Postopek : 2012/2004(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0305/2012

Predložena besedila :

A7-0305/2012

Razprave :

PV 19/11/2012 - 26
CRE 19/11/2012 - 26

Glasovanja :

PV 20/11/2012 - 6.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0429

POROČILO     
PDF 220kWORD 163k
4. oktober 2012
PE 489.349v03-00 A7-0305/2012

o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij

(2012/2004(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Heinz K. Becker

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij

(2012/2004(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij, INT/606 z dne 22. februarja 2012,

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 8. februarja 2012 za uredbo Sveta o statutu evropske fundacije (COM(2012)0035),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 20. decembra 2011 za direktivo o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. decembra 2011 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (COM(2011)0862),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“ (COM(2011)0681),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja: Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“ (COM(2010)0608),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2010 o programu Evropske unije za socialne spremembe in inovacije (COM(2011)0609),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za inteligentno, trajnostno in vključujočo rast" (KOM(2010)2020),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 za uredbo Sveta o evropskem socialnem skladu in razveljavitvi uredbe (COM(2011)607),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758),

–   ob upoštevanju publikacije Programa Združenih narodov za razvoj in Evropske raziskovalne mreže EMES iz leta 2008 z naslovom „Social Enterprise: A new model for poverty reduction and employment generation(1) (Socialno podjetništvo: nov model za zmanjševanje revščine in ustvarjanje delovnih mest),

–   ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. oktobra 2011 "Socialno podjetništvo in socialna podjetja" IN/589,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(2),

–   ob upoštevanju svoje pisne izjave (P7_DCL(2010)0084), sprejete 10. marca 2011,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2012 o statutu evropske zadruge glede udeležbe delavcev(3),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A7–0305/2012),

A. ker socialna podjetja, ki predstavljajo 10 % vseh evropskih podjetij, kar je 2 milijona podjetij, in zaposlujejo več kot 11 milijonov ljudi v EU, kar je 6 % skupne delovne sile v Uniji, veliko prispevajo k evropskemu socialnemu modelu in k strategiji Evropa 2020;

B.  ker je zgodovinski razvoj privedel do različnih pravnih okvirov za podjetja vseh vrst, tudi za podjetja socialnega gospodarstva in socialna podjetja, ki razkrivajo pomembne razlike med državami članicami;

C. ker podjetja socialnega gospodarstva niso priznana v nobenem pravnem okviru na evropski ravni, priznana so le na nacionalni ravni v nekaterih državah članicah;

D. ker so posledice trenutne socialne, gospodarske in finančne krize ter demografske spremembe, zlasti starajoče se prebivalstvo, izziv za sisteme zdravstvenega in socialnega varstva, vključno s shemami obveznega in prostovoljnega socialnega zavarovanja, zato bi bilo treba spodbujati inovativne sisteme socialne pomoči, da bi z njimi zagotovili ustrezno in dostojno socialno varnosti;

E.  ker sta Akt za enotni trg in strategija Evropa 2020, ki sta namenjena ustvarjanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti, s tem pa povečanju števila in izboljšanju kakovosti delovnih mest ter boju proti revščini, močno povezana med seboj, in ker je lahko prispevek socialnih podjetij precejšen, saj imajo velik potencial za inovacije in se lahko ustrezno odzivajo na socialne potrebe;

F.  ker Komisija priznava, da so akterji socialne ekonomije in socialna podjetja pomembno gibalo rasti in socialnih inovacij s potencialom za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in za vključevanje ranljivih skupin na trg dela;

G. ker bi morali pozdraviti predloga Komisije za uredbo o evropskih skladih za socialno podjetništvo in za program EU za socialne spremembe in socialne inovacije;

H. ker lahko socialna podjetja pomagajo pri zagotavljanju socialnih storitev, ki so ključne sestavine socialne države, s tem pa prispevajo k doseganju skupnih ciljev Evropske unije;

I.   ker se številna socialna podjetja srečujejo s težavami pri dostopanju do finančnih sredstev za razširitev njihove dejavnosti, zaradi česar potrebujejo posebej prilagojeno podporo v obliki, na primer, socialnega bančništva, instrumentov za porazdelitev tveganja, dobrodelnih skladov ali (mikro) kreditov, zlasti v primeru mikro podjetij in malih in srednjih podjetij; ker imajo v tem pogledu strukturni skladi EU pomembno vlogo pri omogočanju lažjega dostopa do financiranja za socialna podjetja, tudi taka z visoko naložbeno intenzivnostjo;

J.   ker večina socialnih podjetij spodbuja politične reforme, saj spodbujajo dobro upravljanje, zlasti z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih strani, in podpirajo vzajemno učenje in socialno inovativnost, s tem pa se odzivajo na vse pogostejše zahteve državljanov po etičnem, socialnem in okolju prijaznem podjetniškem ravnanju;

K. ker socialna podjetja že po svoji naravi in s svojim načinom dela prispevajo k vzpostavljanju bolj povezane in dejavne družbe, pogosto ponujajo – in bi morala ponujati – ugodne delovne pogoje in enako plačilo za enako delo ter podpirajo enake možnosti za moške in ženske, s tem pa omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

L.  ker Komisija predlaga, naj se na področju pridržanih naročil doda nova kategorija prikrajšanih oseb;

Uvod

1.  pozdravlja sporočili Komisije o „pobudi za socialno podjetništvo“ in o „okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ s priporočili za nacionalne vlade za izboljšanje okvirnih pogojev za socialna podjetja, ki naj privedejo do novih priložnosti in delovnih mest, med drugim v hitro rastočem sektorju zdravstvenega in socialnega varstva (tako imenovani beli sektor) in okoljskem sektorju (tako imenovani zeleni sektor) – sektorja, ki socialnemu in širšemu gospodarstvu ponujata nove možnosti;

2.  ugotavlja, da je socialno gospodarstvo del ekosocialnega tržnega gospodarstva in enotnega trga EU, in opozarja na njegovo veliko odpornost na krize in na njegove zanesljive poslovne modele; poudarja, da si socialna podjetja pogosto prizadevajo, da bi izpolnila socialne in človeške potrebe, ki jih ne uspe izpolniti – ali vsaj ne ustrezno – komercialnim akterjem ali državi; poudarja, da je za delovna mesta v socialnem gospodarstvu značilno, da bodo verjetneje ostala na lokalni ravni;

3.  ugotavlja, da je socialno podjetje tisto podjetje, ki ne glede na svojo pravno obliko:

a)  si v skladu s členi o združevanju, statuti ali katerimi koli drugimi statutarnimi dokumenti o ustanovitvi podjetja prizadeva za izpolnitev glavnega cilja doseganja merljivih pozitivnih socialnih vplivov, pri čemer podjetje:

–   zagotavlja storitve ali izdelke občutljivim, marginaliziranim, prikrajšanim ali izključenim osebam in/ali

–   zagotavlja storitve ali izdelke s proizvodno metodo, s katero izpolnjuje svoj socialni cilj;

b)  svoje dobičke namesto za njihovo razdelitev uporablja zlasti za izpolnitev svojega glavnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za vse primere, ko se dobički razdelijo med delničarje in lastnike, kar zagotavlja, da razdeljevanje dobička ne ogroža izpolnitev glavnega cilja; ter

c)  je upravljano odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in/ali zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;

Priporočeni ukrepi za različne vrste podjetij

4.  poudarja, da dejavnosti prostovoljcev v različnih sektorjih socialnega gospodarstva – vključno z mladimi, ki šele začenjajo poklicno pot ter prinašajo navdušenje in nove sposobnosti, ter starejšimi, ki imajo obsežne izkušnje in razvite sposobnosti – pomenijo pomemben prispevek k gospodarski rasti, solidarnosti in socialni koheziji, mnogim ljudem pa osmislijo življenje; poziva k priznanju in ustrezni finančni in strukturni podpori na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da socialna podjetja ne bi bila v slabšem položaju zaradi drugih vrst podjetij, ki „pobirajo“ pridobitna področja v socialnem gospodarstvu; poudarja, da so ta področja večinoma urbana, kar pomeni, da drugim, manj pridobitnim, večinoma podeželskim ali oddaljenim območjem, kjer je logistika povezana z višjimi stroški, ostajajo manj številčne in slabše storitve; poudarja, da bi morali imeti uporabniki možnost, da izbirajo med več ponudniki storitev;

6.  poudarja pomen strategije in ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva in inovativnih socialnih podjetij, zlasti kar zadeva mlade in prikrajšane osebe, da bi podjetniki in podjetnice lažje dostopali do programov in financiranja Unije in držav članic; poziva k ustrezni podpori programu Erasmus za mlade podjetnike, da se njegova privlačnost in prepoznavnost izboljšata tudi v socialnem gospodarstvu; opozarja pa, da morajo samozaposlovanje spremljati ustrezni napotki;

7.  ugotavlja, da socialno gospodarstvo zaznamuje velika raznolikost; poudarja, da bi moralo biti oblikovanje novih okvirov na ravni EU za podjetja neobvezno, pred tem pa bi bilo treba opraviti oceno učinka, da bi se upošteval obstoj različnih socialnih poslovnih modelov v državah članicah; poudarja, da bi se morali morebitni ukrepi ponašati z dodano vrednostjo za vso EU;

8.  podpira pobude na ravni EU za širjenje in krepitev že naprednega sektorja združenj v več državah članicah; poziva k pripravi evropskega statuta za združenja, ki naj dopolni obstoječe pravne statuse na ravni držav članic;

9.  pozdravlja namen Komisije, da predstavi predlog za poenostavitev Uredbe o statutu evropske zadruge;

10. pozdravlja študijo Komisije o položaju vzajemnih družb v Evropi, pri kateri je tesno udeležen prizadeti sektor; poudarja, da bi morali z evropskim statutom vzajemne družbe priznati kot posebne in pomembne akterje v evropskem gospodarstvu in družbi; poudarja koristi evropskega statuta, ki bi omogočil čezmejne dejavnosti vzajemnih družb; spodbuja države članice, ki nacionalnega statuta za vzajemne družbe še niso sprejele, naj to storijo;

11. pozdravlja predlog Komisije za uredbo o statutu evropske fundacije(4);

12. opozarja, da se je Komisija v dokumentu COM(2004)0018 obvezala k dvanajstim konkretnim ukrepom v podporo razvoju zadrug, in obžaluje, da je napredek na tem področju zelo majhen; poziva Komisijo, naj – skladno s pobudo iz leta 2004 – ambiciozno predlaga nadaljnje ukrepe za ugodnejše pogoje delovanja za zadruge, vzajemne družbe, združenja ali fundacije, s tem pa podpre razvoj socialnega gospodarstva nasploh;

13. pozdravlja sprejetje revidiranega paketa pravil EU o državni pomoči v zvezi s socialnimi in lokalnimi storitvami, hkrati pa poziva Komisijo, naj ta pravila – predvsem v zvezi s socialnimi podjetji – dodatno pojasni, da bi jih lokalni in regionalni organi lažje razumeli in uporabljali;

Podjetja, ki izpolnjujejo socialne cilje ali imajo socialne učinke

14. poudarja, da so socialna podjetja pomembni ponudniki socialnih storitev splošnega pomena; opozarja, da ta podjetja pogosto bodisi izhajajo iz organizacij civilne družbe, prostovoljnih organizacij in/ali socialnih združenj bodisi so s temi organizacijami in/ali združenji tesno povezana, zagotavljajo pa storitve, ki so namenjene posameznikom in so zasnovane tako, da zadovoljijo življenjsko pomembne potrebe ljudi, zlasti uporabnikov v ranljivem položaju; opozarja, da se socialna podjetja pogosto znajdejo med tradicionalnim zasebnim in javnim sektorjem ter opravljajo javne storitve, tj. storitve v okviru javnih naročil;

15. meni, da je treba pojem socialne odgovornosti podjetij obravnavati ločeno od pojma socialnega gospodarstva in socialnih podjetij, čeprav so nekatera komercialna podjetja s pomembnimi dejavnostmi v okviru socialne odgovornosti podjetij lahko močno povezana s socialnim podjetništvom;

Finančne perspektive – za boljše pravno in davčno okolje

16. meni, da program za socialne spremembe in socialne inovacije za 2014–2020 – ki se osredotoča na mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – prispeva k prizadevanjem za večjo dostopnost mikro kreditov za mikro podjetja v socialnem gospodarstvu, hkrati pa upošteva, da socialna podjetja sredstva potrebujejo iz zelo različnih razlogov;

17. je prepričan, da so različni finančni instrumenti, denimo evropski skladi za socialna podjetja, evropski skladi tveganega kapitala in skladi poslovnih angelov, potrebni, da se socialnim podjetjem izboljša dostop do finančnih trgov;

18. poudarja, da je treba socialna podjetja podpreti z zadostnimi finančnimi sredstvi na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni Unije, ter opozarja na ustrezna sredstva v okviru večletnega finančnega okvira 2014–2020 (evropski socialni sklad, evropski sklad za socialni razvoj, kmetijski sklad za razvoj podeželja, program za socialne spremembe in socialne inovacije, program za raziskave in razvoj, pa tudi Obzorje 2020); izrecno poziva k podpori inovativnim socialnim podjetjem, zlasti tistim, ki spodbujajo kakovostna delovna mesta, se borijo proti revščini in socialni izključenosti ter vlagajo v izobrazbo, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

19. poudarja, da je treba dostop do financiranja Unije poenostaviti in omogočiti ustrezno prožnost na ravni držav članic; na voljo je treba dati možnosti financiranja, jih jasno oglaševati in poleg tega še poenostaviti zahteve glede organizacije, upravljanja in poročanja;

20. poudarja, da bo pred uvedbo novih oblik finančne podpore izdelana analiza sedanjih instrumentov, da se preveri njihova učinkovitost, zato meni, da je treba pridobiti instrumente za merjenje in primerjanje socialnega donosa naložb, da se spodbudi razvoj preglednejšega naložbenega trga;

21. meni, da je treba ustvariti pogoje, pod katerimi bi lahko socialna podjetja postala finančno neodvisna in bi se ukvarjala s komercialnimi dejavnostmi;

22. meni, da je za ohranjanje osrednjih značilnosti socialnega podjetništva in socialnih podjetij nujno potrebno odgovorno upravljanje, podprto z ustreznim spremljanjem in preglednostjo mehanizmov financiranja;

Merila, podpora in spodbude

23. se zavzema za pripravo primerjalne študije o različnih nacionalnih in regionalnih pravnih okvirih po Uniji, o pogojih in značilnostih poslovanja za socialna podjetja, vključno z njihovo velikostjo, številom in področjem delovanja, pa tudi o sistemih potrjevanja in označevanja; primerjalno študijo bi sprožila Komisija, izvajala pa bi se v sodelovanju s socialnimi podjetji;

24. poudarja, da se socialna podjetja zelo razlikujejo po obliki, velikosti, poslovni dejavnosti, gospodarnosti in sodelovanju; ugotavlja, da obstajajo socialna podjetja, ki so vodilna pri razvoju na svojem področju in ki imajo zadostne zmogljivosti za lastni razvoj, obstajajo pa tudi taka, ki za svojo ustanovitev, razvoj in upravljanje potrebujejo znanje in izkušnje;

25. meni, da je treba za večjo konkurenčnost socialnih podjetij po Uniji podpreti ustanavljanje socialnih inovacijskih grozdov, ki ne bodo imeli dodane vrednosti le na lokalni ravni; poleg tega meni, da bi lahko socialna podjetja z ustreznimi spodbudami pomembno prispevala k zaposlovanju kvalificiranih delavcev, starejših od 50 let, ki so zapustili trg dela;

26. podpira predlog Komisije, da vzpostavi večjezično, dostopno in uporabniku prijazno spletno platformo za socialna podjetja, ki bi med drugim morala omogočati vzajemno učenje in izmenjavo najboljših praks, pospeševati razvoj partnerstev, olajšati izmenjavo informacij o dostopu do financiranja in o možnostih za usposabljanje ter služiti kot omrežje za čezmejno sodelovanje; poziva Komisijo in države članice, naj socialnim podjetjem namenijo pozornost v okviru odprte metode sodelovanja;

27. podpira predlog Komisije, da ustanovi ekspertno skupino za razvoj socialnega podjetništva (GECES), ki bi spremljala in ocenjevala doseženi napredek pri izvajanju ukrepov, predvidenih v sporočilu (COM(2011)0682);

28. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali bi bilo možno in zaželeno razviti „evropsko socialno oznako“, ki bi jo podeljevali socialnim podjetjem, da bi ta lažje dostopala do javnih in socialno inovativnih naročil, ne da bi kršila pravila o konkurenci; predlaga, da bi bilo treba podjetja, ki bi prejela to oznako, redno spremljati glede njihovega spoštovanja določb, predvidenih z oznako;

29. poziva k pripravi pravil EU o javnem naročanju, s katerimi bi se pri oddajanju naročil storitev zunanjim izvajalcem namesto načela najnižje cene uporabljalo načelo ekonomsko najugodnejše ponudbe;

30. poziva Komisijo, naj zagotovi boljše razumevanje in poznavanje socialnih podjetij in socialnega gospodarstva, naj poskrbi za njuno večjo prepoznavnost, med drugim v kontekstu 8. okvirnega programa (Obzorje) ter naj uvede redno letno poročilo o dejavnostih socialnega gospodarstva; poziva države članice, naj se odzovejo na poziv Komisije po predlogih za to, da bi nacionalni statistični uradi pripravili zanesljive statistične podatke o socialnih podjetjih;

31. poziva Komisijo in države članice, naj socialna podjetja vključijo v akcijske načrte za zaposlovanje in socialno vključevanje, in podpira evropsko nagrado za socialno podjetništvo v priznanje socialnim učinkom tega podjetništva;

32. opozarja, da socialna podjetja potrebujejo kar največ podpore in da je treba s kampanjami ozaveščanja in nenazadnje s poudarjanjem, da njihova koristnost presega zgolj ekonomsko, prispevati k njihovi sprejetosti, zato poziva k obsežni informacijski kampanji, ki bi jo sprožili Komisija, države članice in socialni partnerji in v ta namen postavili dostopno, večjezično spletno stran, ki bi državljanom zagotavljala hitro dostopne in razumljive informacije o socialnih dobrinah in storitvah;

33. poziva države članice, naj pretehtajo, ali bi bilo koristno, da se v učne načrte šol, univerz in drugih izobraževalnih ustanov in v programe vseživljenjskega učenja vključijo načela socialnih podjetij/socialnega podjetništva in socialne odgovornosti, da bi na ta način prispevali k razvoju socialnih in državljanskih kompetenc ter podprli zaposlovanje v socialnih podjetjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo konvencionalno in spletno izobraževanje socialnih podjetnikov in spodbujajo tesnejše sodelovanje med socialnimi podjetji, komercialnimi podjetji in akademskim svetom, da bi se povečalo poznavanje in boljše razumevanje socialnih podjetij, pa tudi da bi se odpravili morebitni obstoječi stereotipi;

34. meni, da bo uvedba skupnega evropskega okvira na področju objave podatkov zagotovila jasnejše in učinkovitejše informacije o naložbah v socialna podjetja;

35. pozdravlja zavezo Komisije, da bo preučila in predvidela možnost, da bi socialna podjetja za lažji razvoj lahko uporabljala neizkoriščene, „speče“ patente, in pričakuje konkretne ukrepe v bližnji prihodnosti;

36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

http://www.emes.net/fileadmin/emes/PDF_files/News/2008/11.08_EMES_UNDP_publication.pdf.

(2)

OJ C 76E, 25.3.2010, str.16.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0071.

(4)

COM(2012) 0035 konč.


OBRAZLOŽITEV

Najprej je treba izrecno opozoriti na podnaslov sporočila Evropske komisije z dne 25. oktobra 2011 o „Pobudi za socialno podjetništvo“, saj na lep način v strnjeni obliki opiše kompleksno zastavljene cilje EU:

Ustvarjanje „ekosistema“ za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega gospodarstva in socialnih inovacij.

Ta cilj vključuje priznanje obstoječih struktur in tudi uvedbo novih, inovativnih oblik v socialnem gospodarstvu – oboje bo v prihodnosti nujno, če hočemo, da bodo izzivi na socialnem področju skladni s strategijo Evropa 2020, in če hočemo uspešno izpolniti njene temeljne naloge. Sledita dva stebra tega evropskega pristopa:

A.  Nesporno je, da potrebe po socialnih storitvah nenehno naraščajo, npr. na področju zdravstva in nege – že zaradi demografskih sprememb v smislu starajoče se družbe.

B.   Evropa si prizadeva za gospodarsko rast, da bi povečala svojo konkurenčnost na svetu z možnostjo ustvarjanja novih delovnih mest – glede na soglasne napovedi lahko te možnosti najdemo pretežno v „zelenem in belem gospodarstvu“.

Sklepi, ki izhajajo iz tega, potrjujejo pravilnost politične agende, ki si jo je zastavila EU: Od resolucije o socialnem gospodarstvu leta 2009 in investicijskega sklada za socialna podjetja leta 2012 vse do pobude za socialno podjetništvo.

Za razliko od številnih drugih gospodarskih sektorjev socialno podjetništvo potrebuje dodatne finančne instrumente. Pobudam Komisije bi morali v tem primeru čim prej slediti ustrezni ukrepi na nacionalni in regionalni ravni.

Da bi lahko omogočili hiter razvoj socialnega podjetništva skupaj s ciljno usmerjenim spodbujanjem oseb in organizacij, ki se s tem ukvarjajo, želimo s tem poročilom Evropskega parlamenta opredeliti natančne, jasne in odprte splošne pogoje za naslednjo fazo evropskega socialnega gospodarstva, pred katerim se bodo odprle nove priložnosti.

Zavedamo se, in to izražamo tudi v poročilu, da bi fazo, ki je pred nami, morali spremljati večja inovativnost in poskusi, katerih uspeh ali neuspeh bodo v določenem časovnem obdobju ocenile institucije EU skupaj z državami članicami. Na tej podlagi bi lahko konkretno ugotovili, kateri so najustreznejši postopki in ukrepi, s katerimi bi lahko učinkovito nadaljevali dolgoročni razvoj socialnega podjetništva.

Na kratko: urejeni okvirni pogoji in akcijski načrti bi hkrati morali ohraniti prostor za raznolikost in pluralnost na tistih mestih, kjer že obstaja, oziroma bi ga ustvarili tam, kjer ga do zdaj ni bilo.

Za podlago bi lahko izkoristili ključne ukrepe, ki jih je predlagala Komisija, na primer kartografijo socialnega podjetništva v Evropi, podatkovno banko certificiranja ali obsežne informacijske platforme za vzajemno učenje. Prav tako bi za nadaljnji razvoj zelo koristilo oblikovanje nekakšnega žiga kakovosti za socialna podjetja.

Pogosto se za primerjavo navajata dva vidika:

1.   K opredelitvi socialnega podjetništva in k njegovi samoumevnosti spadajo pojmi, kot so skupni interes, družbena koristnost, socialni in okoljski vplivi, ter dejavniki, kot so večje vračanje dobička ali modeli soodločanja delavcev ter načela odprtosti in preglednosti.

2.   Podlaga za načrtovani cvetoči razvoj socialnega podjetništva je splošno sprejeto prepričanje, da so socialna podjetja sestavni del ekosocialnega gospodarstva na evropskem notranjem trgu; tudi socialno podjetništvo potrebuje nadzorovano konkurenco, ki vodi k nenehnemu izboljševanju kakovosti in prizadevanjem za učinkovitost.

To poročilo stremi k temu, da bi oba vidika vzporedno in skupaj prispevala k pozitivnemu razvoju socialnega podjetništva.

Slogan neke avstrijske nepridobitne organizacije lepo povzema splošno razumevanje tega:

           „Vsakdo, ki potrebuje pomoč, ima pravico do kakovostne storitve.“

„Nadzorovana konkurenca“: posebna značilnost socialnih storitev je, da so v strnjenih naseljih pogosto ugodnejše kot na podeželju (vzroki: strnjena logistika, dovozne poti itn.). Seveda morajo tudi tukaj za konkurenco veljati določena pravila, da se pridobitno usmerjene osebe ne bi osredotočile na posamezna območja in drugim prepustile „revne storitve za revne ljudi“.

V zvezi z naslednjo fazo razvoja je treba posvetiti posebno pozornost socialnemu bančništvu, kot na primer v Avstriji (npr. hranilnica Zweite Sparkasse), kjer že zdaj zelo učinkovito pomagajo številnim ljudem v socialni stiski.

V prihodnje bi si morali temeljiteje ogledati tudi modele socialnega franšizinga v smislu njihove morebitne vloge, ki bi jo imeli kot tovrstna socialna podjetja.

Zato zavihajmo rokave, da bomo čim bolj razvili socialno podjetništvo. Kajti:

Prihodnost se začenja zdaj!


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (19.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij

(2012/2004(INI))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja predlog Komisije za bolj dostopno financiranje za socialna podjetja z vzpostavitvijo regulativnega okvira za uvajanje naložbenih instrumentov na ravni EU; spodbuja Komisijo, naj glede na še povsem neizkoriščene inovativne zmogljivosti teh podjetij čim prej predlaga uporabno zakonodajo; poudarja, da bo pred uvedbo novih oblik finančne podpore izdelana analiza sedanjih instrumentov, da se preveri njihova učinkovitost, in zato meni, da je treba pridobiti instrumente za merjenje in primerjanje socialnega donosa naložb, da se spodbudi razvoj preglednejšega naložbenega trga; je trdno prepričan, da so potrebni različni finančni instrumenti, kot so evropski skladi za socialna podjetja ali evropski skladi tveganega kapitala, izdaja solidarnostnih obveznic in pobude za poslovne angele, ki jih je treba spodbujati in podpirati;

2.  poudarja, da se socialna podjetja zelo razlikujejo po obliki, velikosti, poslovni dejavnosti, gospodarnosti in sodelovanju. Obstajajo socialna podjetja, ki so vodilna pri razvoju na svojem področju in ki imajo zadostne zmogljivosti za lastni razvoj, obstajajo pa tudi taka, ki za svojo ustanovitev, razvoj in upravljanje potrebujejo znanje in izkušnje;

3.  meni, da je opredelitev socialnega podjetja v sporočilu o pobudi za socialno podjetništvo korak naprej k priznavanju posebnosti te vrste organizacije; se zavzema, da bi ta opis uporabljale vse institucije EU; vztraja, da se mora ta opis uporabiti v predlogu uredbe o evropskih sredstvih za pobude socialnega podjetništva; poleg tega vztraja, da se upoštevajo tri ključne razsežnosti, po katerih se odlikujejo socialna podjetja, to so socialni cilj/namen; podjetniška dejavnost in participativno upravljanje;

4.  poudarja, da se pristop „socialnega podjetja“ nedvoumno povezuje z demokratičnim upravljanjem podjetja, ki docela zagotavlja ekonomsko demokracijo, sodelovanje vseh zainteresiranih strani ter preglednost in spremenjeno vodenje podjetja v skladu z načeli Evropske unije, OVSE in Združenih narodov; poziva Evropsko komisijo, naj teh vidikov ne upošteva le v svojih predlogih za izboljšanje pravnega okolja, temveč tudi pri analizi in opredelitvi dobre prakse in posnemljivih modelov ter pri vzpostavitvi javne baze podatkov o oznakah in certifikatih, ki se za socialna podjetja uporabljajo v Evropi, da se izboljšata njihova prepoznavnost in primerljivost;

5.  meni, da je treba ustvariti pogoje, pod katerimi bi lahko socialna podjetja postala finančno neodvisna in bi se ukvarjala s komercialnimi dejavnostmi; ugotavlja, da v mnogih državah članicah finančni mehanizmi in zmanjšan obseg javnih naročil silijo socialna podjetja, da se osredotočajo na pridobivanje podpore in sredstev od vladnih institucij, namesto da bi se posvetila izboljševanju kakovosti svojih storitev ali proizvodov, kar bi povečalo njihovo konkurenčnost; poudarja potrebo po širjenju dostopa do dolžniških in lastniških instrumentov na ustrezni stopnji razvoja podjetja, pri čemer pa je treba upoštevati posebnosti v delovanju socialnih podjetij;

6.  meni, da je treba za večjo konkurenčnost socialnih podjetij po Evropi podpreti ustanavljanje socialnih inovacijskih grozdov, ki nimajo dodane vrednosti le na lokalni ravni; poleg tega meni, da bi lahko socialna podjetja z ustreznimi spodbudami pomembno prispevala k zaposlovanju kvalificiranih delavcev, starejših od 50 let, ki so zapustili trg dela;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev enakih možnosti za socialna podjetja, kadar sodelujejo pri javnih naročilih;

8.  pozdravlja premik Komisije k poenostavitvi računovodskih načel za MSP, kar bo pripomoglo k še večjim prihrankom;

9.  meni, da bo uvedba skupnega evropskega okvira na področju objave podatkov zagotovila jasnejše in učinkovitejše informacije o naložbah v socialna podjetja;

10. meni, da imajo socialna podjetja na eni strani težave zaradi pomanjkanja ustreznega znanja in izkušenj, na drugi pa, ker se posebnostim socialnih podjetij ne namenja dovolj pozornosti, zaradi česar ni pomembna le izmenjava znanja na mednarodni ravni, kjer je to ustrezno, in v posameznih državah članicah, temveč tudi zagotovitev ustreznega svetovanja, usposabljanja (začetnega in nadaljevalnega) in informacij; meni, da lahko s podpiranjem in spodbujanjem socialnih podjetij kar najbolj izkoristimo njihov potencial za rast in sposobnost za ustvarjanje družbene vrednosti;

11. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe poklicnega usposabljanja, tudi take, ki temeljijo na uporabi komunikacij in informacijske tehnologije in so namenjeni podjetjem, ki zagotavljajo socialne storitve in/ali blago in storitve za ranljivo prebivalstvo;

12. poudarja, da je bistvenega pomena, da se z ustreznimi informacijskimi kampanjami izboljša poznavanje socialnih podjetij, zlasti tistih, ki temeljijo na socialni ekonomiji; poleg tega meni, da je treba zaradi tega cilja povečati prepoznavnost prednosti in ciljev socialnega podjetništva, tako da se upoštevajo druge ocene in kazalniki, ki niso samo ekonomske narave; ugotavlja, da delovanje socialnih podjetij, zlasti tistih, ki temeljijo na socialni ekonomiji, v številnih primerih ovirajo slaba ozaveščenost ali stereotipi v zvezi s takimi podjetji; zato ugotavlja, da je po mnenju Komisije najbolj nujna prednostna naloga razširiti ozaveščenost znotraj vseh javnih organov, zlasti lokalnih skupnosti, saj lahko izraba lokalnih možnosti pomaga pri vključevanju teh skupnosti in hkrati poveča privlačnost socialnih podjetij, ki delujejo v posameznih regijah;

13. poudarja priložnost, omenjeno v sporočilu, da se podpre sodelovanje socialnih podjetij na trgu javnih naročil; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predvidi ukrepe za spodbujanje uporabe socialnih določb ali javnih naročil, rezerviranih za podjetja, ki zaposlujejo socialno prikrajšane osebe;

14. pozdravlja zavezo Komisije, da bo preučila in predvidela možnost uporabe neizkoriščenih patentov v socialnih podjetjih za njihov lažji razvoj, in pričakuje konkretne ukrepe v bližnji prihodnosti;

15. poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo standardi, ki jih oblikujejo evropski organi za standardizacijo, postali bolj dostopni za socialna podjetja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, António Fernando Correia de Campos, Ioan Enciu, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Seán Kelly, Werner Langen, Mario Pirillo, Peter Skinner, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jorgo Chatzimarkakis


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (28.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij

(2012/2004(INI))

Pripravljavka mnenja: Małgorzata Handzlik

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da imajo socialna podjetja potencial, da postanejo pomembno gonilo inovacij, najdejo inovativne rešitve za aktualno socialno in gospodarsko problematiko in pomembno prispevajo k čezmejnemu sodelovanju, zaradi česar podpirajo rast v tem sektorju; zato spodbuja razvoj poenostavljenega podpornega regulativnega okvira, s katerim bo mogoče spodbujati organizacijsko raznolikost socialnih podjetij, odgovoriti na posebno naravo njihovih dejavnosti in jim omogočiti finančno podporo, ki bo bolje prilagojena socialnemu podjetništvu in socialnim podjetjem, predvsem malim in srednjim, s čimer bi spodbodli njihovo rast in vzdržnost;

2.  meni, da je za ohranjanje osrednjih značilnosti socialnega podjetništva in socialnih podjetij nujno potrebno odgovorno upravljanje, podprto z ustreznim spremljanjem in preglednostjo mehanizmov financiranja;

3.  poudarja, da priznanje socialnih podjetij na evropski ravni ne bi smelo biti omejeno na vključevanje družbenih ciljev v nekaterih komercialnih podjetjih, temveč bi bilo treba upoštevati posebnosti vsake kategorije teh podjetij, zlasti na področju socialnega in dobrodelnega gospodarstva; poudarja, da je treba za to sprejeti in izvajati finančne instrumente, ki jim bodo omogočali, da svoje dejavnosti opravljajo v skladu s svojimi smotri in cilji, ter spodbujali solidarnost med njimi; poleg tega poudarja, da bi boljše poznavanje tovrstnih podjetij ter kvalitativna, večstranska in neodvisna ocena njihovih dejavnosti spodbudila njihovega prispevanja vsej družbi ter pomagala ozaveščati, zakaj je socialna kohezija vir gospodarskega in družbenega bogastva, ne pa breme;

4.  pozdravlja predlog o mikrokreditih v podporo evropskim malim in srednjim podjetjem;

5.  poudarja, da socialna podjetja v vseh sektorjih prispevajo h krepitvi socialne kohezije in k splošnemu zadovoljevanju potreb potrošnikov, še posebej pa potreb ranljivih potrošnikov; poudarja, da je namen teh podjetij predvsem zadovoljevati potrebe družbe in javnosti, pa tudi vse pogostejše zahteve državljanov po etičnem ravnanju ter večjem spoštovanju človeka, okolja, socialnih standardov in solidarnosti;

6.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za ozaveščanje širše javnosti o dejavnostih socialnih podjetij in povečanje zaupanja vanje ter za spodbujanje širše javnosti k dejavnemu podpiranju tovrstnih podjetij;

7.  poziva države članice, naj podpirajo, spodbujajo in razvijajo subjekte socialnega gospodarstva, in sicer z odpravo ovir za zagon in razvoj socialnih podjetij, podporo usposabljanju in preusposabljanju na tem področju ter povečanjem pomoči za podjetnike iz socialnih podjetij;

8.  poudarja, da socialna podjetja že po svoji naravi in s svojim delovanjem pomagajo ustvarjati bolj povezano, demokratično in „dejavno“ družbo, ki bo prispevala k ustvarjanju delovnih mest ter k trajnostni in vključujoči gospodarski rasti – predvsem z uveljavljanjem solidarnosti in trajnosti, socialne kohezije in vključevanja, kakovostnimi in stabilnimi delovnimi mesti, enakimi možnostmi za moške in ženske ter z usklajevanjem osebnega, družinskega in poklicnega življenja;

9.  meni, da sta družbena odgovornost podjetij in socialno podjetništvo dopolnjujoča se vidika iste politike, zato ju je treba razvijati usklajeno in pri tem ne podvajati prizadevanj držav članic;

10. meni, da je reforma predpisov EU s področja javnih naročil dobra priložnost za izboljšanje spoštovanja socialnih standardov, povečanje sodelovanja socialnih podjetij pri javnih naročilih in izboljšanje njihovega dostopa do podeljevanja javnih naročil; pozdravlja novi režim socialnih storitev, ki ga je Komisija predlagala v okviru revizije direktiv o javnem naročanju, in poudarja, da je to orodje za lokalne naročnike pomembno pri zagotavljanju kakovostnih storitev, ki spodbujajo socialno kohezijo;

11. je seznanjen s predlogom Komisije, naj se na področju pridržanih naročil doda kategorija prikrajšanih oseb; poudarja potencial novih določb o pridržanih naročilih, ki bi ob spoštovanju načel konkurenčnega dodeljevanja naročil lahko tudi spodbujale inovativen socialni in teritorialni razvoj;

12. poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno oceno učinka, da bi lahko oblikovala dolgoročno strategijo za varstvo socialnih in okoljskih ciljev in povečala udeležbo socialnih podjetij v javnih naročilih, ne da bi se s tem oviralo konkurenčno dodeljevanje naročil ali spodbujalo neupoštevanje pravil; poziva države članice, naj odpravijo ovire, ki subjektom socialnega gospodarstva onemogočajo zagon in razvoj gospodarske dejavnosti, še posebej pri izvajanju upravnih postopkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Malcolm Harbour, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Robert Rochefort, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Róża grofica Thun Und Hohenstein, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Mario Borghezio, Simon Busuttil, Pier Antonio Panzeri, Laurence J.A.J. Stassen, Marc Tarabella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Anja Weisgerber, Kerstin Westphal


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Kozłowski, Svetoslav Hristov Malinov, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Birgit Sippel, Csaba Sógor

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Cornelia Ernst

Zadnja posodobitev: 11. oktober 2012Pravno obvestilo