostopnost ter poenostavljajo postopke, olajšale pa naj bi tudi doseganje sinergij ter skupno rabo virov in zmogljivosti med podjetji ter zagotovile, da bi bilo profesionalno okolje malih in srednjih podjetij bolj usmerjeno v sodelovanje;

16. poziva države članice in Komisijo, naj objavijo javno financirane podatke v strojno čitljivi obliki (in v realnem času) z odprto licenco, da bo mogoče informacije javnega sektorja inovativno ponovno uporabiti na akademskem področju, tudi za študente, ter za splošno javnost, raziskave in razvoj podjetij, s čimer se bo povečala tudi preglednost;

17. poudarja, da še vedno ni jasne opredelitve izraza „javni upravni podatki“ in da je treba za razjasnitev njegovega natančnega pomena z javno razpravo oblikovati skupno razumevanje;

18. poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bodo izobraževalni zavodi in kulturne ustanove ostali zunaj področja uporabe Direktive 2003/98/ES;

19. ugotavlja, da so glavne ovire za čezmejni dostop do e-storitev javnih uprav povezane z uporabo e-identifikacije in e-podpisov ter da je na ravni EU prisotno pomanjkanje interoperabilnosti;

20. meni, da je treba za zagotovitev učinkovitih vseevropskih čezmejnih storitev e-uprave, ki omogočajo dvosmerno in/ali avtomatizirano interakcijo med upravami in državljani in/ali podjetji, vzpostaviti jasen in skladen pravni okvir EU za medsebojno priznavanje e-avtentifikacije, e-identifikacije in e-podpisov;

21. poziva Komisijo in države članice, naj državljane nenehno obveščajo o obstoječih portalih EU, kot sta SOLVIT in Tvoja Evropa, saj sedanje pomanjkanje informacij ovira nadaljnji razvoj poslovnega okolja in varstvo potrošnikov, zlasti v čezmejnih okoljih;

22. poziva Komisijo, naj spremlja vsa svoja obstoječa spletna orodja za reševanje težav in informacijske portale ter tiste, ki jih zagotavljajo države članice, in jih po možnosti poveže ali združi; oblikovanje novih spletnih portalov priporoča le v primerih, kadar ni mogoča vključitev v obstoječe rešitve;

23. pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za e-podpise in e-identifikacijo in pilotnega projekta STORK ter njun prispevek k interoperabilnosti čezmejnih javnih storitev; poziva Komisijo, naj revidira direktivo o elektronskem podpisu, ter poziva k sprejetju sklepa o medsebojnem priznavanju elektronske identifikacije in avtentifikacije;

24. poudarja, da morajo biti osebni podatki pri javnih strukturah za obdelavo podatkov v izobraževalnih institucijah in kulturnih ustanovah zaščiteni s pravicami do dostopa, vezanimi na posameznika, da bi te podatke zaščitili pred nepooblaščeno uporabo;

25. meni, da interoperabilnost e-podpisov z vidika e-uprave vključuje tako pravne vidike (uporaba e-podpisov v javnem sektorju – člen 3(7) direktive o elektronskem podpisu, razmerje podpis/avtentifikacija, dilema nadzor/akreditacija, nacionalni vidik, ravni varnosti, kvalifikacija podpisov) kot tehnične vidike (identifikatorji potrdil, vrsta podpisov, oblika podpisov, potrjevanje podpisov); meni, da bi moralo biti za razvoj aplikacij, ki bi zagotavljale popolno interoperabilnost storitve evropskih e-podpisov pri potrjevanju podpisov, najpomembnejše priporočilo, naj se ustanovi združenje organov za potrjevanje (FVA), ki bo skrbelo, da bodo nacionalni organi za potrjevanje (NVA) v državah članicah med seboj usklajeni(6);

26. je seznanjen s tem, da je Komisija pooblastila organizacije CEN, CENELEC in ETSI, da posodobijo in poenostavijo okvir za evropsko standardizacijo e-podpisov; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letno poročilo o napredku, temelječe na poročilih, ki jih dvakrat letno pripravijo evropski organi za standardizacijo;

27. poziva države članice, naj razvijejo odprto didaktično programsko opremo v evropskih izobraževalnih ustanovah, si izmenjajo primere najboljše prakse ter razvijejo spletne platforme za sodelovanje glede izobraževalnega gradiva in virov, ki bodo za študente brezplačni, pri tem pa upoštevajo določbe o varstvu podatkov in avtorskih pravicah;

28. poudarja, da je treba aplikacije e-uprave pregledati in po potrebi spremeniti, da bodo odprte tudi za uporabnike nerezidente; poudarja, da je interoperabilnost potrebna na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

29. meni, da interoperabilnost aplikacij e-uprave zahteva interoperabilnost nacionalnih infrastruktur zasebnih ključev (PKI), ki jo zagotavlja evropska služba za potrjevanje (evropski most);

30. pozdravlja začetek javnega posvetovanja v zvezi z osnutkom smernic o povezavah med standardizacijo IKT in javnim naročanjem ter poziva k pripravi predloga o tej temi;

31. poziva države članice, naj razvijejo nacionalne strategije na področju e-uprave, ki bodo v skladu s cilji in nalogami akcijskega načrta za e-upravo in digitalno agendo, kot sredstvo za razvoj evropskega enotnega digitalnega trga in evropskega območja e-uprave;

32. opozarja, da je treba pri razvoju akcijskega načrta za evropske e-upravo, infrastrukture in storitve na vseh ravneh upoštevati varnostno-tehnične zahteve ter zagotoviti čim večje varstvo zasebnosti ter osebnih in finančnih podatkov, da bi preprečili nezakonit nadzor;

33. poziva države članice, naj uporabljajo orodja IKT, da bi izboljšale preglednost, odgovornost in udeležbo državljanov, povečale učinkovitost in konkurenčnost, zmanjšale upravna bremena, čas in stroške, izboljšale upravne procese, zmanjšale emisije ogljika, prihranile javna sredstva in prispevale k bolj participativni demokraciji ter hkrati okrepile zaupanje;

34. spodbuja države članice, naj javne subjekte obvežejo, da bodo dali podatke na razpolago prek registrov in katalogov javnih podatkov ter zagotovili, da se bodo določila pravila o razkritju in ponovni uporabi, pri čemer je treba upoštevati pravo o avtorskih pravicah in varstvu podatkovnih zbirk;

35. poziva države članice, naj uvedejo storitev „vse na enem mestu“ in uporabljajo posrednike, da bi tako za domače kot za čezmejne storitve e-uprave zagotovile brezhiben, enoten in lahko dostopen sistem kontaktnih točk za uporabnike;

36. poudarja, da lahko storitve e-uprave izboljšajo kakovost naše demokracije in imajo lahko pomembno vlogo pri povečanju aktivne udeležbe državljanov, zlasti mladih generacij, ter podjetij v javnem in političnem življenju ter v demokratičnih procesih; v zvezi s tem meni, da je treba spodbujati pilotna posvetovanja ali referendume, zlasti na lokalni ravni;

37. pozdravlja uvedbo spletne zbirke programske opreme (Online Collection Software), ki je bil na pobudo Komisije oblikovan v okviru programa ISA in ki naj bi podpisnikom omogočil, da od 1. aprila 2012 na spletu podprejo predlagano državljansko pobudo, pobudnikom peticij pa, da na njej urejajo zbiranje, shranjevanje in vlogo podpisov; zato želi, da bi se čim prej izvedle strategije e-uprave;

38. poudarja, da je treba za namen izvajanja interoperabilnih čezmejnih storitev e-uprave zagotoviti inovativno arhitekturo in tehnologije (javne storitve v oblakih, v storitve usmerjena arhitektura), ter poziva k nadgradnji infrastrukture e-vlade IPv6 in spletnih storitev javnega interesa;

39. priznava, da ima računalništvo v oblaku za podjetja in državljane velik potencial; vendar poudarja, da sta zaradi večje rabe storitev v oblaku potrebna nadzor nad preselitvijo informacijskih tehnologij in strogo nadzorovanje dostopa do strežnikov in podatkov, da bi med drugim preprečili, da bi jih v komercialne namene brez dovoljenja uporabljale druge strani, zato je treba ta vprašanja v skladu s predlogom Komisije (COM (2012)0011), COM (2012)0010)) obravnavati v okviru reforme predpisov EU o varstvu podatkov;

40. poudarja, da je varni čezmejni sistem e-uprave bistveni del evropskega programa za zaščito kritične infrastrukture; poziva k uvedbi ustreznih ukrepov za zagotovitev varstva podatkov in zasebnosti ter zmanjšanje izpostavljenosti kibernetskim napadom na najnižjo možno raven; priznava pomembno vlogo agencije ENISA z vidika podpore prizadevanjem EU in držav članic za zagotavljanje varnih in stabilnih storitev e-uprave; poziva k uvedbi resnično demokratičnih oblik nadzora nad uporabo podatkov in metodami uporabe;

41. pozdravlja prispevek programov IDA, IDABCD in ISA, obsežnih pilotnih projektov v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost2 ter foruma e-praksa k oblikovanju in izvajanju čezmejnih interoperabilnih rešitev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dolgoročno trajnost teh ukrepov;

42. pozdravlja in podpira predlog za „instrument za povezovanje Evrope“, ki predvideva dodelitev sredstev v višini skoraj 9,2 milijarde EUR za podpiranje naložb v hitra in ultra hitra širokopasovna omrežja ter v vseevropske digitalne storitve; prek instrumenta za povezovanje Evrope se bodo zagotavljale subvencije za izgradnjo infrastrukture, potrebne za uvedbo e-identifikacijske kartice, e-identifikacije, e-uprave, e-javnih naročil, e-zdravstva, e-pravosodja in carinskih storitev, prav tako pa bo ta instrument prispeval k zagotavljanju interoperabilnosti in pokrivanju stroškov upravljanja te infrastrukture na evropski ravni, s čimer bo povezal infrastrukture držav članic;

43. meni, da bo pobuda o projektnih obveznicah strategije Evropa 2020 mobilizirala zasebna finančna sredstva za ciljno usmerjeno vlaganje v prihodnje ključne infrastrukture EU, kot so ceste, železnice, energetska omrežja in cevovodi ter širokopasovna omrežja;

44. ponovno poudarja pomen prihodnjih visokohitrostnih storitev, ki bodo pripomogle k uresničitvi ciljev EU v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varnostjo ter drugih komunikacijskih zmogljivosti (npr. učinkovite in pametne prevozne sisteme ter komunikacijske sisteme med osebo in napravo);

45. pozdravlja sprejetje svežnja o odprtih podatkih in poziva države članice, naj podpirajo inovativno ponovno uporabo (neosebnih) podatkov javnega sektorja; poziva k izboljšanju udeležbe lokalnih in regionalnih organov glede dostopa do podatkov javnega sektorja, da bi izboljšali zagotavljanje informacij javnosti, podjetjem in ustanovam ter poenostavili ustvarjanje novih delovnih mest in spodbudili razvoj tako na lokalni kot regionalni ravni;

46. poudarja pomen merilnih metodologij (kvalitativnih in kvantitativnih), ki so osredotočene na uspešnost in učinkovitost e-uprave ter demokracijo ter temeljijo na ciljih SMART(7), ki bi jih morale uprave dejavno uporabljati;

47. obžaluje, da se države članice še niso dogovorile o seznamu vseh najpomembnejših čezmejnih javnih storitev, ki naj bi bil objavljen na spletu do leta 2015; poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za uresničitev tega cilja;

48. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in uvedejo posebna orodja informacijske in komunikacijske tehnologije za spodbujanje e-participacije, kot so enotni sistemi e-peticij, da bi imeli državljani EU in predstavniška združenja konkretno možnost uporabiti pravico državljanske pobude v skladu s členom 11 PEU;

49. opozarja na bistveno zavezo k zmanjševanju vrzeli pri digitalni pismenosti in kompetencah za polovico do leta 2015, zato pozdravlja predloge za okrepitev digitalne pismenosti, znanj in veščin ter e-vključevanja, zlasti predlog, da bi digitalna pismenost in z njo povezani elementi postali prednostna naloga uredbe o Evropskem socialnem skladu (2014–2020); ponovno navaja, da je potreben pristop, po katerem noben državljan ne sme ostati brez pomoči (vključenost po definiciji), in poudarja potrebo po zasnovi storitev e-uprave, ki bodo usmerjene v uporabnike in državljane;

50. poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo programe za digitalno usposabljanje, da bi spodbudile celovito uporabo storitev e-uprave, izboljšajo digitalno pismenost in premagajo e-ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja in prikrajšane skupine prebivalstva, denimo starejši, invalidi, manjšine, priseljenci, brezposelni in osebe, ki živijo na oddaljenih območjih Unije; zato bi bilo treba e-učenje vključiti v nacionalno politiko izobraževanja in usposabljanja, tudi v oblikovanje programov, ocenjevanje rezultatov usposabljanja ter poklicni razvoj strokovnjakov s področja izobraževanja in usposabljanja;

51. obžaluje preložitev zakonodajnega predloga za zagotovitev, da bodo spletne strani javnega sektorja do leta 2015 v celoti dostopne; pozdravlja načrt za digitalno vključevanje in poziva k izvajanju pobude za dostopnost spleta (WAI), tudi smernic za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) za portale e-uprave, ter k uvedbi ustreznih razpoložljivih in cenovno dostopnih terminalov, ki bodo prilagojeni potrebam invalidov;

52. za zagotovitev kakovostnega izvajanja teh storitev priporoča, da se jih prilagodi mednarodnim standardom, normam in smernicam o najboljši praksi, kot sta ISO 27001 v zvezi z varovanjem informacij ali ISO 20000 v zvezi s kakovostjo procesov upravljanja storitev informacijske tehnologije;

E-javna naročila

53. poudarja, da e-javna naročila omogočajo javno naročanje v EU in javnim organom zagotavljajo kar največjo izbiro, kar prispeva k učinkoviti porabi denarja, preglednosti, odgovornosti, javnemu zaupanju ter krepitvi notranjega trga in konkurence;

54. poudarja, da javna poraba EU-27 predstavlja 16 % BDP, in poziva, da se do leta 2015 e-javna naročila uporabljajo za vsa javna naročila; poziva, da se e-javna naročila uporabljajo tudi za koncesije;

55. obžaluje, da je leta 2010 le 13 % podjetij EU uporabilo internet za vlogo predloga javnim organom prek elektronskega sistema javnih naročil; poziva države članice, naj spodbudijo udeležbo malih in srednjih podjetij v e-javnih naročilih;

56. poudarja, da e-javna naročila vključujejo dve fazi: fazo pred dodelitvijo(8) in fazo po dodelitvi(9); poziva države članice, naj do leta 2015 na svojih portalih e-javnih naročil v celoti izvedejo in povežejo obe fazi;

57. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kakovostno raven projektov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se izvajajo v javni upravi, da bi zagotovile uresničevanje strateških ciljev uprave na področju inovacij ter dvig splošnih standardov glede kakovosti, rokov in stroškov pri razpisih;

58. poziva Komisijo in države članice, naj pri centralnih in lokalnih državnih organih spodbujajo model predkomercialnih razpisov (pre-commercial procurement, PCP), ki javnim naročnikom omogoča delitev tveganj in ugodnosti načrtovanja z dobavitelji, oblikovanje prototipov in preskušanje novih proizvodov in storitev, zbiranje virov več naročnikov in ustvarjanje optimalnih pogojev za široko zasnovano trženje in širjenje rezultatov dejavnosti na področju raziskav in razvoja, omogočajo pa jim tudi, da takšne projekte ohranijo v mejah operativnega proračuna, ki jim je dodeljen;

59. poudarja uspešnost dejavnosti obsežnih pilotnih projektov za e-javna naročila PEPPOL in e-CERTIS;

60. poudarja, da je treba za olajšanje čezmejnih storitev in dosledno izvajanje direktive o storitvah posodobiti nacionalne sisteme e-javnih naročil;

61. poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo o medsebojnem povezovanju zmogljivosti e-javnih naročil v EU – strategijo za e-javna naročila;

62. poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem za spremljanje izvajanja z namenom pregleda doseženega napredka, ovir in korektivnih ukrepov itd. v okviru uvajanja e-javnih naročil v državah članicah;

63. meni, da bi morala Komisija kot vodilna akterka vsem zagotavljati zgled in v vseh svojih organih uvesti sistem e-javnih naročil;

E-izdajanje računov

64. pozdravlja pobudo o e-izdajanju računov, katere namen je zagotoviti, da bo e-izdajanje računov do leta 2020 postalo prevladujoča metoda izdajanja računov v EU, ter sklep Komisije o ustanovitvi evropskega foruma več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (EMSFEI);

65. poudarja velike prednosti, ki jih nudi e-izdajanje računov kot sredstvo za učinkovitejše in stroškovno ugodnejše upravljanje vseh odnosov med strankami in dobavitelji tako v javnem kot v zasebnem sektorju, ki se kažejo v krajših plačilnih rokih, manjšemu številu napak, učinkovitejšemu pobiranju DDV, manjših stroških tiskanja in poštnine ter vključitvi poslovnega procesa; poleg tega ugotavlja, da ta instrument omogoča večjo preglednost informacijskih in trgovinskih tokov v okviru izdajanja računov;

66. se zaveda drobitve trga zaradi nacionalnih predpisov na področju e-izdajanje računov; obžaluje, da le 22 % malih in srednjih podjetij prejema ali pošilja e-račune;

67. pozdravlja nova pravila o DDV(10) na področju e-izdajanja računov, ki ustvarjajo enako obravnavanje papirnih in elektronskih računov;

68. poudarja pomen storitve v zvezi z DDV po načelu „vse na enem mestu“, da bi malim in srednjim podjetjem olajšali čezmejno e-trgovino ter spodbudili e-izdajanje računov;

69. poudarja pomen pravne varnosti, jasnega tehničnega okolja ter odprtih in interoperabilnih rešitev na področju e-izdajanja računov, ki temeljijo na skupnih pravnih zahtevah, poslovnih procesih in tehničnih standardih, za spodbujanje množičnega sprejetja;

70. poziva industrijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj si še naprej prizadevajo za spodbujanje zbliževanja v smislu skupnega podatkovnega modela za e-račune;

71. pozdravlja pobude Danske, Finske, Italije, Španije in Švedske, da bi e-izdajanje računov postalo obvezno za javne organe, ter poziva, naj e-izdajanje računov do leta 2016 postane obvezno za vsa javna naročila;

72. je seznanjen s tem, da težave s čezmejno interoperabilnostjo e-podpisov upočasnjujejo sprejetje čezmejnih rešitev na področju e-izdajanja računov;

73. poziva Komisijo, naj uporabi evropski forum več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (EMSFEI) za obravnavanje pravnih vidikov in usklajevanje nacionalnih pobud; poziva Komisijo, naj pripravlja letna poročila in na srečanja foruma EMSFEI povabi poslance Evropskega parlamenta;

74. spodbuja države članice k vzpostavitvi nacionalnih forumov na področju e-izdajanja računov z uravnoteženo zastopanostjo zainteresiranih strani;

75. meni, da je treba zagotoviti, da potrošniki z omejenim dostopom do interneta ali brez njega ne bodo zapostavljeni in da bodo imeli vedno možnost zahtevati račun v papirni obliki;

Splošne pripombe

76. priznava, da ima 132 projektov v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami v sklopu okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) ter podpornega programa za politiko na področju IKT dodano vrednost ter poudarja pomen raziskav in razvoja ter inovacij pri razvijanju in izboljševanju čezmejnih storitev; poziva k podpiranju „nezapletenega in hitrega“ dostopa do sredstev EU za raziskave in razvoj na področju IKT ter k povečanju dodeljevanja finančnih sredstev za čezmejne storitve in infrastrukturo e-uprave za obdobje 2014–2020;

77. priznava prispevek in ključno vlogo programa ISA pri snovanju, spodbujanju in podpiranju izvajanja interoperabilnostnih rešitev in okvirov za evropske javne uprave, pri doseganju sinergij ter spodbujanju ponovne uporabe infrastrukture, digitalnih storitev in programskih rešitev ter pri prenosu zahtev javnih uprav glede interoperabilnosti v specifikacije in standarde za digitalne storitve ter poziva k povečanju finančnih sredstev za interoperabilnostne rešitve med javnimi upravami EU (program ISA) za obdobje 2014–2020;

78. poudarja, da je evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 edinstvena priložnost za posodobitev in zmanjšanje stroškov v evropski in nacionalnih javnih upravah, saj jim omogoča, da izkoristijo vse možnosti nadaljnjega evropskega povezovanja in spodbudijo rast, inovacije, mobilnost za državljane in poslovne priložnosti za podjetja, zlasti mala in srednja, ter udeležbo javnosti pri oblikovanju politik; poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev in vlogo zasebnega sektorja pri zagotavljanju inovativnih rešitev, aplikacij in storitev za razvoj interoperabilne infrastrukture e-uprave v EU ter za pritegnitev razpoložljivih sredstev;

79. poziva Komisijo, naj letno ocenjuje cilje digitalne agende, zlasti tiste, povezane z akcijskim načrtom za e-upravo, ter pripravlja letna poročila za Parlament;

80. pozdravlja prednost, ki so jo Švedska, Španija, Poljska in Danska v okviru predsedovanja Svetu namenile vprašanjem e-uprave in digitalnega trga, ter poudarja pozitiven prispevek konferenc o e-upravi v Malmöju, Poznanu in Madridu; meni, da je obdobje 2012–2013 ključno z vidika čezmejne interoperabilnosti storitev e-uprave, in zato z velikim zanimanjem pričakuje zbornik in sklepe konference o e-upravi, ki bo marca 2012 v Københavnu;

81. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Leta 2010 je Evropska komisija sprejela strategijo „EU 2020“, namenjeno ustvarjanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter izboljšanju gospodarskega upravljanja. Ena od 7 vodilnih pobud evropske strategije za rast je „digitalna agenda za Evropo“, ki predvideva izkoriščanje potenciala, ki ga prinaša hiter razvoj digitalnih tehnologij.

Zelo pomemben element digitalne agende je namenjen uporabi IKT za spodbujanje pametne, varne, trajnostne in inovativne e-uprave. Nekateri ukrepi, povezani z e-upravo: podpiranje uvajanja brezhibnih čezmejnih storitev e-uprave na enotnem trgu (84), države članice bi morale poskrbeti, da bodo storitve e-uprave v celoti interoperabilne (89), države članice bi morale zagotoviti, da bodo enotne kontaktne točke delovale kot popolna stičišča e-uprave (90), države članice bi se morale dogovoriti o skupnem seznamu najpomembnejših čezmejnih javnih storitev (91), spodbujanje sprejetja standardov z veljavnostjo v vsej EU, preskušanje interoperabilnosti ter certifikacija sistemov e-zdravstva (77), predlaganje priporočila, v katerem bo določen minimalni skupni nabor podatkov o bolnikih (76), sklep Parlamenta in Sveta o medsebojnem priznavanju e-identifikacije (83), uvajanje čezmejnih e-okoljskih storitev (86), bela knjiga o medsebojnem povezovanju zmogljivosti e-javnih naročil v EU (87), predlaganje zakonodaje o interoperabilnosti IKT (21), priprava smernic o standardizaciji IKT in javnem naročanju (23).

Kazalnik napredka digitalne agende 2011 kaže naslednji napredek: 65 % prebivalstva redno uporablja internet, pokritost s fiksnimi širokopasovnimi omrežji je dosegla 95,3 % (pokritost podeželskih področij je dosegla le 82,4 % podeželskega prebivalstva), na internetne hitrosti 10 Mbps je bilo naročenih skoraj 30 % gospodinjstev, 28,7 % gospodinjstev bi po želji lahko imelo dostop hitrosti najmanj 30 Mbps, 40 % prebivalstva je uporabljalo internet za nakup blaga in storitev, 57 % uporabnikov interneta se je posluževalo e-trgovanja, delež čezmejnih spletnih kupcev je dosegel 8,8 %, 28 % malih in srednjih podjetij se je posluževalo spletnega nakupovanja, 12,9 % pa spletne prodaje.

E-uprava uporablja orodja in sisteme, ki jih omogočajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), da bi državljanom in podjetjem zagotavljala boljše javne storitve. V večini držav članic je razvoj e-uprave odvisen od pisarniške avtomatizacije in medsebojne povezanosti omrežij javnih uprav na eni ter od razvoja ustrezne digitalne vsebine in aplikacij na drugi strani.

Od leta 2001 se na ravni EU spremlja 20 osnovnih javnih storitev, 12 za državljane (dohodnina, iskanje zaposlitve, socialnovarstvene dajatve, osebni dokumenti, registracija vozil, gradbena dovoljenja, prijava policiji, javne knjižnice, listine o osebnem stanju, sprememba naslova, e-zdravje, vpis v visokošolske ustanove) in 8 za podjetja (prispevki za socialno varnost zaposlenih, davek od dohodkov pravnih oseb, DDV, registracija podjetij, predložitev podatkov statističnemu uradu, carinske deklaracije, dovoljenja, povezana z okoljem, e-javna naročila). Napredek pri zagotavljanju teh storitev na spletu se meri na podlagi 4-stopenjskega okvira: izmenjava informacij na spletu, enosmerna interakcija (prenos obrazcev), dvosmerna interakcija (prenos obrazcev, spletno izpolnjevanje obrazcev) in v celoti spletne transakcije, vključno z dobavo in plačilom.

E-uprava je bila glavni element akcijskih načrtov eEurope, eEurope+ in eEurope2005 ter okvira politike „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“.

V skladu z 9. primerjalno oceno je povprečna razpoložljivost spletnih javnih storitev v EU leta 2010 dosegla 82 %. Najbolje so se odrezale Avstrija, Irska, Italija, Malta, Portugalska in Švedska. Ocena kaže, da so storitve za podjetja bolj napredne kot storitve za državljane.

Za zagotovitev konkurenčnega digitalnega trga je treba zmanjšati birokracijo in na enostaven način zagotavljati javne storitve, potrebne za zagon podjetja. V Avstriji, na Danskem, v Estoniji, na Irskem in Švedskem ter v Združenem kraljestvu se 55 % storitev, potrebnih za zagon podjetja, zagotavlja bodisi prek temu namenjenega portala ali avtomatizirano. Za brezposelne se prek temu namenjenega portala zagotavlja le 46 % koristnih storitev. Kar se tiče spletne izpopolnjenosti 20 osnovnih storitev, so v ospredju Malta, Portugalska, Švedska, Avstrija, Slovenija in Estonija.

V skladu z najnovejšimi podatki Eurostata je leta 2010 66 % malih, 85 % srednjih in 90 % velikih podjetij vložilo izpolnjene obrazce za javne organe v elektronski obliki. Najpogostejše vrste interakcije podjetij z javnimi organi v EU-27 prek interneta so bile prenos elektronskih obrazcev (76 %), pridobivanje informacij (74 %) in vlaganje izpolnjenih obrazcev (69 %). V EU-27 je več kot 70 % podjetij, ki so izpolnjene obrazce vložila v elektronski obliki, uporabilo internet za oddajo napovedi za odmero DDV (76 %) ali za prijavo prispevkov za socialno varnost svojih zaposlenih (72 %) pri ustreznih nacionalnih javnih organih. 54 % podjetij je uporabilo internet za oddajo napovedi za odmero davka od dohodkov pravnih oseb, le 31 % pa za carinske deklaracije ali prijave trošarin.

Leta 2010 so manjše občine zagotovile le pol toliko spletne razpoložljivosti kot večje. Države članice morajo podpirati predvsem male lokalne uprave s šibkejšo zmogljivostjo (strategija, financiranje in sposobnost) za zagotavljanje spletnih storitev.

Bistvene prvine

Bistvene prvine, zlasti interoperabilno upravljanje elektronske identifikacije (eIDM), interoperabilnost in odprti standardi, so najpomembnejši pogoji za uspešno e-upravo.

Za učinkovit sistem e-uprave, ki zagotavlja dvosmerno in/ali avtomatizirano interakcijo med upravo in državljani in/ali podjetji, sta potrebna medsebojno priznavanje in interoperabilnost e-identifikacije, e-avtentifikacije, e-podpisov in infrastrukture zasebnih ključev.

Interoperabilnost na ravni EU pomeni, da mora aplikacija e-uprave v dani državi sprejemati katere koli e-podpise, ki jih pošlje fizična ali pravna oseba iz katere koli druge države, čeprav je bil podpis ustvarjen s poverilnicami nenacionalnih ponudnikov storitev certificiranja. Ker je veliko aplikacij odvisnih le od ponudnikov storitev certificiranja, ki jih je akreditiral lastni nacionalni akreditacijski organ, bi bilo treba za popolno interoperabilnost zagotoviti bodisi, da je lastnemu nacionalnemu akreditacijskemu organu omogočena akreditacija nenacionalnih ponudnikov storitev certificiranja, bodisi, da so med akreditacijskimi organi iz različnih držav sklenjeni večstranski sporazumi.

Države članice uporabljajo različne modele za aplikacije e-uprave, pri katerih je treba uporabljati elektronski podpis, vendar je večina držav EU v aplikacije e-uprave uvedla e-podpise, ne da bi upoštevala e-podpise, ki so jih ustvarila podjetja in posamezniki v drugih državah. Regulativni, tehnični in organizacijski okvir je vedno organiziran s strogo nacionalnega vidika. Veliko aplikacij izhaja le iz ponudnikov storitev certificiranja, ki jih je akreditiral lastni nacionalni akreditacijski organ. To pomeni, da se morajo nedržavljani fizično registrirati v državi, v kateri se aplikacija uporablja. Za nedržavljane je odprtih le nekaj nacionalnih aplikacij e-uprave: Finska – storitev spletnih obrazcev v javnem sektorju (Lomake.fi), Irska – storitev prihodkov na spletu (ROS), Nizozemska – elektronska deklaracija (Elektronische aangifte), Slovenija – državni portal „vse na enem mestu“ za podjetja, Švedska – e-storitev za registracijo podjetij (Company Registration eService).

Glavne ovire za čezmejno uporabo e-podpisov so pomanjkanje zaupanja v e-podpise iz druge države in težave pri potrjevanju teh podpisov. Za podobne aplikacije države ne zahtevajo nujno e-podpisa iste vrste. Podobna aplikacija v eni državi lahko temelji le na zaščiti z uporabniškim imenom/geslom, medtem ko druga država za isto vrsto transakcije zahteva kvalificiran e-podpis. Zato bi morale države članice pri določanju varnostne ravni podpisov v aplikacijah e-vlade in e-uprave upoštevati čezmejno interoperabilnost.

Države članice morajo pregledati zahteve okvira e-podpisov, da bi odpravile ovire za čezmejne storitve. Čezmejne interoperabilne aplikacije e-uprave se morajo opirati na ponudnike storitev certificiranja, ki ne uveljavljajo posebnih nestandardiziranih vmesnikov.

Velik korak k interoperabilni in čezmejni uporabi (kvalificiranih) elektronskih podpisov je bil dosežen s sprejetjem Odločbe 2009/767/ES, katere cilj je določiti okvirne zahteve Skupnosti o zanesljivih seznamih nadzorovanih/akreditiranih overiteljev, zlasti tistih, ki izdajajo kvalificirana potrdila.

Evropska komisija bo predlagala revizijo direktive o elektronskem podpisu, da bi zagotovila čezmejno priznavanje in interoperabilnost varnih sistemov e-avtentifikacije, in sklep o medsebojnem priznavanju elektronske identifikacije in avtentifikacije v EU.

Vseevropska interoperabilna e-uprava se mora v celoti opirati na inovativne tehnične rešitve, kot so javne storitve v oblakih in v storitve usmerjena arhitektura. V storitve usmerjena arhitektura olajšuje čezmejno interoperabilnost sistemov e-uprave z zelo modularno arhitekturo. V storitve usmerjena arhitektura z zagotavljanjem ponovne uporabnosti storitev in izmenjave informacij ter ločevanjem storitev od njihovih vmesnikov olajšuje interoperabilnost e-uprave in udeležbo več ponudnikov storitev. Varnostni sistemi v sistemih e-uprave morajo biti na primer neodvisni od aplikacije in prilagodljivi. Inovativna e-uprava zahteva tudi nadgradnjo infrastrukture IPv6 (portali, spletne strani, aplikacije itn.).

Storitve visokega učinka

Izvajanje storitev e-uprave z visokim učinkom prispeva k uporabi IKT za spodbujanje pametne, trajnostne in inovativne uprave. Storitve visokega učinka bistveno prispevajo k zmanjševanju stroškov, čezmejni interoperabilnosti ter dokončni vzpostavitvi enotnega trga.

Glede na to, da trg javnih naročil zajema 16 % BDP v EU in da je 99 % podjetij v EU malih in srednjih podjetij, je treba nameniti posebno pozornost čezmejni interoperabilnosti sistemov e-javnih naročil in množičnemu sprejetju e-izdajanja računov. Čeprav je 70 % javnih organov začelo uporabljati e-javna naročila, njihova nizka stopnja uvedbe (5 % skupnega obsega javnih naročil) še ne zagotavlja velikih koristi. Če bi bila ta aplikacija v celoti razpoložljiva in bi se pogosteje uporabljala, bi lahko prispevala h kar 30-odstotnemu zmanjšanju stroškov za javna naročila. Vseeno 14 držav članic že izvaja fazo pred dodelitvijo, 12 pa fazo po dodelitvi.

EU je v obdobju 2007–2013 prek kohezijskega programa dodelila 15,2 milijarde EUR za informacijske in komunikacijske tehnologije, prek Evropskega načrta za oživitev gospodarstva pa 1,02 milijarde EUR za naložbe v širokopasovno infrastrukturo, da bi do konca leta 2010 dosegli cilj 100-odstotne pokritosti EU, ki je bil preložen na leto 2013. Predlog o instrumentu za povezovanje Evrope predvideva dodelitev skoraj 9,2 milijarde EUR za podpiranje naložb v hitra in ultra hitra širokopasovna omrežja ter v vseevropske digitalne storitve. Prek instrumenta za povezovanje Evrope se bodo zagotavljale subvencije za izgradnjo infrastrukture, potrebne za uvedbo e-identifikacijske kartice, e-identifikacije, e-uprave, e-javnih naročil, e-zdravstva, digitalne knjižnice Europeana, e-pravosodja in carinskih storitev, prav tako pa bo ta instrument prispeval k zagotavljanju interoperabilnosti in pokrivanju stroškov upravljanja te infrastrukture na evropski ravni, s čimer bo povezal infrastrukture držav članic.

S storitvami e-uprave, usmerjenimi v potrebe uporabnikov, se bo položaj državljanov in podjetij okrepil. Za izvajanje storitev e-uprave so pristojne države članice. Poleg evropskega sklada, ki bo prispeval k vseevropski interoperabilnosti storitev e-uprave, morajo države članice zagotoviti tudi potrebne finančne, tehnične in kadrovske vire za izvajanje storitev e-uprave z visokim učinkom. Države članice so pozvane, da sprejmejo najboljšo kombinacijo novih tehnologij, odprte specifikacije in inovativnih arhitektur, da bi lahko zagotavljale uspešne, učinkovite, varne in čezmejne interoperabilne storitve e-uprave na vseh ravneh.

Razvoj e-uprave na ravni EU in na nacionalni ravni mora temeljiti na sodelovanju med javnimi upravami, ob celovitem upoštevanju temeljnih načel evropskih javnih storitev, ki so: upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, usmerjenost v uporabnike, spoštovanje zasebnosti in zagotavljanje storitev po več poteh, vključevanje in razpoložljivost, varnost, večjezičnost, upravna poenostavitev, preglednost, hramba informacij, odprtost, ponovna uporabnost, tehnološka nevtralnost in prilagodljivost ter uspešnost in učinkovitost.

22. 11. 2011

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila

(2011/2178(INI))

Pripravljavec mnenja: Gianni Pittella

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial Evrope za razvoj spletnih storitev za državljane in podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo in razvijejo informacijske in upravne postopke, da bodo na voljo prek spleta;

2.  poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za oblikovanje resnično digitalne Evrope, pri čemer naj bo e-uprava eden od temeljnikov; poudarja, da je evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 edinstvena priložnost za posodobitev in zmanjšanje stroškov v evropski in nacionalnih javnih upravah, saj jim omogoča, da v celoti izkoristijo možnosti nadaljnjega evropskega povezovanja in spodbudijo rast, inovacije, mobilnost za državljane in poslovne priložnosti za podjetja, zlasti mala in srednja, ter udeležbo javnosti pri oblikovanju politik;

3.  želi opozoriti na povezavo med cilji akcijskega načrta za e-upravo in učinkovitim izvajanjem digitalne agende EU; poudarja, da so za e-upravo potrebni osnovni tehnični pogoji, kar zadeva čezmejno medobratovalnost, odprte specifikacije, izmenjavo informacij in uporabo ključnih elementov, na primer upravljanja e-identifikacije in plačilnih shem;

4.  meni, da bi morali e-upravo šteti za korak bliže odprti upravi, ki bo pregledna, participativna in sodelovalna; v zvezi s tem poziva države članice, naj spodbujajo odprt dostop do javnih podatkov in uporabo tako imenovanega spleta 2.0, da bi povečale udeležbo državljanov; meni, da bi bilo treba načelo odprte uprave izvajati postopoma, in sicer po naslednjih etapah: izboljšanje preglednosti, omogočanje udeležbe, spodbujanje sodelovanja in izvajanje medsektorskega procesa upravljanja;

5.  poudarja, da mora Unija ob nastajanju digitalnega enotnega trga v celoti uresničiti potencial najnovejšega tehnološkega napredka, informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta ter razviti cenejše, hitrejše in preglednejše sisteme e-vlade in e-upravljanja v Evropi, kar bo močno koristilo evropskim državljanom, potrošnikom, lokalnim organom ter malim in srednjim podjetjem;

6.  poziva Komisijo, naj bolj sodeluje pri razvoju storitev e-uprave z zagotovijo smernic in podpore, zbiranjem zgledov najboljše prakse in omogočanjem izmenjave informacij med državami članicami;

7.  poudarja, da je treba spodbujati mobilnost na enotnem trgu in zmanjšati birokracijo v vsakodnevnem življenju državljanov s tem, da se jim omogoči komuniciranje, izvajanje transakcij ter pošiljanje elektronskih dokumentov in podatkov javni upravi oziroma njihovo prejemanje od javne uprave povsod v EU, pa tudi z zagotovitvijo, da bodo pravice socialne varnosti dejansko prenosljive; poudarja, da bi lahko dostop do spletnih postopkov in informacij zmanjšal odvečne upravne postopke in stroške, povečal učinkovitost uprave in znatno izboljšal odnos ljudi do vseh ravni uprave, pa tudi poslovno okolje v EU;

8.  poudarja, da je treba pri nadaljnjih digitalnih izboljšavah in posodobitvah javnega sektorja v državah članicah upoštevati osnovne potrebe običajnih državljanov, zlasti tistih, ki so v najranljivejšem položaju, denimo mladih, neizobraženih, invalidov in oseb brez internetnega dostopa, zato da bi vsem državljanom EU zagotovili enakopraven dostop do visokokakovostnih javnih storitev;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj državljane nenehno obveščajo o obstoječih portalih EU, kot sta SOLVIT in Tvoja Evropa, saj sedanje pomanjkanje informacij ovira nadaljnji razvoj poslovnega okolja in varstvo potrošnikov, zlasti v čezmejnih okoljih;

10. poziva Komisijo, naj spremlja vsa obstoječa spletna orodja za reševanje težav in informacijske portale, ki jih zagotavljajo Komisija in države članice, ter jih po možnosti poveže ali združi; oblikovanje novih spletnih portalov priporoča le v primerih, kadar ni mogoča vključitev v obstoječe rešitve;

11. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo obsežne portale e-uprave za podjetja, da bi olajšale ustanavljanje novih podjetij in čezmejno delovanje; meni, da bi bile lahko podlaga za tovrstne storitve enotne kontaktne točke iz direktive o storitvah; ugotavlja, da se prijaznost do uporabnika, dostopnost in storitve, ki jih zagotavljajo enotne kontaktne točke, v posameznih državah članicah v marsičem razlikujejo; poziva Komisijo, naj navedeno nenehno spremlja in po potrebi državam članicam nudi svetovanje in podporo;

12. poudarja, da mora biti spodbujanje e-uprave in razvoj varnih e-storitev za mala in srednja podjetja ena glavnih prednostnih nalog pri oblikovanju konkurenčnega digitalnega enotnega trga v skladu z Aktom o malih podjetjih in načelom „najprej pomisli na male“;

13. poudarja, da je treba pri razvoju infrastrukture in storitev iz akcijskega načrta za e-upravo zagotoviti in v vseh državah članicah enotno izvajati čim boljšo raven in predpise varstva osebnih podatkov, da bi preprečili nedovoljeno sledenje osebnim podatkom, na primer nakupovalnim navadam, zdravstvenemu stanju ali zdravstvenim kartotekam, ter zagotovili, da bodo podatki uporabljeni zgolj za zakonite namene, na primer za boj proti utaji davkov, in da se bodo izmenjali samo nujno potrebni podatki;

14. poudarja, da je pomembno spodbujati rabo najsodobnejših tehnologij, ki so rezultat raziskav in razvoja, da bi zagotovili varstvo in varovanje podatkov pred kibernetskimi napadi;

15. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo udeležbo lokalnih in regionalnih organov glede dostopa do informacij v javnem sektorju, ne da bi pri tem prišlo do prekrivanja z obstoječim zagotavljanjem informacij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zato da bi izboljšali zagotavljanje informacij javnosti, podjetjem in ustanovam ter poenostavili ustvarjanje novih delovnih mest na lokalni in regionalni ravni;

16. spodbuja države članice, naj javne subjekte obvežejo, da bodo dali podatke na razpolago prek registrov in katalogov javnih podatkov ter zagotovili, da se bodo določila pravila o razkritju in ponovni uporabi, pri čemer je treba upoštevati pravo o avtorskih pravicah in varstvu podatkovnih zbirk;

17. poudarja, da je treba na enotnem trgu nadalje razviti varne in učinkovite e-storitve, na primer e-identifikacijo in preverjanje verodostojnosti, ter aplikacije e-poslovanja, denimo elektronsko izstavljanje računov; zato pozdravlja pobudo Komisije za zagotovitev vzajemnega priznavanja e-avtentifikacije in identifikacije po vsej EU ter revizijo direktive o elektronskih podpisih v skladu s sporočilom Komisije o Aktu za enotni trg; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uskladitev elektronskega izstavljanja računov v Evropski uniji;

18. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo medobratovalnost med različnimi platformami za elektronska javna naročila, ki v državah članicah že obstajajo; podpira povečanje sredstev za pobude, kot sta PEPPOL in e-CERTIS; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebno usposabljanje vsem uporabnikom e-naročil, zlasti malim in srednjim podjetjem, da bi ta sistem bolje razumeli in uporabljali;

19. ponovno poudarja, da je treba sprejeti ustrezne zakonodajne ukrepe za elektronske podpise in e-avtentifikacijo, kar je nujno za zagotovitev varnega, učinkovitega in medsebojno povezanega evropskega trga e-naročil, ki bo spodbujal konkurenčnost, inovacije ter ustrezno udeležbo malih in srednjih podjetij;

20. meni, da je obžalovanja vredno, da Komisija v akcijskem načrtu ni namenila več pozornosti vprašanjem, kot je prispevek javne uprave k spodbujanju javne razprave; poudarja, da je treba izboljšati udeležbo javnosti v političnem procesu; poziva države članice, ki še niso uvedle elektronskega volilnega sistema za večjo udeležbo civilne družbe v političnem procesu, naj to storijo; poudarja, da je pomembno podpreti vse vrste politik, namenjenih povečevanju osnovne informacijske in komunikacijske pismenosti; poudarja, da je treba državljanom in podjetjem zagotoviti ustrezne in jasne informacije o e-storitvah;

21. poudarja, da sta podpiranje povečanja osnovne pismenosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter odpravljanje neenakosti v dostopnosti in razlik v tehnični opremljenosti državljanov temeljni zahtevi za zagotovitev, da bodo lahko to tehnologijo uporabljali vsi državljani;

22. meni, da bi morala e-uprava skušati okrepiti demokratično udeležbo prek preglednega javnega posvetovanja in vključevanja vseh državljanov ter zadevnih zainteresiranih strani in lokalnih organov v postopek sprejemanja odločitev; poziva države članice, naj uvedejo odprte mehanizme socialnega posvetovanja kot stalen element postopka odločanja; meni, da bi morale države članice v svojih upravah tudi razviti inovativne tehnike in orodja za vključevanje državljanov ter spremljati kakovost družbenega posvetovanja v primerjavi z nevladnimi organizacijami;

23. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in uvedejo posebna orodja informacijske in komunikacijske tehnologije za spodbujanje e-participacije, kot so enotni sistemi e-peticij, da bi imeli državljani EU in predstavniška združenja konkretno možnost uporabiti pravico državljanske pobude v skladu s členom 11 Pogodbe EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Cornelis de Jong, Małgorzata Handzlik, Iliana Ivanova, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Hans-Peter Mayer, Gianni Pittella, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Róża, grofica Thun Und Hohenstein, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, George Lyon, Emma McClarkin, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Marc Tarabella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ramona Nicole Mănescu

18. 11. 2011

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila

(2011/2178(INI))

Pripravljavka mnenja: Marietje Schaake

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi lahko platforme vseevropske e-uprave omogočile dostop do informacij o javnih storitvah, politik, vladnih sporočil in sporočil javnih organov, kulture in izobraževanja ter prispevale k vladni učinkovitosti in preglednosti, mobilnosti na enotnem trgu in večji demokratičnosti, saj dajejo državljanom pomembnejšo vlogo pri oblikovanju politike;

2.  poudarja, da je treba upoštevati digitalno ločnico in si prizadevati za njeno odpravo;

3.  poudarja, da je treba za dosego vključujočega in dostopnega e-upravljanja spodbujati digitalno pismenost in zaupanje, ki bosta poenostavljala udeležbo ali sodelovanje državljanov; v zvezi s tem meni, da je bistveno spopasti se z ovirami, zaradi katerih del prebivalstva ni povezan s spletom; poudarja, da je treba digitalno pismenost izboljšati, predvsem med ljudmi, ki nimajo osnovnega e-znanja;

4.  poziva k razvoju posebnih programov in platform e-uprave, da bi se ohranila in spodbujala lokalna, regionalna, etnična ter jezikovna raznolikost;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj dejavno vključijo državljane, podjetja, lokalne organe in izobraževalne ustanove v razvoj uporabniku prilagojenih platform e-uprave ter pri tem, kjer je le mogoče, uporabijo odprtokodno programsko opremo in interoperabilne standarde, s tem pa spodbujajo participativno demokracijo in gradijo zaupanje v demokratične oblike vladanja;

6.  poudarja, da uspešna e-uprava terja celovito povezovanje in optimizacijo upravnih postopkov ob upoštevanju pravice do lokalne samouprave na vseh ravneh uprave;

7.  poziva države članice in Komisijo, naj objavijo javno financirane podatke v strojno čitljivi obliki (in v realnem času) z odprto licenco, da bo mogoče informacije javnega sektorja inovativno ponovno uporabiti na akademskem področju, tudi za študente, ter za splošno javnost, raziskave in razvoj podjetij, s čimer se bo povečala tudi preglednost;

8.  poudarja, da še vedno ni jasne opredelitve izraza „javni upravni podatki“ in da je treba za razjasnitev njegovega natančnega pomena z javno razpravo oblikovati skupno razumevanje;

9.  poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bodo izobraževalni zavodi in kulturne ustanove ostali zunaj področja uporabe Direktive 2003/98/ES;

10. poudarja, da morajo biti osebni podatki pri javnih strukturah za obdelavo podatkov v izobraževalnih institucijah in kulturnih ustanovah zaščiteni s pravicami do dostopa, vezanimi na posameznika, da bi te podatke zaščitili pred nepooblaščeno uporabo;

11. poziva države članice, naj razvijejo odprto didaktično programsko opremo v evropskih izobraževalnih ustanovah, si izmenjajo primere najboljše prakse ter razvijejo spletne platforme za sodelovanje glede šolskega gradiva in virov, ki bodo za študente brezplačni, pri tem pa upoštevajo določbe o varstvu podatkov in avtorskih pravicah;

12. spodbuja države članice, naj uvedejo in nadalje razvijajo e-upravo v državah članicah, v katerih je manj razvita ali ni razvita, saj je učinkovito sredstvo za znižanje upravnih stroškov v javnem sektorju;

13. izraža zaskrbljenost zaradi še vedno visoke ravni digitalne nepismenosti v Evropi, ki zelo omejuje prednosti digitalne tehnologije, ter poziva države članice, naj v svoje izobraževalne sisteme vključijo digitalno opismenjevanje in s tem povezana medpredmetna znanja in veščine ter vlagajo v digitalno opismenjevanje ljudi ne glede na starost;

14. ugotavlja, da projekti e-uprave pogosto presežejo proračun, in poziva Komisijo, naj upošteva, da je pomembno takšne projekte ohraniti v mejah operativnega proračuna, ki jim je dodeljen;

15. poudarja, kako pomembno je zagotavljanje storitev e-uprave, ki državljanom EU omogočajo poslovanje, izobraževanje in delo v vseh državah članicah, ter da bi morale te storitve prispevati k zmanjšanju javne porabe.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marco Scurria, Joanna Senyszyn, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, Sampo Terho, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Liam Aylward, Heinz K. Becker, Ivo Belet, Timothy Kirkhope, Hans-Peter Martin, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou)

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Zalba Bidegain

26. 1. 2012

MNENJE Odbora za pravne zadeve

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila

(2011/2178(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Marie Cavada

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker e-uprava združuje vse tehnologije in uporabe za spletne informacije, usmeritev in upravne postopke;

B.  ker ni enotnih pravil o elektronskem izstavljanju računov in so njegove prednosti povečini neizkoriščene;

C. ker bi Evropski uniji koristila uvedba ukrepov, s katerimi bi okrepili operativno stvarnost enotnega evropskega trga ter upravam, podjetjem in državljanom prinesli konkretne koristi;

D. ker je računalništvo v oblaku gospodarsko in ekološko orodje za izboljšanje učinkovitosti informacijskih tehnologij v javnih in zasebnih podjetjih, zmanjšanje stroškov obdelave in omejitev stroškov hrambe, kar je seveda koristno, vendar je povezava med uporabnikom in strežnikom premalo varna, uporabnik pa izgubi del nadzora;

1.  opozarja, da je treba nemudoma opredeliti dobro prakso in koristne metode za razvoj e-uprave, tako da se določijo postopki medobratovalnosti ter pravila o varnosti in dostopnosti za vse zainteresirane;

2.  ugotavlja, da računalništvo v oblaku omogoča dostop do skupnega pola virov informacijske tehnologije, ki jih je mogoče z minimalnim naporom in sodelovanjem ponudnikov storitev hitro posredovati, ter da je učinkovitost oblaka v njegovi prilagodljivosti, večji produktivnosti in ohranjanju okolja, mora pa biti predvsem tehnično zanesljiv in odporen;

3.  poudarja, da so za povečano uporabo oblaka potrebni varnost programske opreme, nadzor nad preselitvijo virov informacijskih tehnologij ter strog nadzor nad dostopom do strežnikov in podatkov, za kar je treba oblikovati skupna pravila, s katerimi se zagotovi, da shranjeni podatki niso dostopni osebju oblaka, niti jih kdo drug ne more uporabiti v komercialne namene, ter vsebujejo minimalno število mest za varnostno hrambo podatkov, da bi preprečili njihovo izgubo;

4.  opozarja, da mora biti računalništvo v oblaku opremljeno s sistemom odgovornosti in tehničnimi pravili (na primer digitalni podpis), ki vsebujejo sisteme avtoriziranja in izdajanja dovoljenj, ter da mora biti uporabnik obveščen o kraju nahajanja podatkov ter o jurisdikciji, pod katero se hranijo;

5.  opozarja, da je dobro delovanje tehnične infrastrukture ter blaga in storitev e-uprave bistveno, da bi se Evropski uniji omogočilo sprejetje potrebne vizije in politik, da bi ostala konkurenčna.d

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Jean-Marie Cavada, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eva Ortiz Vilella

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, András Gyürk, Fiona Hall, Jacky Hénin, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Bernd Lange, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Alyn Smith, Francisco Sosa Wagner, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

António Fernando Correia de Campos, Norbert Glante, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Seán Kelly, Werner Langen, Alajos Mészáros, Mario Pirillo, Hannu Takkula, Silvia-Adriana Ţicău

(1)

UL C 81E, 15.3.2011, str. 45.

(2)

UL C 50E, 21.2.2012, str. 1.

(3)

UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0322.

(5)

UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(6)

IDABC – Preliminary Study on Mutual Recognition of eSignatures for eGovernment applications, 2007

(7)

SMART: specifični, merljivi, dosegljivi, realni in časovno opredeljeni cilji.

(8)

E-obveščanje, e-razpisi, e-predložitev ponudb, sprejemanje e-podpisov.

(9)

E-naročanje, e-izdajanje računov, e-plačila, uporaba e-podpisov.

(10)

Direktiva 2010/45/EU.

Zadnja posodobitev: 12. april 2012Pravno obvestilo