POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
15.10.2012 - (COM(2010)0748 – C7‑0433/2010 – 2010/0383(COD)) - ***I
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Tadeusz Zwiefka
(Prenovitev – člen 87 Poslovnika)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
(COM(2010)0748 – C7‑0433/2010 – 2010/0383(COD))
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2010)0748) in ocene učinka, ki jo je opravila Komisija (SEC(2010)1547),
– ob upoštevanju člena 294(2), člena 67(4) in točk (a), (c) in (e) člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0433/2010),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja Nizozemskega senata in Nizozemske poslanske zbornice v okviru protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2011[1];
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[2],
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne X, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0320/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[3]*
k predlogu Komisije za
---------------------------------------------------------
UREDBA (EU) ŠT. .../2012EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(Prenovitev)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 67(4) ter člena 81(2)(a), (c) in (e) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[5],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Dne 21. aprila 2009 je Komisija sprejela poročilo[6] o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah [7]▌. Iz poročila izhaja, da je na splošno izvajanje omenjene uredbe zadovoljivo, da pa bi bilo treba izboljšati izvajanje nekaterih njenih določb ter s tem še bolj olajšati prosti pretok sodnih odločb in dostop do sodnega varstva. Ker je potrebna cela vrsta sprememb, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.
(1a) Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2009 v Bruslju sprejel nov večletni program z naslovom „Stockholmski program odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“[8](v nadaljnjem besedilu „program“). V programu je Evropski svet izrazil, da bi bilo treba v obdobju, ki ga program zajema, nadaljevati z odpravo vseh vmesnih ukrepov (eksekvatur). Odpravo vseh vmesnih ukrepov bi morala spremljati vrsta jamstev.
(2) Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, med drugim z lajšanjem dostopa do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija ▌sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti če so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.
(3) Nekatere razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznavanje sodnih odločb, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetje določb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter zagotavljanje hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb, sprejetih v državi članici.
(4) Te določbe spadajo na področje ▌pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v smislu člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(5) Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in je primerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje in izvršitev sodnih odločb, ureja zavezujoč in neposredno uporaben pravni akt Unije.
▌ (prestavljeno v uvodno izjavo 27a)
(7) Države članice so 27. septembra 1968 na podlagi četrte alinee člena 293 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sklenile Bruseljsko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila pozneje dopolnjena s konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji (v nadaljnjem besedilu: „Bruseljska konvencija iz leta 1968“)[9]. Tedanje države članice Evropskih skupnosti in nekatere države Efte so 16. septembra 1988 sklenile Lugansko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu „Luganska konvencija iz leta 1988“)[10], ki je vzporedna Bruseljski konvenciji iz leta 1968. Luganska konvencija iz leta 1988 je začela 1. februarja 2000 veljati za Poljsko.
(8) Svet je 22. decembra 2000 sprejel Uredbo (ES) št. 44/2001▌, ki je nadomestila Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, kar zadeva ozemlja držav članic, za katere velja Pogodba o delovanju Evropske unije, in sicer za vse države članice, razen Danske. Unija je s Sklepom ▌2006/325/ES[11] ▌sklenila z Dansko sporazum, ki zagotavlja izvajanje določb Uredbe št. 44/2001 na Danskem. Unija, Danska, Islandija, Norveška in Švica so 30. oktobra 2007 v Luganu podpisale konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[12] (v nadaljnjem besedilu Luganska konvencija iz leta 2007), ki je spremenila Lugansko konvencijo iz leta 1988. ▌
(8a) Bruseljska konvencija iz leta 1968 se še naprej uporablja na ozemljih držav članic, ki spadajo na teritorialno področje uporabe navedene konvencije in so v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije izključena iz te uredbe. (prej uvodna izjava 30)
▌
(10) Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vse glavne civilne in gospodarske zadeve, razen nekaterih točno opredeljenih zadev, zlasti preživninskih obveznosti, ki bi jih bilo treba izključiti s področja uporabe te uredbe po sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah[13] ▌.
(10a) Za namene te uredbe bi morala sodišča ali tribunali držav članic vključevati sodišča ali tribunale, ki so skupna več državam članicam, kot je Sodišče Beneluksa, če so pristojna za zadeve, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Zato bi se morale sodne odločbe takšnih sodišč ali tribunalov priznavati in izvrševati v skladu s to uredbo.
(11) Ta uredba ne bi smela veljati za arbitražo ▌. V ničemer ne bi smela preprečevati, da sodišča države članice, pred katerimi teče tožba v zvezi z zadevo, glede katere so stranke sklenile arbitražni sporazum, stranke v skladu s svojim nacionalnim pravom napotijo na arbitražo ali da prekinejo postopek ali ga zavržejo, ali da preučijo, ali je arbitražni sporazum ničen, neveljaven ali ga ni mogoče izvršiti.
(11a) Za odločitev sodišča države članice o ničnosti, neveljavnosti ali neizvršljivosti arbitražnega sporazuma se ne bi smela uporabljati pravila o priznavanju in izvrševanju iz te uredbe, ne glede na to, ali je sodišče o tem odločalo kot o glavnem ali predhodnem vprašanju.
(11b) Če pa sodišče, ki je pristojno na podlagi te uredbe ali po nacionalnem pravu, ugotovi, da je arbitražni sporazum ničen, neveljaven ali neizvršljiv, se priznanja sodne odločbe tega sodišča o glavnem vprašanju in njene izvršitve v skladu s to uredbo ne bi smelo preprečiti. To ne bi smelo vplivati na pristojnost sodišč držav članic, da odločajo o priznavanju in izvrševanju arbitražnih odločb v skladu s Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, podpisano 10. junija 1958 v New Yorku (v nadaljnjem besedilu Newyorška konvencija iz leta 1958), ki prevlada nad to uredbo.
(11c) Ta uredba se ne bi smela uporabljati za tožbe ali pomožne postopke, zlasti v zvezi z ustanovitvijo arbitražnega tribunala, pristojnostjo arbitrov, izvedbo arbitražnega postopka ali drugimi vidiki takšnega postopka, niti za tožbe ali sodne odločbe v zvezi z razveljavitvijo, pregledom, priznanjem in izvršitvijo arbitražne odločbe ali pravnim sredstvom zoper to odločbo.
(11d) Med postopki, za katere velja ta uredba, in ozemljem držav članic mora biti povezava. Zato bi se morala skupna pravila o pristojnosti praviloma uporabljati, če ima toženec stalno prebivališče v eni od držav članic.
(11e) Za toženca, ki nima stalnega prebivališča v eni od držav članic, se praviloma uporabljajo nacionalna pravila o pristojnosti, veljavna na ozemlju države članice sodišča, ki je uvedlo postopek.
(11f) Da bi zagotovili varstvo potrošnikov in zaposlenih, zaščitili pristojnost sodišč držav članic v situacijah, ko imajo izključno pristojnost, in spoštovali avtonomijo strank, bi morala nekatera pravila o pristojnosti iz te uredbe veljati ne glede na to, kje ima toženec stalno prebivališče.
(12) Pravila o pristojnosti morajo biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču ali sedežu toženca. Pri tem mora taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga povezovalna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti je treba sedež pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.
(13) Poleg stalnega prebivališča ali sedeža toženca mora obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki je v interesu ustreznosti sodnega varstva. Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost, saj bi se izognili možnosti, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumsko ni mogel predvideti. To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.
(13a) Lastnik predmetov kulturne dediščine, kot so opredeljeni v členu 1(1) Direktive Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice[14], bi imel po tej uredbi možnost vložiti civilnopravni zahtevek za vračilo predmeta kulturne dediščine na podlagi lastništva na enem od sodišč v kraju, kjer se predmet kulturne dediščine nahaja ob začetku postopka. Ti postopki ne bi smeli vplivati na postopke, uvedene v skladu z Direktivo 93/7/EGS.
(14) Šibkejša stranka mora biti v zvezi z zavarovalnimi ter potrošniškimi pogodbami in pogodbami o zaposlitvi zaščitena s pravili o pristojnosti, ki so za varstvo njenih pravic ugodnejša od splošnih pravil.
(15) Razen pri zavarovalnih pogodbah, potrošniških pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi, kjer je avtonomija glede določitve pristojnih sodišč dovoljena samo v omejenem obsegu, bi bilo treba, ob upoštevanju izključnih pristojnosti, določenih v tej uredbi, spoštovati avtonomijo pogodbenih strank.
(15a) Vprašanje, ali je dogovor o izbiri sodišča, s katerim se izbere sodišče ali sodišča države članice, z vidika materialne veljavnosti ničen in neveljaven, bi bilo treba presoditi po pravu države članice sodišča ali sodišč iz dogovora. Sklicevanje na pravo države članice izbranega sodišča ali sodišč bi moralo vključevati kolizijska pravila te države.
▌
(18) V interesu usklajenega sodnega varstva je treba čim bolj zmanjšati možnost sočasnih postopkov in zagotoviti, da dve državi članici ne bi izdali nezdružljivih sodnih odločb. Obstajati bi moral jasen in učinkovit mehanizem za reševanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za preprečevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med državami članicami v zvezi z določitvijo trenutka, ko se šteje, da postopek teče. Za namene te uredbe je treba ta trenutek opredeliti avtonomno.
(19) Za izboljšanje učinkovitosti sporazumov o izbiri izključno pristojnega sodišča in v izogib neprimerni pravdni taktiki je treba določiti odstopanje od splošnega mehanizma litispendence, da bi zadovoljivo rešili primere, v katerih bi lahko prišlo do sočasnih postopkov. To so primeri, kjer postopek začne sodišče, ki ni bilo izbrano v sporazumu o izbiri izključno pristojnega sodišča, kasneje pa začne postopek še izbrano sodišče v zvezi z istim zahtevkom in med istima strankama. V takem primeru bi moralo sodišče, ki je prvo začelo postopek, ustaviti postopek takoj, ko začne teči postopek pred izbranim sodiščem, in vse do trenutka, ko to sodišče izjavi, da v okviru sporazuma o izbiri izključno pristojnega sodišča nima pristojnosti. S tem bi zagotovili, da ima izbrano sodišče v takšnem primeru prednost pri odločitvi o veljavnosti sporazuma in o tem, v kolikšni meri ta sporazum velja za spor, ki ga to sodišče obravnava. Izbrano sodišče lahko obravnava primer ne glede na to, ali je neizbrano sodišče že sklenilo ustaviti postopek.
(19a) Pravilo, opisano v uvodni izjavi 19, ne velja za primere, ko so stranke sklenile nasprotujoče si sporazume o izbiri izključno pristojnega sodišča ali kjer je sodišče, izbrano v takšnem sporazumu, prvo začelo postopek. V takšnih primerih bi morala veljati splošna določba o litispendenci iz te uredbe.
▌
(21) Ta uredba bi morala določati prožen mehanizem, ki bi sodiščem držav članic omogočil upoštevanje postopkov, ki tečejo pred sodišči tretjih držav, v obzir pa bi vzel zlasti možnost priznanja in izvršitve sodbe tretje države v državi članici ter zakonitost sojenja ▌.
(21a) Pri oceni učinkovitega delovanja pravosodja v okoliščinah, opisanih v uvodni izjavi 21, bi moralo sodišče te države članice upoštevati vse okoliščine posamezne zadeve. Te lahko vključujejo povezavo med dejstvi primera in strankami v zadevni tretji državi, fazo, v kateri je postopek v tretji državi, ko se postopek začne na sodišču države članice, in vprašanje, ali lahko sodišče države članice izda sodno odločbo v razumnem roku.
(21b) V oceni bi se lahko upoštevalo tudi vprašanje, ali ima sodišče tretje države izključno pristojnost v konkretni zadevi v okoliščinah, v katerih bi imelo sodišče države članice izključno pristojnost.
(22) ▌Pravni institut začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja ▌bi moral recimo vsebovati ukrepe zavarovanja, namenjene pridobivanju informacij ali zavarovanju dokazov, kot določata člena 6 in 7 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine[15]. Ne bi smel vključevati ukrepov, ki nimajo narave zavarovanja, kot so ukrepi odreditve zaslišanja priče ▌. To ne bi smelo vplivati na izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah[16].
(23) Medsebojno zaupanje pri sojenju v Uniji upravičuje načelo, da je treba sodne odločbe, izdane v državi članici, priznati, ne da bi bil zato potreben kakšen poseben postopek. Poleg tega namen skrajšanja trajanja čezmejnih pravd ter zmanjšanja njihovih stroškov upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvršitvijo sodne odločbe v zaprošeni državi članici ▌. Posledično bi bilo treba sodbo sodišča posamezne države članice ▌obravnavati, kot da je bila dana v zaprošeni državi članici, v kateri se zahteva priznanje ali izvršitev sodne odločbe. ▌
(23a) Zavoljo prostega pretoka sodnih odločb bi bilo treba sodno odločbo iz države članice priznavati in izvrševati v drugi državi članici, tudi če se izda proti osebi, ki nima stalnega prebivališča v državi članici.
(23b) Če sodna odločba vsebuje ukrep ali odredbo, ki je pravo zaprošene države članice ne pozna, se ta ukrep ali odredba, vključno z vsemi pravicami, ki izhajajo iz nje, kolikor je mogoče, prilagodi ukrepu ali odredbi, ki ima v pravu zadevne države članice enakovredne učinke ter je namenjena izpolnjevanju podobnih ciljev. Vsaka država članica določi, kdo opravi prilagoditev in na kakšen način.
(23c) Neposredno izvrševanje sodne odločbe iz države članice v zaprošeni državi članici brez razglasitve izvršljivosti ne bi smelo ogroziti spoštovanja pravic obrambe. Zato bi morala imeti oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, možnost vložitve zahtevka za zavrnitev priznanja in/ali izvršitve sodne odločbe, če meni, da je izpolnjen eden od razlogov za zavrnitev priznanja. Med temi bi moral biti tudi razlog, da ta oseba ni imela priložnosti pripraviti svoje obrambe, ko je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca v civilni tožbi, povezani s kazenskim postopkom, ter razlogi, na katere se sklicuje na podlagi sporazuma med zaprošeno državo članico in tretjo državo, sklenjenega v skladu s členom 59 Bruseljske konvencije iz leta 1968.
(23d) Stranki, ki izpodbija izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, bi moralo biti omogočeno, da se, kolikor je mogoče, v skladu s pravnim sistemom zaprošene države članice, v istem postopku poleg razlogov za zavrnitev iz te uredbe sklicuje tudi na razloge za zavrnitev, ki jih predvideva nacionalno pravo, v rokih, ki jih predpisuje to pravo.
(23e) Priznanje sodne odločbe bi bilo treba zavrniti le, če obstaja vsaj eden od razlogov, navedenih v tej uredbi.
(23f) Med celotnim postopkom izpodbijanja izvršitve sodne odločbe, vključno s pritožbami, bi moralo biti sodiščem zaprošene države članice omogočeno, da dovolijo izvršitev, razen v primeru omejene izvršitve ali zaradi varnostnih razlogov.
(23g) Da se osebo, zoper katero se zahteva izvršitev, obvesti o izvršitvi sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, bi ji bilo treba v razumnem roku pred prvim izvršilnim ukrepom vročiti potrdilo, določeno s to uredbo, ki bi mu bilo treba po potrebi priložiti sodno odločbo. V povezavi s tem bi moral prvi izvršilni ukrep pomeniti prvi izvršilni ukrep po vročitvi.
▌
(25) ▌Kadar začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja naloži stvarno pristojno sodišče ▌, je treba s to uredbo zagotoviti njihov prosti pretok. Začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, ki jih je odredilo takšno sodišče, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, v okviru te uredbe ne bi smeli priznati in izvršiti, razen če se sodna odločba z zadevnimi ukrepi vroči tožencu pred izvršitvijo. To ne bi smelo preprečiti priznanja in izvršitve takšnih ukrepov v nacionalnem pravu. Če pa začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja odredi stvarno nepristojno sodišče države članice, bi bilo treba učinek takšnih ukrepov v tej uredbi omejiti na ozemlje države članice, kjer je navedeno sodišče. ▌
(26) Zagotoviti je treba kontinuiteto med Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, Uredbo (ES) št. 44/2001 in to uredbo ter v ta namen predpisati prehodne določbe. To velja tudi za razlago Bruseljske konvencije iz leta 1968 in uredb, ki so jo nadomestile, s strani Sodišča Evropske Unije.
(26a) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih prevzele države članice, ta uredba ne sme vplivati na konvencije na posebnih pravnih področjih, katerih podpisnice so države članice. (prej uvodna izjava 32)
(26b) Brez poseganja v obveznosti držav članic v skladu s Pogodbo ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo dvostranskih konvencij in sporazumov, ki sta jih tretja država in država članica sklenili pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001 in ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.
(26c) Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembami prilog I in II k tej uredbi, da bi zagotovili posodabljanje potrdil, ki se uporabljajo v zvezi z priznanjem ali izvršitvijo sodnih odločb, javnih listin in sodnih poravnav v skladu s to uredbo. Nadvse pomembno je, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(27) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zajamčene v členu 47 Listine. ▌
(27a) Ker države članice ne morejo v zadostni meri izpolniti cilja te uredbe in ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.
(28) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske ▌, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in takratni Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sodelovali pri sprejetju in uporabi Uredbe (ES) št. 44/2001. V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta Združeno kraljestvo in Irska sporočili, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa ▌.
(29) ▌V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in ▌ni vezana z Uredbo in je ne bo uporabljala, vendar to ne posega v možnost, da Danska na podlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[17] uporablja spremembe Uredbe (ES) št. 44/2001,
▌
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE IPODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča ali tribunala. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti ("acta iure imperii").
2. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze ali iz razmerja, za katerega se v skladu z zakonom, ki se zanj uporablja, šteje, da ima podoben učinek kot zakonska zveza;
(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;
(c) socialno varnost;
(d) arbitražo ▌;
(e) preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva;
(f) oporoke in dedovanje, vključno s preživninskimi obveznostmi, ki so nastale zaradi smrti.
▌
Člen 2
V tej uredbi:
(a) „sodna odločba“ pomeni vsako odločbo, ki jo izda sodišče ali tribunal države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kakor tudi z odločbo o določitvi stroškov, ki jo izda sodni uradnik.
Za namene poglavja III izraz „sodna odločba“ vsebuje začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, ki jih odredi sodišče ali tribunal, ki je na podlagi te uredbe stvarno pristojno. Ne zajema začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, ki se odredijo, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, razen če je bila sodba tožencu vročena pred izvršitvijo.
▌
(d) „sodna poravnava“ pomeni poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče države članice, ali je bila sklenjena med postopkom pred sodiščem države članice;
(e) „javna listina“ pomeni listino, ki je bila v državi članici izvora uradno sestavljena ali overjena kot javna listina in katere pristnost:
(i) se nanaša na podpis in vsebino javne listine; ter
(ii) jo je potrdil javni organ ali za to pooblaščen drug organ;
(f) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bila, izdana sodna odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava oziroma uradno sestavljena ali registrirana javna listina;
(g) „zaprošena država članica“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe oziroma izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine;
(h) "sodišče izvora" pomeni sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, ki jo je treba priznati in/ali izvršiti.
Člen 2a
V tej uredbi izraz „sodišče“ vključuje naslednje organe, kolikor so pristojni za zadeve, ki spadajo v področje uporabe te uredbe:
(a) na Madžarskem v zvezi s skrajšanimi postopki fizetési meghagyásos eljárás (postopek v zvezi s plačilnimi nalogi): közjegyző (notarje),
(b) na Švedskem v zvezi s skrajšanimi postopki betalningsföreläggande (postopek v zvezi s plačilnimi nalogi) in handräckning (postopek pomoči pri izterjavi): kronofogdemyndighet (švedsko službo za izterjavo).
POGLAVJE IIPRISTOJNOST
Oddelek 1Splošne določbe
Člen 3
1. Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na svoje državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.
2. Za osebe, ki niso državljani države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajo za državljane te države.
Člen 4
1. Osebe s stalnim prebivališčem v državi članici so lahko tožene pred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil iz oddelkov od 2 do 7 tega poglavja.
2. Zoper osebe iz odstavka 1 se ne uporabljajo zlasti pravila o nacionalni pristojnosti, o katerih Komisijo v skladu s členom 88(1)(a) uradno obvestijo države članice.
Člen 4a
1. Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, se pristojnost sodišč vsake države članice ob upoštevanju členov 16(1), 19(2), 22 in 23 določi po pravu te države članice.
2. Vsaka oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko ne glede na svoje državljanstvo zoper takega toženca v tej državi članici uporabi tam veljavna nacionalna pravila o pristojnosti, zlasti tista, o katerih Komisijo v skladu s členom 88(1)(a) uradno obvestijo države članice, na enak način kot državljani te države članice.
Oddelek 2Posebna pristojnost
Člen 5
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:
1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;
(b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:
– v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,
– v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;
(c) če se ne uporabi točka (b), potem se uporabi točka (a);
2. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodiščem v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka;
▌
4. če gre za civilno tožbo za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil začet kazenski postopek, pred sodiščem, kjer je bil začet ta postopek, če to sodišče po lastnem pravu lahko odloča v civilnopravnih zahtevkih;
4a. če gre za civilni zahtevek za vračilo predmeta kulturne dediščine na podlagi lastništva, kot so ti opredeljeni v členu 1(1) Direktive 93/7/EGS, ki ga je vložila oseba, ki zahteva pravico do vračila takšnega predmeta, pred sodiščem v kraju, kjer se predmet nahaja ob začetku postopka;
5. če gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodiščem v kraju, v katerem se nahaja ta podružnica, predstavništvo ali poslovna enota;
6. če gre za spor zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravičenca trusta, oblikovanega na podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnim dokazilom, pred sodiščem države članice, v kateri se ta trust nahaja;
7. če gre za spor v zvezi z izplačilom nagrade za reševanje tovora, pred sodiščem, v pristojnosti katerega je bil predmetni tovor:
(a) zadržan zaradi zavarovanja plačila; ali
(b) bi lahko bil zadržan, vendar je bila dana varščina ali drugo jamstvo.
Ta določba se uporablja samo v primeru, če se zatrjuje, da ima toženec pravice na tovoru, ali da je imel te pravice v času reševanja.
Člen 6
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi:
1. če ▌je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov;
2. v tožbi glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah, pred sodiščem, kjer teče prvotni postopek, razen če je bil ta postopek začet samo z namenom, izvzeti to osebo iz pristojnosti sodišča, ki bi bilo pristojno v tej zadevi;
3. če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerih je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek;
4. v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina.
Člen 7
Če je na podlagi te uredbe sodišče države članice pristojno v tožbah v zvezi z odgovornostjo zaradi uporabe ali obratovanja ladje, je to sodišče ali katero koli nadomestno sodišče, določeno z notranjim pravom te države članice, pristojno tudi za odločanje v sporih o omejitvi te odgovornosti.
Oddelek 3Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem
Člen 8
Brez poseganja v člen 4a in člen 5(5) je pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem določena v tem oddelku.
Člen 9
1. Zavarovalnica s sedežem v državi članici je lahko tožena:
(a) pred sodišči države članice, v kateri ima sedež, ali
(b) v drugi državi članici v primeru tožb, ki jih vložijo zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, pred sodiščem v kraju, kjer ima stalno prebivališče tožnik;
(c) če gre za sozavarovalnico, pred sodišči v državi članici, v kateri je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico.
2. Za zavarovalnico, ki nima sedeža v državi članici, temveč ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima sedež v tej državi članici.
Člen 10
Glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepremičnin je zavarovalnica lahko tožena tudi pred sodiščem v kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Enako velja, če premičnine in nepremičnine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel isti dogodek.
Člen 11
1. Glede zavarovanja odgovornosti je možno, če to dovoljuje pravo sodišča, zavarovalnico pozvati, da se udeleži postopka, ki ga je oškodovanec začel zoper zavarovanca.
2. Členi 8, 9 in 10 se uporabljajo za tožbe, ki jih je oškodovanec vložil neposredno zoper zavarovalnico, če so take neposredne tožbe dopustne.
3. Če pravo, ki ureja te neposredne tožbe, določa, da se zavarovalca ali zavarovanca lahko toži z isto tožbo, je zanju pristojno isto sodišče.
Člen 12
1. Brez poseganja v člen 11(3) lahko zavarovalnica začne postopek samo pred sodišči države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče ali sedež, ne glede na to, ali je toženec zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.
2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitve nasprotne tožbe pri sodišču, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.
Člen 13
Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru :
1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali
2. ki omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da sproži postopek pred drugimi sodišči kot tistimi, določenimi v tem oddelku; ali
3. ali ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče ali sedež v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, in sicer celo če pride do škodnega dogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice; ali
4. ali ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, razen če je zavarovanje obvezno ali se nanaša na nepremičnine v državi članici; ali
5. ki se nanaša na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali več zavarovalnih primerov iz člena 14.
Člen 14
Člen 13(5) se nanaša na naslednje zavarovalne primere:
1. vsako izgubo ali poškodovanje:
(a) morskih plovil, naprav ob obali ali na odprtem morju, ali zrakoplovov, ki je posledica nevarnosti v zvezi z njihovo uporabo v gospodarske namene;
(b) blaga v tranzitu, razen potniške prtljage, kadar tranzit pomeni ali vključuje prevoz s temi plovili ali zrakoplovi;
2. vsako odgovornost, razen za telesno poškodbo potnikov ali izgubo ali poškodovanje njihove prtljage:
(a) ki izvira iz uporabe ali delovanja plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), razen če v primeru slednjega pravo države članice, v kateri je registriran ta zrakoplov, ne prepoveduje dogovorov o pristojnosti v zvezi z zavarovanji teh zavarovalnih primerov;
(b) za izgubo ali poškodovanje, ki ga povzroči blago v tranzitu iz točke 1(b);
3. vsako finančno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjem plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), zlasti izgubo tovora ali čartersko izgubo;
4. vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim koli zavarovalnim primerom iz točk od 1 do 3;
5. ne glede na točke od 1 do 4 vse 'velike nevarnosti', opredeljene v Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)[18].
Oddelek 4Pristojnost za potrošniške pogodbe
Člen 15
1. V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba — potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 4a in člen 5(5):
(a) če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke; ali
(b) če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali
(c) v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti.
2. Če potrošnik sklene pogodbo s stranko, ki nima stalnega prebivališča ali sedeža v eni od držav članic, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima ta stranka stalno prebivališče ali sedež v tej državi članici.
3. Ta oddelek se ne uporablja za pogodbe o prevozu, razen za pogodbe, po katerih cena vključuje kombinacijo prevoza in namestitve.
Člen 16
1. Potrošnik lahko začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči države članice, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče ali sedež, ne glede na stalno prebivališče ali sedež druge stranke, bodisi pred sodišči v kraju, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.
2. Druga pogodbena stranka lahko začne postopek zoper potrošnika samo pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče.
3. Ta člen ne vpliva na pravico do vložitve nasprotne tožbe pri sodišču, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.
Člen 17
Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru :
1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali
2. ki omogoča potrošniku, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku; ali
3. ki je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče ali sedež v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, če ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice.
Oddelek 5Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi
Člen 18
1. V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi se pristojnost določa v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 4a, člen 5(5) in v primeru postopka zoper delodajalca člen 6(1).
2. Če delavec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki nima sedeža v državi članici, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima delodajalec sedež v tej državi članici.
Člen 19
1. Delodajalec s sedežem v državi članici je lahko tožen:
(a) pred sodišči države članice, v kateri ima sedež; ali
(b) v drugi državi članici:
(i) pred sodišči v kraju, kjer ali odkoder delavec običajno opravlja svoje delo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo; ali
(ii) če delavec običajno ne opravlja ali ni opravljal svojega dela v eni in isti državi, pred sodišči v kraju, kjer se nahaja ali se je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca.
2. Delodajalec, ki nima sedeža v državi članici, je lahko tožen pred sodiščem države članice v skladu z odstavkom 1(b).
Člen 20
1. Delodajalec lahko začne postopek samo pred sodišči države članice, kjer ima delavec stalno prebivališče.
2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitve nasprotne tožbe pri sodišču, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.
Člen 21
Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru :
1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali
2. ki omogoča delavcu, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku.
Oddelek 6
Izključna pristojnost
Člen 22
Ne glede na stalno prebivališče ali sedež strank so izključno pristojna ▌naslednja sodišča države članice:
1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. ▌
Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, v katerih ima toženec stalno prebivališče, če je najemnik/zakupnik fizična oseba in če imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivališče v isti državi članici ▌;
▌
2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež. Za določitev tega sedeža sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;
3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodišča države članice, kjer se vodi javna knjiga;
4. v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, ne glede na to, ali je bilo vprašanje postavljeno s tožbo ali z ugovorom , sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Unije ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.
Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Münchnu 5. oktobra 1973, imajo sodišča vsake države članice izključno pristojnost ▌v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za zadevno državo članico;
5. v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.
Oddelek 7
Dogovor o pristojnosti
Člen 23
1. Če so se stranke, ne glede na njihovo stalno prebivališče ali sedež, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice, razen če je po pravu navedene države članice materialna veljavnost dogovora nična. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače. Dogovor o pristojnosti je sklenjen:
(a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali
(b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali
(c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini ter jih redno upoštevajo stranke pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.
2. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna „pisni obliki“.
3. Sodišče ali sodišča države članice, ki jim je bila podeljena pristojnost na podlagi akta o ustanovitvi trusta, imajo izključno pristojnost v vseh postopkih zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravičenca, če gre za razmerja med temi osebami ali njihove pravice ali obveznosti v okviru trusta.
4. Dogovori ali določbe iz akta o ustanovitvi trusta, ki podeljujejo pristojnost, nimajo pravne veljave, če so v nasprotju s členi 13, 17 ali 21 ali če izključujejo pristojnost sodišč, ki imajo v skladu s členom 22 izključno pristojnost.
4a. Dogovor o pristojnosti, ki je del pogodbe, se obravnava kot dogovor, ki je neodvisen od drugih pogodbenih pogojev.
Veljavnosti dogovora o pristojnosti ni mogoče ugovarjati zgolj na podlagi trditve, da je pogodba neveljavna.
Člen 24
1. Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s členom 22 izključno pristojno drugo sodišče.
2. V zadevah iz oddelkov 3, 4 in 5, v katerih je toženec zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja ali oškodovanec, potrošnik ali delavec, sodišče pred prevzemom pristojnosti v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da je bil tožencu zagotovljen pravni pouk o njegovi pravici, da ugovarja pristojnosti ▌, in o posledicah vstopa ali nevstopa v postopek.
▌
Oddelek 9
Preizkus pristojnosti in dopustnosti
Člen 27
Če je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so v skladu s členom 22 izključno pristojna sodišča druge države članice, se to sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.
Člen 28
1. Če je toženec s stalnim prebivališčem ali sedežem v eni državi članici tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe.
1a. Sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.
2. Če je treba v skladu s spodaj navedeno uredbo poslati iz ene države članice v drugo državo članico pisanje o začetku postopka ali drugo enakovredno pisanje, se namesto ▌odstavka 1a tega člena uporabi člen 19 ▌Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta[19].
3. Če se Uredba (ES) št. 1393/2007 ne uporablja, se uporabi člen 15 Haaške konvencije o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah z dne 15. novembra 1965, če je treba ▌pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje poslati v tujino v skladu z navedeno konvencijo.
Oddelek 10
Litispendenca in sorodne pravde
Člen 29
1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, brez poseganja v člen 32(2), vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.
2. V zadevah iz odstavka 1 katero koli sodišče, pred katerim teče postopek, na zahtevo ▌sodišča, ki je začelo postopek v sporu, nemudoma obvesti slednje, kdaj je začelo postopek v skladu s členom 33.
3. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.
▌
Člen 30
1. Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek.
2. Če teče pravda pred sodiščem, ki je prvo začelo postopek, na prvi stopnji, se lahko vsa druga sodišča na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev pravd.
3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.
▌
Člen 32
1. Če je za odločanje izključno pristojnih več sodišč, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist prvega sodišča.
2. Če postopek začne sodišče države članice, ki mu je izključna pristojnost podeljena z dogovorom iz člena 23, ▌sodišča druge države članice ne glede na člen 24 prekinejo postopek, dokler ▌ sodišče, ki je začelo postopek na podlagi dogovora, ne izjavi, da ni pristojno na podlagi dogovora.
2a. Če se je sodišče, določeno v dogovoru, spoznalo za pristojno v skladu z dogovorom, se vsa sodišča druge države članice izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.
2b. Odstavka 2 in 2a se ne uporabljata za zadeve iz oddelkov 3, 4 in 5, če je tožnik zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja ali oškodovanec, potrošnik ali delavec in če dogovor ni veljaven na podlagi teh oddelkov.
Člen 33
1. Za namene tega oddelka se šteje, da je sodišče začelo postopek:
(a) v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo pri sodišču, če tožnik pozneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu, ali
(b) če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če tožnik pozneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja pri sodišču.
Organ, pristojen za vročitev, iz točke (b) je prvi organ, ki prejme pisanja, ki jih je treba vročiti.
2. Sodišča ali organi, ki so pristojni za vročitev iz odstavka 1▌, zabeležijo datum ▌vložitve pisanja o začetku postopka oziroma enakovredno pisanje ali datum prejema pisanj, ki jih je treba vročiti.
▌
Člen 34
1. Če pristojnost temelji na členu 3 in členih 5 do 7 in če pred sodiščem tretje države teče postopek, ko je pred sodiščem države članice vložena tožba v zvezi z istim zahtevkom med istima strankama kot v postopku v tretji državi, lahko sodišče države članice prekine postopek, če:
▌
(b) se ▌pričakuje, da bo sodišče tretje države izdalo sodno odločbo, ki jo bo mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici, in
(c) meni, da je prekinitev potrebna zaradi ustreznega sodenga varstva ▌.
▌
3. Sodišče države članice lahko kadar koli nadaljuje postopek ▌, če ▌:
(a) postopek pred sodiščem tretje države je prekinjen ali ustavljen; ali
(b) sodišče države članice meni, da postopek pred sodiščem tretje države verjetno ne bo končan v razumnem roku; ali
(c) nadaljevanje postopka je potrebno zaradi ustreznega sodnega varstva.
4. Sodišče države članice ustavi postopek, ▌ če se je postopek pred sodiščem tretje države končal in je bila v njem izdana sodna odločba, ki jo je mogoče priznati in po potrebi izvršiti v državi članici sodišča, ki je začelo postopek.
4a. Sodišče države članice, ki je začelo postopek, uporablja ta člen na zahtevo ene od strank ali, če je to mogoče po nacionalnem pravu, po uradni dolžnosti.
člen 34a
1. Če pristojnost temelji na členu 3 in členih 5 do 7 in če pred sodiščem tretje države teče postopek, ko je pred sodiščem države članice vložena tožba, ki je povezana s tožbo v tretji državi, lahko sodišče države članice prekine postopek, če:
(a) se zdita skupna obravnava sorodnih tožb in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov;
(b) se pričakuje, da bo sodišče tretje države izdalo sodno odločbo, ki jo bo mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici, in
(c) meni, da je prekinitev potrebna zaradi ustreznega sodnega varstva.
2. Sodišče države članice lahko kadar koli nadaljuje postopek, če:
(a) meni, da ni več nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb; ali
(b) je postopek pred sodiščem tretje države prekinjen ali ustavljen; ali
(c) sodišče meni, da postopek pred sodiščem tretje države verjetno ne bo končan v razumnem roku; ali
(d) je nadaljevanje postopka potrebno zaradi učinkovitega delovanja pravosodja.
3. Sodišče države članice lahko ustavi postopek, če se je postopek pred sodiščem tretje države končal in je bila v njem izdana sodna odločba, ki jo je mogoče priznati in po potrebi izvršiti v državi članici sodišča, ki je začelo postopek.
4. Sodišče države članice, ki je začelo postopek, uporablja ta člen na zahtevo ene od strank ali, če je to mogoče po nacionalnem pravu, po uradni dolžnosti.
Oddelek 11
Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja
▌
Člen 36
Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice ▌.
POGLAVJE IIIPRIZNANJE ▌ IN IZVRŠITEV
▌
Oddelek I
Priznanje
▌
člen 38a
1. Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršenkoli poseben postopek.
2. Vsaka zainteresirana stranka lahko v skladu s postopkom iz pododdelka 2 oddelka 2a zahteva odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja is člena 48.
3. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o zavrnitvi priznanja kot o predhodnem vprašanju, je za to vprašanje pristojno to sodišče.
Člen 39
1. Stranka, ki želi v ▌državi članici uveljaviti priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, predloži:
(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti; in
(b) potrdilo, izdano v skladu s členom 64a.
2. Po potrebi lahko sodišče ali organ, pred katerim se uveljavlja priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, od stranke, ki uveljavlja sodno odločbo, zahteva, da v skladu s členom 69 predloži prevod ali transliteracijo vsebine potrdila iz odstavka 1. Če sodišče ali organ ne more nadaljevati dela brez prevoda sodne odločbe, lahko namesto prevoda vsebine potrdila zahteva prevod sodne odločbe.
▌
Člen 39a
Sodišče ali organ, pred katerim se uveljavlja priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko v celoti ali delno začasno prekine postopek:
(a) če se sodna odločba izpodbija v državi članici izvora; ali
(b) če je bila vložena zahteva za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja iz odstavka 48 ali za odločitev o zavrnitvi priznanja na podlagi teh razlogov.
Oddelek 2Izvršitev
člen 39b
Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.
▌
Člen 40
Izvršljiva sodna odločba po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja, ki so predpisani z zakonodajo zaprošene države članice ▌.
Člen 41
1. Ob upoštevanju določb tega oddelka postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice ▌. Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici ▌, se tam izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici.
2. Ne glede na odstavek 1 se razlogi za zavrnitev ali prekinitev izvršitve v skladu s pravom zaprošene države članice uporabljajo, če niso neskladni z razlogi iz člena 48.
2a. Stranki, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v zaprošeni državi članici ni treba imeti poštnega naslova. Tej stranki v zaprošeni državi članici prav tako ni treba imeti pooblaščenca, razen če je tak pooblaščenec obvezen ne glede na državljanstvo ali stalno prebivališče oziroma sedež strank.
Člen 42
1. Za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici, vlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev:
(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti; in
(b) potrdilo, izdano v skladu s členom 64a, ki potrjuje izvršljivost sodne odločbe ter po potrebi navaja tudi pod katerimi pogoji, ter ▌vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o vračljivih stroških postopka ter izračun obresti.
2. Za namene izvršitve sodne odločbe o začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja, izdane v drugi državi članici, v državi članici, vlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev:
(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti; in
(b) potrdilo ▌, ki je izdano v skladu s členom 64a in vsebuje opis ukrepa ter potrjuje:
(i) da je sodišče stvarno pristojno, ▌
(ii) izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvora, po potrebi pa navaja, pod katerimi pogoji; in
(c) dokaz o vročitvi sodne odločbe, če je bil ukrep odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče ▌.
3. Organ, pristojen za izvršitev, lahko v skladu s členom 69 po potrebi zahteva, da vlagatelj predloži prevod ali transliteracijo vsebine potrdila iz točke (b) odstavkov 1 in 2 ▌.
4. Organ, pristojen za izvršitev, lahko v skladu s členom 69 od vlagatelja zahteva, da predloži prevod sodne odločbe le, če ne more nadaljevati dela brez prevoda sodne odločbe. ▌
Člen 42a
1. Če se zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, se potrdilo, izdano v skladu s členom 64a, osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, vroči pred prvim izvršilnim ukrepom. Potrdilu je priložena sodna odločba, če mu še ni bila vročena.
2. Če oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v državi članici izvora, temveč v drugi državi članici, lahko zahteva prevod sodne odločbe, da bi izpodbijala izvršitev sodne odločbe, če ni bila napisana v enem izmed naslednjih jezikov ali če ji ni priložen prevod v enem iz naslednjih jezikov:
(a) v jeziku, ki ga razume, ali
(b) v uradnem jeziku države članice, v kateri ima stalno prebivališče, ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enega od uradnih jezikov kraja, v katerem ima stalno prebivališče.
Če se prevod sodne odločbe zahteva v skladu s prvim pododstavkom, se ne smejo sprejeti nobeni izvršilni ukrepi razen ukrepov zavarovanja, dokler oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, ni prejela prevoda.
Ta odstavek se ne uporablja, če je bila osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, že vročena sodna odločba v enem od jezikov, omenjenih v prvem pododstavku, ali ji je bil priložen prevod v enem od teh jezikov.
3. Ta člen se ne uporablja, če sodna odločba vsebuje izvršitev ukrepa zavarovanja ali če se vlagatelj sklicuje na ukrepe zavarovanja v skladu s členom 40.
▌
Člen 44
1. V primeru zahteve za zavrnitev izvršitve sodne odločbe v skladu s pododdelkom 2 oddelka 2a, lahko sodišče v zaprošeni državi članici na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev:
(a) omeji postopek izvršitve na ukrepe zavarovanja; ali
(b) pogojuje izvršitev s plačilom varščine, ki jo samo določi; ali
(c) v celoti ali delno začasno prekine postopek izvršitve sodne odločbe.
2. Pristojni organ v zaprošeni državi članici na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, začasno prekine postopek izvršitve, če se izvršljivost sodne odločbe začasno zadrži v državi članici izvora.
Oddelek 2a
Zavrnitev priznanja in izvršitve
Pododdelek 1
Zavrnitev priznanja
▌
Člen 48
1. Priznanje sodne odločbe se zavrne na zahtevo katere koli zainteresirane stranke:
(a) če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom (ordre public) v zaprošeni državi članici ▌;
(b) če je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca, če tožencu ▌ ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost;
(c) če je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo, izdano ▌med istima strankama v zaprošeni državi članici ▌;
(d) če je sodna odločba nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v zaprošeni državi članici ▌;
(e) če je sodna določba v nasprotju z:
(i) oddelki 3, 4 in 5 poglavja II, ker je bil tožnik zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja ali oškodovanec, potrošnik ali delavec; ali
(ii) oddelkom 6 poglavja II.
2. Pri preverjanju podlage pristojnosti iz odstavka 1(e) je sodišče, kateremu je predložena zahteva, vezano na ugotovitve dejstev, na katerih je sodišče izvora utemeljilo svojo pristojnost.
3. Brez poseganja v odstavek 1(e) pristojnosti sodišča izvora ni dovoljeno preverjati. Preizkusa javnega reda iz odstavka 1(a) ni dovoljeno uporabiti za pravila o pristojnosti.
4. Zavrnitev priznanja se zahteva v skladu s postopki iz pododdelka 2, če je ustrezno, pa tudi oddelka 4.
▌
Pododdelek 2
Zavrnitev izvršitve
Člen 50a
Izvršitev sodne odločbe se na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, zavrne na podlagi enega od razlogov iz člena 48.
Člen 51
1. Zahteva za zavrnitev izvršitve se vloži pri sodišču zaprošene države članice ▌, katerega ime ta država članica ▌sporoči Komisiji v skladu s členom 87(d).
2. Za postopek zavrnitve izvršitve, kolikor ga ne določa ta uredba, se uporablja pravo zaprošene države članice.
2a. Vlagatelj zahteve sodišču predloži izvod sodne odločbe in po potrebi prevod ali transliteracijo sodne odločbe.
Sodišče lahko vlagatelja oprosti predložitve dokumentov iz prvega pododstavka, če jih že ima ali če se mu zdi, da zahteva za njihovo predložitev ni razumna. V slednjem primeru lahko sodišče zahteva, da te dokumente predloži druga stranka.
2b. Stranki, ki zahteva zavrnitev izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v zaprošeni državi članici ni treba imeti poštnega naslova. Tej stranki v zaprošeni državi članici prav tako ni treba imeti pooblaščenca, razen če je tak pooblaščenec obvezen ne glede na državljanstvo ali stalno prebivališče oziroma sedež strank.
▌
Člen 54
Sodišče nemudoma odloči o zahtevi za zavrnitev izvršitve.
▌
Člen 56
1. Obe stranki lahko o zahtevi za zavrnitev izvršitve vložita pravno sredstvo.
2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču zaprošene države članice ▌, katerega ime ta država članica ▌sporoči Komisiji v skladu s členom 87(e).
▌
Člen 57
Odločitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo s pravnim sredstvom, vloženem pri sodišču, katerega ime zadevna država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 87(f).
▌
Člen 59
1. Sodišče, pri katerem je vložena zahteva za zavrnitev izvršitve, ali sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 56 ali 57, lahko prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo v državi članici izvora ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel. V slednjem primeru lahko sodišče določi rok, v katerem mora biti to pravno sredstvo vloženo.
2. Če je bila sodna odločba izdana na Cipru, Irskem ali v Združenem kraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na voljo v državi članici izvora, za namene odstavka 1 šteje za redno pravno sredstvo.
▌
Oddelek 3
Skupne določbe
Člen 64
Pod nobenimi pogoji sodne odločbe, izdane v državi članici, ni dovoljeno preizkusiti glede vsebine v zaprošeni državi članici ▌.
člen 64a
Sodišče izvora na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda potrdilo na obrazcu iz Priloge I.
▌
Člen 66
1. Če sodna odločba vsebuje ukrep ali odredbo, ki po pravu zaprošene države članice ne obstaja, se ta ukrep ali odredba, kolikor je najbolj mogoče, prilagodi ukrepu ali odredbi, ki ▌obstaja v pravu zadevne države članice in ima enakovredne učinke ter je namenjena izpolnjevanju podobnih ciljev in interesov.
Prilagoditev ne sme imeti učinkov, ki bi presegali učinke, določene v pravu države članice izvora.
1a. Vsaka od strank lahko pred sodiščem izpodbija prilagoditev zadevnega ukrepa ali odredbe.
1b. Od stranke, ki uveljavlja priznanje ali zahteva izvršitev, se po potrebi lahko zahteva, da zagotovi prevod ali transliteracijo sodne odločbe.
Člen 67
Sodna odločba, izdana v državi članici, ki nalaga plačilo denarne kazni, je izvršljiva v zaprošeni državi članici samo, če je znesek kazni dokončno določilo sodišče ▌izvora ▌.
Člen 68
Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene oblike varščine ali depozita, ker je ta stranka tuj državljan ali ker nima stalnega prebivališča ali sedeža ali ker ne prebiva v zaprošeni državi članici ▌.
Člen 69
1. Če se po tej uredbi zahteva prevod ali transliteracija ▌, se besedilo prevede ali transliterira ▌v uradni jezik zadevne države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, v katerem se uveljavlja priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ali se vlaga zahteva, in sicer v skladu z zakonodajo te države članice.
2. V obrazcih iz členov 64a in 71a se lahko besedilo prevede ali transliterira ▌tudi v kateri koli drug uradni jezik ali uradne jezike institucij Unije, za katere je ta država članica navedla, da so sprejemljivi.
3. Vsak prevod po tej uredbi mora opraviti oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.
POGLAVJE IVJAVNE LISTINE IN SODNE PORAVNAVE
Člen 70
1. Javna listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se▌ izvrši tudi v drugih državah članicah. Izvršitev javnih listin se lahko zavrne le, če je očitno v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice.
Po potrebi se za javne listine uporabi oddelek 2, pododdelek 2 oddelka 2a oziroma oddelek 3 Poglavja III.
2. Predložena javna listina mora izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo za ugotovitev njene verodostojnosti v državi članici izvora. ▌
▌
Člen 71
Sodna poravnava, ki je izvršljiva v državi članici izvora , se v drugih državah članicah izvrši pod enakimi pogoji kot javne listine. ▌
Člen 71a
Pristojni organ države članice izvora izda na zahtevo katere koli zainteresirane stranke potrdilo na obrazcu iz Priloge II, ki vsebuje povzetek izvršljive obveznosti, navedene v javni listini, ali povzetek dogovora med strankama, navedenega v sodni poravnavi.
POGLAVJE VSPLOŠNE DOLOČBE
Člen 72
Za dokumente, izdane v državi članici v okviru te uredbe, se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.
Člen 73
1. Pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče ali sedež v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoje notranje pravo.
2. Če stranka nima stalnega prebivališča ali sedeža v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici, sodišče uporabi pravo te države članice.
Člen 74
1. V tej uredbi ima gospodarska družba ali druga pravna oseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb sedež v kraju, kjer ima:
(a) statutarni sedež; ali
(b) glavno upravo; ali
(c) glavno poslovno enoto.
2. V zvezi s Ciprom, Irsko in z Združenim kraljestvom ▌„statutarni sedež“ označuje „registered office“ ali, če tega sedeža ni, "place of incorporation" (kraj inkorporacije, tj. kraj pridobitve pravne osebnosti) ali, če tudi tega kraja ni, kraj, po pravu katerega je prišlo do ustanovitve.
3. Za določitev, ali ima trust svoj sedež v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava.
Člen 75
Brez poseganja v bolj ugodne določbe nacionalnega prava osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, ki so za kaznivo dejanje, ki ni bilo strojeno z naklepom, sodno preganjane pred kazenskimi sodišči države članice, katere državljani niso, lahko v njihovi nenavzočnosti na sodišču zastopajo v ta namen pooblaščene osebe. Vendar pa sodišče, ki vodi postopek, lahko odredi njihovo osebno navzočnost. Če zadevna oseba kljub temu ne nastopi pred sodiščem, sodne odločbe, izdane v navzočnosti zadevne osebe, ki ji ni bila dana možnost pripraviti svoje obrambe, v delu, ki zadeva civilnopravno razmerje, v drugih državah članicah ni treba priznati ali izvršiti.
Člen 76
1. Pristojnosti iz člena 6(2) in člena 11 v tožbah glede garancij ali jamstev ali v drugih intervencijskih tožbah je mogoče uveljavljati v državah članicah s seznama, ki ga je pripravila Komisija v skladu s členoma 88(1)(b) in 88(2), le kolikor to dovoljuje nacionalno pravo. Osebe s stalnim prebivališčem v drugi državi članici so lahko pozvane v postopke pred sodišči teh držav članic na podlagi pravil ▌o obvestitvi drugega z zgoraj omenjenega seznama.
▌
2. Sodne odločbe, izdane v državi članici na podlagi člena 6(2) ali člena 11, se priznajo in izvršijo v vseh drugih državah članicah ▌v skladu s poglavjem III. Vsi učinki, ki jih imajo lahko ▌sodne odločbe zoper tretje osebe ob uporabi ▌odstavka 1, izdane v državah članicah s seznama iz odstavka 1 po njihovem pravu, se ▌priznajo v vseh državah članicah.
2a. Države članice s seznama iz odstavka 1 v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena s Sklepom Sveta 2001/470/ES[20] (v nadaljevanju „Evropska pravosodna mreža”) zagotavljajo informacije o tem, kako se po njihovem pravu določajo učinki sodnih odločb iz drugega stavka odstavka 2.
POGLAVJE VIPREHODNE DOLOČBE
Člen 77
1. Ta uredba se uporablja samo za pravne postopke, ki so bili začeti, ▌za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine in za sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene po tem, ko je ta uredba začela veljati.
2. Ne glede na člen 92 Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej ureja sodne postopke, ki so bili začeti, listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine, in sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene pred datumom začetka uporabe te uredbe ter spadajo na področje uporabe Uredbe 44/2001.
POGLAVJE VIIRAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH AKTOV
Člen 78
Ta uredba ne vpliva na uporabo določb, ki urejajo pristojnost in priznanje ter izvršitev sodnih odločb na posebnih pravnih področjih, zajetih v predpisih Unije ali v nacionalni zakonodaji, ki je bila sprejeta zaradi uskladitve s temi predpisi.
Člen 79
1. Ta uredba med državami članicami nadomešča Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, razen za ozemlja držav članic, ki sodijo na ozemeljsko področje uporabe navedene konvencije in ki so v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije izključena iz te uredbe.
2. V obsegu, v katerem ta uredba med državami članicami nadomešča določbe Bruseljske konvencije iz leta 1968, se vsako sklicevanje na to konvencijo razume kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 80
Ob upoštevanju členov 81 in 82 so s to uredbo med državami članicami nadomeščene konvencije, ki urejajo ista področja kot ta uredba. Zlasti so nadomeščene konvencije s seznama, ki ga je pripravila Komisija v skladu s členoma 88(1)(c) in 88(2).
Člen 81
1. Konvencije iz člena 80 bodo še naprej učinkovale v zvezi z zadevami, za katere se ne uporablja ta uredba.
2. Še naprej bodo učinkovale v zvezi s sodnimi odločbami, ki so bile izdane, javnimi listinami, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in sodnimi poravnavami, ki so bile potrjene ali sklenjene pred dnevom začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001.
Člen 82
1. Ta uredba ne vpliva na nobeno konvencijo, pogodbenice katere so države članice in ki na posebnem pravnem področju ureja pristojnost, priznanje ali izvršitev sodnih odločb.
2. Da bi se zagotovila njena enotna razlaga, se odstavek 1 uporablja na naslednji način:
(a) ta uredba ne preprečuje sodišču države članice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem področju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi če ima toženec stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodišče, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi člen 28 te uredbe;
(b) sodne odločbe, ki jih v državi članici izda sodišče, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnem področju, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah v skladu s to uredbo.
Če sta tako država članica izvora kot zaprošena država članica pogodbenici konvencije na posebnem pravem področju, ki določa pogoje za priznanje ali izvršitev sodnih odločb, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo določbe te uredbe o priznanju in izvršitvi sodnih odločb.
Člen 83
Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se države članice še pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001 v skladu s členom 59 Bruseljske konvencije iz leta 1968 zavezale, da ne bodo priznavale sodnih odločb, izdanih zlasti v drugih državah pogodbenicah navedene konvencije, zoper tožence s stalnim prebivališčem ali običajnim prebivališčem ali sedežem v tretji državi, če bi v primerih iz člena 4 navedene konvencije sodna odločba temeljila samo na pristojnosti, določeni v drugem odstavku člena 3 navedene konvencije.
Člen 84
1. Ta uredba ne vpliva na uporabo Luganske konvencije iz leta 2007.
1a. Ta uredba ne vpliva na uporabo Newyorške konvencije iz leta 1958.
1b. Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih konvencij in sporazumov, ki so bili med tretjo državo in državo članico sklenjeni pred datumom začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001 in ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.
POGLAVJE VIIIKONČNE DOLOČBE
▌
Člen 86
Države članice v okviru Evropske pravosodne mreže ▌predložijo opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve sodnih odločb, vključno z organi, pristojnimi za izvršitve, informacijami o vsakršnih omejitvah izvrševanja, zlasti predpisih o varstvu dolžnika, ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih, da bi bile informacije dostopne javnosti.
Države članice te podatke stalno posodabljajo.
Člen 87
Države članice Komisiji do ...[21]*sporočijo podatke o:
▌
(d) sodiščih, ji jim je treba po členu 51(1) predložiti zahtevo za zavrnitev izvršitve;
(e) sodiščih, pri katerih se po členu 56(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve;
(f) sodiščih, pri katerih se po členu 57 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva;
(g) jezikih, ki so sprejemljivi za prevod obrazcev iz člena 69(2).
Komisija prek ustreznih sredstev, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ▌omogoči, da so vsi podatki dostopni javnosti.
Člen 88
1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o:
(a) pravilih o nacionalni pristojnosti iz členov 4(2) in 4a(2),
(b) pravilih o obvestitvi drugega iz člena 76 in
(c) konvencijah iz člena 80.
2. Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic pripravi ustrezne sezname.
3. Države članice uradno obvestijo Komisijo o morebitnih naknadnih spremembah teh seznamov. Komisija sezname ustrezno spremeni.
4. Komisija sezname in njihove morebitne naknadne spremembe objavi v Uradnem listu Evropske unije.
5. Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže, omogoči, da so vsi podatki, uradno sporočeni v skladu z odstavkoma 1 in 3, na voljo javnosti.
Člen 89
Komisija je v zvezi s spremembami prilog I in II pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90.
Člen 90
-1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.
-1a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 89 se Komisiji podeli za nedoločen čas od ...*[22]*.
1. Pooblastilo iz člena 89 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. ▌
1a. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
1b. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 89, začnejo veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne sporočita svojega nasprotovanja v dveh mesecih od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
▌
člen 91a
Komisija najpozneje do …[23]* Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. V to poročilo vključi oceno, ali je pravila o pristojnosti treba razširiti na tožence, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža v državi članici, pri tem pa upošteva praktično uporabo te uredbe in morebiten razvoj dogodkov na mednarodni ravni. Po potrebi se poročilu priložijo tudi predlogi za spremembo Uredbe.
Člen 92
▌ Ta uredba razveljavlja Uredbo (ES) št. 44/2001. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.
▌
Člen 93
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od ...[24]*, z izjemo členov 87 in 88, ki se uporabljata od …[25]**.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v ▌državah članicah v skladu s Pogodbama.
▌
V
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
POTRDILO O SODNI ODLOČBI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH ▌
Člen 64a Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
|
|
|
1. Sodišče izvora
1.1. Ime:
1.2 Naslov:
1.2.1. Ulica in številka / poštni predal:
1.2.2. Kraj in poštna številka:
1.2.3. Država članica:
AT □ BE □ BG □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □SE □ SI □ SK □ UK □
1.3. Telefon ▌
1.4. Faks:
1.5. E-naslov (če je na voljo):
2. Tožnik(-i)[26]
2.1. Priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije:
2.2. Identifikacijska številka (če je potrebno in če je na voljo):
2.3. Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva, če gre za pravno osebo, pa datum pridobitve pravne osebnosti/ustanovitve/registracije (če je potrebno in če je na voljo):
2.4. Naslov:
2.4.1. Ulica in številka / poštni predal:
2.4.2. Kraj in poštna številka:
2.4.3. Država:
AT □ BE □ BG □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ Drugo (navedite (oznaka ISO)) □
2.5. E-naslov (če je na voljo):
3. Toženec(Toženci)[27]
3.1. Priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije:
3.2. Identifikacijska številka (če je potrebno in če je na voljo):
3.3. Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva, če gre za pravno osebo, pa datum pridobitve pravne osebnosti/ustanovitve/registracije (če je potrebno in če je na voljo):
3.4. Naslov:
3.4.1. Ulica in številka / poštni predal:
3.4.2. Kraj in poštna številka:
3.4.3. Država:
AT □ BE □ BG □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ Drugo (navedite (oznaka ISO)) □
3.5. E-naslov (če je na voljo):
4. Sodna odločba
4.1. Datum (dd/mm/llll) sodne odločbe:
4.2. Referenčna številka sodne odločbe:
▌
4.3. Ali je bila izdana sodna odločba v odsotnosti toženca?
4.3.1. □ Ne.
4.3.2. □ Da (navedite datum (dd/mm/llll), ko je bilo tožencu vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje):
4.4. Ali je sodna odločba v državi članici izvora izvršljiva brez potrebe po izpolnitvi dodatnih pogojev?
4.4.1. □ Da (po potrebi navedite datum (dd/mm/llll), ko je bila sodna odločba razglašena za izvršljivo):
▌
4.4.2. □ Da, vendar le zoper naslednje osebe (navedite):
▌
4.4.3. □ Da, vendar je omejena na del(e) sodne odločbe (navedite):
▌
4.4.4. □ Sodna odločba ne vsebuje izvršljive obveznosti
▌
4.5. Ali je bila po izdaji potrdila sodna odločba vročena tožencu(-em)?
4.5.1. Da (če je znano, navedite datum vročitve (dd/mm/llll)):
4.5.1.1. Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:
BG □ ES □ CS □ DE □ ET □ EL □ EN □ FR □ GA □ IT □ LV □ LT □ HU □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SK □ SL □ FI □ SV □ Drugo (navedite (oznaka ISO)) □
▌
4.5.2. □ Sodišče o tem nima podatkov[28]
4.6. Pogoji v sodni odločbi in interes:
4.6.1. Sodna odločba o denarnem zahtevku[29]
4.6.1.1. Kratek opis vsebine zadeve:
4.6.1.2. Sodišče je odredilo, da
………………. (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije)[30]
izvede(-jo) plačilo
………….. (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije).
4.6.1.2.1. Če je za isti zahtevek odgovornih več oseb, se lahko celotno vsoto izterja od katere koli izmed njih?
4.6.1.2.1.1. □ Da
4.6.1.2.1.2. □ Ne.
4.6.1.3. Denarna enota:
□ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ Drugo (navedite (oznaka ISO)):
4.6.1.4. Glavnica:
4.6.1.4.1. □ izplačilo v enkratnem znesku
4.6.1.4.2. □ Izplačilo v večkratnem znesku[31]
|
Rok plačila (dd/mm/llll) |
Znesek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4.6.1.4.3. □ Redno izplačevanje
4.6.1.4.3.1. □ dnevno
4.6.1.4.3.2. □ tedensko
4.6.1.4.3.3. drugo (navedite pogostost):
4.6.1.4.3.4. Od (dne (dd/mm/llll) ali dogodka):
4.6.1.4.3.5. Po potrebi do (dne (dd/mm/llll) ali dogodka):
4.6.1.5. Obresti (po potrebi)
4.6.1.5.1. Obresti:
4.6.1.5.1.1. □ Ni navedeno v sodni odločbi
4.6.1.5.1.2. □ Da, navedeno v sodni odločbi, kot sledi:
4.6.1.5.1.2.1. znesek:
ali
4.6.1.5.1.2.2. obrestna mera … %
4.6.1.5.1.2.3. Obresti morajo teči od … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka) do … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka)[32]
4.6.1.5.2. Zakonite obresti se (po potrebi) izračunajo v skladu z (navedite ustrezni zakon):
4.6.1.5.2.1. Obresti morajo teči od … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka) do … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka)1
4.6.1.5.3. □ Kapitalizacija obresti (navedite po potrebi):
4.6.2. Sodna odločba o začasnem ukrepu in ukrepu zavarovanja:
4.6.2.1. Kratek opis vsebine zadeve in odrejenega ukrepa:
4.6.2.2. Ukrep je odredilo sodišče, ki je stvarno pristojno za zadevo
4.6.2.2.1. □ Da
4.6.3. Other type of judgment:
4.6.3.1. Kratek opis vsebine zadeve in sodne odločbe sodišča:
4.7. Stroški[33]
4.7.1. Denarna enota:
□ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ Drugo (navedite (oznaka ISO)):
4.7.2. Naslednji(-m) osebi(-am), zoper katero(-e) se zahteva izvršitev, je bilo dodeljeno plačilo stroškov:
4.7.2.1. Priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije[34]:
4.7.2.2. Če je bilo plačilo stroškov odrejeno več osebam, se lahko celotno vsoto izterja od katere koli izmed njih?
4.7.2.2.1. □ Da
4.7.2.2.2. □ Ne.
4.7.3. Zahteva se plačilo naslednjih stroškov[35]:
4.7.3.1. Stroški so določeni v sodni odločbi s skupnim zneskom (navedite znesek):
4.7.3.2. Stroški so določeni v sodni odločbi z odstotkom celotnih stroškov (navedite odstotek celotnih stroškov):
4.7.3.3. Odgovornost za plačilo stroškov je določena v sodni odločbi, natančne vsote so:
4.7.3.3.1. □ sodne takse:
4.7.3.3.2. □ nagrada in izdatki odvetnika:
4.7.3.3.3. □ stroški vročanja pisanj:
4.7.3.3.4. □ drugo:
4.7.3.4. □ Drugo (navedite):
4.7.4. Obresti na stroške:
4.7.4.1. □ se ne uporablja
4.7.4.2. □ Obresti so navedene v sodni odločbi
4.7.4.2.1. znesek:
ali
4.7.4.2.2. obrestna mera … %
4.7.4.2.2.1. Obresti morajo teči od … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka) do … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka)[36]
4.7.4.3. Zakonite obresti se (po potrebi) izračunajo v skladu z (navedite ustrezni zakon):
4.7.4.3.1. Obresti morajo teči od … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka) do … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka)[37]
4.7.4.4. □ Kapitalizacija obresti (navedite po potrebi):
▌
V/na: …
Podpis in/ali žig sodišča izvora:
▌
PRILOGA II
POTRDILO O JAVNI LISTINI / SODNI PORAVNAVI[38] V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH ▌
Člen 71a Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
1. Sodišče ali pristojni organ, ki je izdal potrdilo
1.1. Ime:
1.2. Naslov:
1.2.1. Ulica in številka / poštni predal:
1.2.2. Kraj in poštna številka:
1.2.3. Država članica:
AT □ BE □ BG □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □SE □ SI □ SK □ UK □
1.3. Telefon ▌:
1.4. Faks:
1.5. E-naslov (če je na voljo):
2. javna listina ▌
2.1. Organ, ki je pripravil javno listino (če ne gre za organ, ki je izdal potrdilo)
2.1.1. Ime in opis organa:
2.1.2. Naslov:
2.2. Datum (dd/mm/llll) priprave javne listine s strani organa iz točke 2.1:
▌
2.3. Referenčna številka javne listine (po potrebi):
2.4. Datum (dd/mm/llll) registracije javne listine v državi članici izvora (izpolnite le, če datum registracije določa pravni učinek listine in če se datum razlikuje od datuma iz točke 2.2):
2.4.1. Referenčna številka v registru (po potrebi):
3. sodna poravnava
3.1. Sodišče, ki je potrdilo sodno poravnavo ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava (če ne gre za sodišče, ki je izdalo potrdilo)
3.1.1. Naziv sodišča:
3.1.2. Naslov:
3.2. Datum (dd/mm/llll) sodne poravnave:
3.3. Referenčna številka sodne poravnave:
4. Stranke javne listine / sodne poravnave:
4.1. Ime(-na) upnika(-ov) (priimek, ime(-na) / ime podjetja ali organizacije)[39]:
4.1.1. Identifikacijska številka (če je potrebno in če je na voljo):
4.1.2. Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva, če gre za pravno osebo, pa datum pridobitve pravne osebnosti/ustanovitve/registracije (če je potrebno in če je na voljo):
4.2. Ime(-na) dolžnika(-ov) (priimek, ime(-na) / ime podjetja ali organizacije)[40]:
4.2.1. Identifikacijska številka (če je potrebno in če je na voljo):
4.2.2. Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva, če gre za pravno osebo, pa datum pridobitve pravne osebnosti/ustanovitve/registracije (če je potrebno in če je na voljo):
4.3. Ime(-na) morebitne druge stranke (drugih strank) (priimek, ime(-na) / ime podjetja ali organizacije)[41]:
4.3.1. Identifikacijska številka (če je potrebno in če je na voljo):
4.3.2. Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva, če gre za pravno osebo, pa datum pridobitve pravne osebnosti/ustanovitve/registracije (če je potrebno in če je na voljo):
5. Izvršljivost javne listine / sodne poravnave v državi članici izvora
5.1. Ali je javna listina / sodna poravnava izvršljiva v državi članici izvora?
5.1.1. □ Da
5.2. Določbe javne listine / sodne poravnave in obresti
5.2.1. Javna listina / sodna poravnava o denarnem zahtevku
5.2.1.1. Kratek opis vsebine zadeve:
5.2.1.2. V skladu z javno listino / sodno poravnavo mora
………………. (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije)[42]
izvesti plačilo
………….. (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije).
5.2.1.2.1. Če je za isti zahtevek odgovornih več oseb, se lahko celotno vsoto izterja od katere koli izmed njih?
5.2.1.2.1.1. □ Da
5.2.1.2.1.2. □ Ne.
5.2.1.3. Denarna enota:
□ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ Drugo (navedite (oznaka ISO)):
5.2.1.4. Glavnica:
5.2.1.4.1. □ izplačilo v enkratnem znesku
5.2.1.4.2. □ Izplačilo v večkratnem znesku[43]
|
Rok plačila (dd/mm/llll) |
Znesek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5.2.1.4.3. □ Redno izplačevanje
5.2.1.4.3.1. □ dnevno
5.2.1.4.3.2. □ tedensko
5.2.1.4.3.3. drugo (navedite pogostost):
5.2.1.4.3.4. Od (dne (dd/mm/llll) ali dogodka):
5.2.1.4.3.5. Po potrebi do (datum (dd/mm/llll) ali dogodka):
5.2.1.5. Obresti (po potrebi)
5.2.1.5.1. Obresti:
5.2.1.5.1.1. Ni navedeno v javni listini / sodni poravnavi
5.2.1.5.1.2. Da, navedeno v javni listini / sodni poravnavi, kot sledi:
5.2.1.5.1.2.1. znesek:
ali
5.2.1.5.1.2.2. obrestna mera … %
5.2.1.5.1.2.3. Obresti morajo teči od … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka) do … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka)[44]
5.2.1.5.2. Zakonite obresti se (po potrebi) izračunajo v skladu z (navedite ustrezni zakon):
5.2.1.5.2.1. Obresti morajo teči od … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka) do … ((dne dd/mm/llll) ali dogodka)1
5.2.1.5.3. □ Kapitalizacija obresti (navedite po potrebi):
5.2.2. Javna listina / sodna poravnava o nedenarni izvršljivi obveznosti:
5.2.2.1. Kratek opis izvršljive obveznosti:
5.2.2.2. Obveznost iz točke 5.2.2.1 je izvršljiva zoper[45] (priimek, ime(-na) / ime podjetja ali organizacije)::
V/na: …
Podpis in/ali žig sodišča ali pristojnega organa, ki je izdalo potrdilo:
▌
PRILOGA III
Korelacijska tabela
|
Uredba (ES) št. 44/2001 |
Ta uredba |
|
|
člen 1(1) |
člen 1(1) |
|
|
člen 1(2), uvodno besedilo |
člen 1(2), uvodno besedilo |
|
|
člen 1(2), točke (a) do (d) |
člen 1(2), točke (a) do (d) |
|
|
________ |
člen 1(2), točka (e) |
|
|
________ |
člen 1(2), točka (f) |
|
|
člen 1(3) |
▌ ________ |
|
|
________ |
člen 2 |
|
|
člen 2 |
člen 3 |
|
|
člen 3 |
člen 4 |
|
|
člen 4 |
člen 4a |
|
|
▌ |
▌ |
|
|
▌ |
________ |
|
|
člen 5, uvodno besedilo |
člen 5, uvodno besedilo |
|
|
člen 5, točka (1) |
člen 5, točka (1) |
|
|
člen 5, točka (2) |
________ |
|
|
člen 5, točki (3) in (4) |
člen 5, točki (3) in (4) |
|
|
________ |
člen 5, točka (4a) |
|
|
člen 5, točke (5) do (7) |
člen 5, točke (5) do (7) |
|
|
člen 6 |
člen 6 |
|
|
člen 7 |
člen 7 |
|
|
člen 8 |
člen 8 |
|
|
člen 9 |
člen 9 |
|
|
člen 10 |
člen 10 |
|
|
člen 11 |
člen 11 |
|
|
člen 12 |
člen 12 |
|
|
člen 13 |
člen 13 |
|
|
člen 14 |
člen 14 |
|
|
člen 15 |
člen 15 |
|
|
člen 16 |
člen 16 |
|
|
člen 17 |
člen 17 |
|
|
člen 18 |
člen 18 |
|
|
člen 19, točki (1) in (2) |
člen 19, točka (1) |
|
|
________ |
člen 19, točka (2) |
|
|
člen 20 |
člen 20 |
|
|
člen 21 |
člen 21 |
|
|
člen 22 ▌ |
člen 22 ▌ |
|
|
člen 23(1) in (2) |
člen 23(1) in (2) |
|
|
________ |
▌ |
|
|
▌ |
▌ |
|
|
▌ |
▌ |
|
|
člen 23(3) |
________ |
|
|
člen 23(4) in (5) |
člen 23(3) in (4) |
|
|
▌ ________ |
člen 23(5) |
|
|
člen 24 |
člen 24(1) |
|
|
________ |
člen 24(2) |
|
|
________ |
▌ |
|
|
člen 25 |
člen 27 |
|
|
člen 26 |
člen 28 |
|
|
▌ |
▌ |
|
|
člen 27(1) |
člen 29(1) |
|
|
________ |
člen 29(2) |
|
|
člen 27(2) |
člen 29(3) |
|
|
________ |
▌ |
|
|
člen 28 |
člen 30 |
|
|
________ |
▌ |
|
|
člen 29 |
člen 32(1) |
|
|
________ |
člen 32(2) |
|
|
________ |
člen 32(2a) |
|
|
________ |
člen 32(2b) |
|
|
člen 30 |
člen 33(1), točki (a) in (b) |
|
|
________ |
člen 33(1), drugi pododstavek |
|
|
________ |
člen 33(2) ▌ |
|
|
________ |
člen 34 |
|
|
________ |
člen 34a |
|
|
člen 31 |
člen 36 |
|
|
člen 32 |
člen 2, točka (a) |
|
|
člen 33 |
člen 38a |
|
|
________ |
▌ |
|
|
________ |
člen 39 |
|
|
________ |
člen 39b |
|
|
________ |
člen 40 |
|
|
________ |
člen 41 |
|
|
________ |
člen 42 |
|
|
________ |
člen 42a |
|
|
________ |
člen 44 |
|
|
člen 34 |
člen 48(1), točke (a) do (d) |
|
|
člen 35(1) |
člen 48(1), točka (e) |
|
|
člen 35(2) |
člen 48(2) |
|
|
člen 35(3) |
člen 48(3) |
|
|
▌ |
člen 48(4) |
|
|
člen 36 |
člen 64 |
|
|
člen 37(1) |
člen 39a, točka (a) |
|
|
člen 38 |
________ |
|
|
člen 39 |
▌________ |
|
|
člen 40 |
________ |
|
|
člen 41 |
▌________ |
|
|
člen 42 |
▌________ |
|
|
člen 43 |
▌________ |
|
|
člen 44 |
▌________ |
|
|
člen 45 |
▌________ |
|
|
člen 46 |
▌________ |
|
|
člen 47 |
▌________ |
|
|
člen 48 |
▌________ |
|
|
▌________ |
člen 50a |
|
|
▌________ |
člen 51 |
|
|
________ |
člen 54 |
|
|
▌________ |
člen 56 |
|
|
▌________ |
člen 57 |
|
|
▌________ |
člen 59 |
|
|
▌________ |
člen 66 |
|
|
člen 49 |
člen 67 |
|
|
člen 50 |
▌________ |
|
|
člen 51 |
člen 68 |
|
|
člen 52 |
▌________ |
|
|
člen 53 |
▌________ |
|
|
člen 54 |
člen 64a |
|
|
člen 55(1) |
▌________ |
|
|
člen 55(2) |
člen 39(2), člen 51(2) in člen 69 |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
|
člen 56 |
člen 72 |
|
|
člen 57(1) |
člen 70(1) |
|
|
člen 57(2) |
________ |
|
|
člen 57(3) |
člen 70(2) |
|
|
člen 57(4) |
člen 70(3) in člen 71a |
|
|
člen 58 |
člen 71 in člen 71a |
|
|
člen 59 |
člen 73 |
|
|
▌________ |
_______ |
|
|
člen 60 |
člen 74 |
|
|
člen 61 |
člen 75 |
|
|
člen 62 |
člen 2a |
|
|
člen 63 |
_______ |
|
|
člen 64 |
_______ |
|
|
člen 65 |
člen 76(1) in (2) |
|
|
_______ |
člen 76(2a) |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
|
člen 66 |
člen 77 |
|
|
člen 67 |
člen 78 |
|
|
člen 68 |
člen 79 |
|
|
člen 69 |
člen 80 |
|
|
člen 70 |
člen 81 |
|
|
člen 71 |
člen 82 |
|
|
člen 72 |
člen 83 |
|
|
_______ |
člen 84 |
|
|
člen 73 |
člen 91a |
|
|
člen 74(1) |
člen 87, prvi pododstavek, točke (d), (e) in (f), in člen 88(1), točka (a) |
|
|
člen 74(2) |
člen 89 |
|
|
_______ |
▌________ |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
|
_______ |
▌________ |
|
|
_______ |
člen 90 |
|
|
_______ |
▌________ |
|
|
_______ |
člen 92 |
|
|
člen 75 |
_______ |
|
|
člen 76 |
člen 93 |
|
|
Priloga V |
Priloga I in Priloga II |
|
|
Priloga VI |
Priloga II |
|
|
_______ |
Priloga III |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
|
▌________ |
▌________ |
|
Or. en
- [1] UL C 218, 23.7.2011, str. 78.
- [2] UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
- [3] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [4] UL C 218, 23.7.2011, str. 78.
- [5] Stališče Evropskega parlamenta z dne …[(UL …)] [(še ni objavljeno v Uradnem listu)] in odločitev Sveta z dne …
- [6] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (COM(2009)0174).
- [7] UL L 12, 16.1.2001, str. 1.
- [8] UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
- [9] UL L 299, 31.12.1972, str. 32, UL L 304, 30.10.1978, str. 1, UL L 388, 31.12.1982, str. 1, UL L 285, 3.10.1989, str. 1, UL C 15, 15.1.1997, str. 1. Za prečiščeno različico glej UL C 27, 26.1.1998, str. 1.
- [10] UL L 319, 25.11.1988, str. 9.
- [11] UL L 120, 5.5.2006, str. 22.
- [12] UL L 147, 10.6.2009, str. 5.
- [13] UL L 7, 10.1.2009, str. 1.
- [14] UL L 74, 27.3.1993, str. 74.
- [15] UL L 157, 30.4.2004, str. 45.
- [16] UL L 174, 27.6.2001, str. 1.
- [17] UL L 299, 16.11.2005, str. 62.
- [18] UL L 335, 17.12.2009, str. 1.
- [19] UL L 324, 10.12.2007, str. 79.
- [20] UL L 174, 27.6.2001, str. 25.
- [21] * UL: prosimo, vstavite datum - 12 mesecev pred dnevom začetka uporabe Uredbe.
- [22] * UL: prosimo, vstavite datum - začetek veljavnosti te uredbe.
- [23] * UL: prosimo, vnesite datum - sedem let po datumu začetka uporabe Uredbe.
- [24] * UL: prosimo, vstavite datum - 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
- [25] ** UL: prosimo, vstavite datum - 12 mesecev pred dnevom začetka uporabe Uredbe.
- [26] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika, dodajte potrebno število tožnikov.
- [27] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega toženca, dodajte potrebno število tožencev.
- [28] Če sodna odločba ni bila vročena osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, med datumom izdaje potrdila in datumom začetka postopka za izvršitev v zaprošeni državi članici, mora biti sodna odločba priložena potrdilu, ko se to v skladu s členom 42a vroči osebi, zoper katero se zahteva izvršitev.
- [29] Če sodna odločba zadeva le stroške v zvezi z zahtevo, o kateri je bilo odločeno v prejšnji sodni odločbi, pustite točko 4.6.1 prazno in nadaljujte pri točki 4.7.
- [30] Če je bilo plačilo naloženo več osebam, navedite tudi število oseb.
- [31] Navedite potrebno število obrokov.
- [32] Če gre za več kot eno obdobje, navedite potrebno število obdobij.
- [33] Ta točka obsega tudi primere, ko sodišče odredi povrnitev stroškov v ločeni sodni odločbi.
- [34] Navedite potrebno število oseb.
- [35] Če gre za plačilo stroškov s strani več oseb, navedite delež vsake osebe posebej.
- [36] Če gre za več kot eno obdobje, navedite potrebno število obdobij.
- [37] Če gre za več kot eno obdobje, navedite potrebno število obdobij.
- [38] Izbrišite nepotrebno besedilo v celotnem potrdilu.
- [39] Navedite potrebno število upnikov.
- [40] Navedite potrebno število upnikov.
- [41] Navedite potrebno število drugih strank (po potrebi).
- [42] Če je bilo plačilo naloženo več osebam, navedite tudi število oseb.
- [43] Navedite potrebno število obrokov.
- [44] Če gre za več kot eno obdobje, navedite potrebno število obdobij.
- [45] Če gre za več kot eno osebo, navedite potrebno število oseb.
OBRAZLOŽITEV
Uredba št. 44/2001 skupaj s svojo predhodnico Bruseljsko konvencijo velja za enega od najuspešnejših delov zakonodaje EU; postavila je temelje za evropsko pravosodno območje, s pospeševanjem pravne varnosti in predvidljivosti odločitev zadovoljevala potrebe državljanov in podjetij ter se uporablja kot referenca in kot orodje pri drugih instrumentih. Prenovitev te uredbe je torje zelo pomembna. Poročevalec z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil s sozakonodajalcem dosežen sporazum s takimi značilnostmi.
1. Odprava eksekvature
Komisija namesto eksekvature predlaga, da bi bila sodba, izvršljiva v državi članici izvora, izvršljiva ob predložitvi avtentične kopije in potrdila v predpisani obliki, ki ga izda sodišče izvora, izvršljiva in izvršena brez kakršnegakoli vmesnega postopka. Izvršitev se nato nadaljuje, kot bi sodbe podala sodišča držav članic izvršitve.
Če stranka, proti kateri je se zahteva izvršitev, ni vstopila v postopek, ki vodi k sodbi, lahko zaprosi sodišče države članice izvora za preskus sodbe z utemeljitvijo, da (a) ji ni bilo pravočasno vročeno pisanje o začetku postopka na način, ki bi ji omogočil pripravo obrambe, ali (b) ji je bilo zaradi „višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde“ preprečeno spodbijanje zahteve, razen če ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je to možnost imela.
Poleg tega stranka, proti kateri se zahteva izvršitev, lahko sodišča držav članic izvršitve zaprosi za zavrnitev izvršitve, če bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli, ki so podlaga pravice do poštenega sojenja.
Komisija predlaga, da se odpravi trenutna pravica izpodbijanja priznanja ali izvršitve sodbe držav članic na podlagi očitne nezdružljivosti z javno politiko države članice priznanja/izvršitve in da se jo nadomesti z omejenim razlogom „poštenega sojenja“. Poleg tega, razen z zelo redko izjemo, ne bi bil dovoljen nikakršen pregled pristojnosti sodišča izvora, niti v omejenih okoliščinah, ki so trenutno predvidene v uredbi Bruselj I (neskladnost z zahtevkom glede potrošnikov, zavarovalnic ali izključne pristojnosti).
Odbor je mnenja, da je izjema glede materialne ali procesne ureditve javnega reda še vedno potrebna. Tako izjemo lahko zahtevajo mednarodne obveznosti držav članic, uredbi Rim I in Rim II pa obe vsebujeta izjeme za ureditev javnega reda in prevladujoče obvezne določbe. Država članica, v kateri teče postopek, ima pravico ohraniti svoje temeljne vrednote; torej mora isto veljati za državo članico, v kateri se zahteva izvršitev sodbe.
Komisija kljub temu predlaga, da se vzpostavita dve kategoriji sodbe, pri katerih mora stranka, ki zahteva izvršitev, še vedno zahtevati razglasitev izvršljivosti in jo vročiti nasprotni stranki, v skladu s pravico slednje, da se pritoži z omejenimi razlogi, identičnimi tistim v členu 34 veljavne uredbe Bruselj I, namreč sodbam v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izhajajo iz kršenja zasebnosti in pravic, povezanih z osebnostjo, vključno z obrekovanjem, ter sodbami v kolektivnih odškodninskih postopkih, povezanimi z nadomestili za škodo, povzročeno z nezakonitim poslovnim ravnanjem v določenih pogojih.
Odbor za pravne zadeve meni, da bi bilo iz razlogov pravne varnosti bolje, če izjem ne bi bilo. Tako stališče podpira tudi Svet.
2. Razširitev pravil o pristojnosti na spore, v katerih so toženci iz držav zunaj EU
Komisija predlaga, da se pravila o pristojnosti iz uredbe uporabijo za tožence iz tretjih držav, s čimer se spremenijo veljavne pristojnosti držav članic v takih primerih. Da bi se nadomestil posledično zmanjšan dostop do sodišč v mnogih državah članicah in nerazpoložljivost splošne podlage pristojnosti glede na prebivališče, Komisija predlaga tudi, da bi bila sodišča države članice, kjer se nahaja premično premoženje toženca, pristojna, pod pogojem, (1) da v skladu s prejšnjimi pravili uredbe te pristojnosti nima nobeno drugo sodišče države članice, (2) da „vrednost premoženja ni nesorazmerna z vrednostjo zahtevka“ in (3) da ima spor „zadostno povezavo“ z državo članico sodišča, pred katerim teče postopek.
Izjemoma se predlaga forum necessitatis oz. pravica, da se postopek začne pred sodiščem države članice, s katerim je spor tesno povezan, če tako zahteva pravica do poštenega sojenja oz. pravica do sodnega varstva in če v skladu s prejšnjimi pravili uredbe ni pristojno nobeno drugo sodišče države članice. Postopek se lahko pri takšnih okoliščinah začne zlasti, (a) če bi bil postopek nemogoč ali se ga upravičeno ne bi moglo začeti in izvajati v tretji državi, s katero je spor tesno povezan, (b) če sodba, izdana v tretji državi, ne bi bila upravičena do priznanja ali izvršitve v državi članici sodišča, pred katerim teče postopek, takšno priznanje in izvršitev pa bi bila potrebna, da se zagotovi uresničitev pravic toženca.
Odbor se pridružuje stališču, izraženem v resoluciji Parlamenta v zvezi z zeleno knjigo, da vprašanje o razširitvi pravil uredbe zahteva obširno posvetovanje in politično razpravo. Na tej točki se torej predlaga, da se v Uredbo vključijo določbe, ki bi uvajale le delno povratni učinek sporov na področju pogodb o zaposlitvi, potrošniških ter zavarovalnih pogodb, da bi se v teh razmerah zaščitila šibkejša stranka.
3. Sporazumi o pristojnosti
Funkcionalna rešitev se zdi povečanje učinkovitosti sporazumov o pristojnosti z določanjem, da bi moralo sodišče, ki ga izbereta stranki za rešitev spora, vedno imeti prednost ne glede na to, ali je prvo začelo postopek ali ne. Člen 32(2) določa, da v primerih, kjer sporazum iz člena 23 podeljuje izključno pristojnost sodišču ali sodiščem države članice, ne smejo sodišča drugih držav članic imeti nikakršne pristojnosti za odločanje o sporu, dokler se sodišče ali sodišča, določena v sporazumu, ne izrečejo za nepristojna. Poleg tega je določba o litispendenci, določena s členom 29 predlagane uredbe, izražena brez poseganja v člen 32(2). Uvodna izjava (19) se nanaša na potrebo po izboljšanju učinkovitosti sporazumov o pristojnosti „v izogib neprimerni pravdni taktiki“, preden bi lahko rekli, da bi ta uredba morala dati prednost sodišču, določenem v sporazumu o pristojnosti, da odloči o svoji pristojnosti, ne glede na to, ali je prvo začelo postopek ali ne. Poleg tega zdaj člen 23(1) opredeli dodelitev sodne pristojnosti izbranemu sodišču z besedami „razen, če je po pravu navedene države članice materialna veljavnost dogovora nična“.
4. Arbitražni sporazumi
Komisija meni, da bi bilo treba izboljšati učinkovitost arbitražnih sporazumov, da se v polnosti upošteva volja strank. To bi moralo veljati zlasti, kadar je dogovorjen ali določen sedež arbitražnega sodišča v državi članici. Komisija priporoča posebna pravila, namenjena izognitvi vzporednim postopkom in neprimernim pravdnim taktikam v takšnih okoliščinah.
V zvezi s to točko se odbor pridružuje stališču Parlamenta v njegovi resoluciji v zvezi z zeleno knjigo: arbitražo zadovoljivo obravnavata Newyorška konvencija iz leta 1958 in Ženevska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži iz leta 1961. Vse države članice so pogodbenice zgoraj omenjenih konvencij, zato bi bilo treba ohraniti izključitev arbitraže iz področja uporabe uredbe. Uvodna izjava 11 in naslednje to pojasnjujejo.
5. Druga vprašanja
Odbor priznava, da so bile v zvezi s predhodnimi ukrepi dosežene določene izboljšave.
Odbor lahko podpre predlog, da se sodiščem države članice omogoči prekinitev postopkov v stanju litispendence, ko sodišče države nečlanice prvo začne postopek, ki zadeva isti stranki in isti zahtevek.
6. Sklepna ugotovitev
Končno je Odbor za pravne zadeve zadovoljen zadovoljen s kompromisom, doseženim s Svetom, saj se v vseh glavnih točkah sklada s stališčem Parlamenta. Prenovljena Uredba reši nekatere težave, s katerimi smo se v zadnjem desetletju srečali na tem področju, odprava eksekvature za vse civilne in gospodarske sodbe pa je pomemben korak v smeri dostopa do sodnega varstva za državljane in podjetja.
PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE
|
|
POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB |
|
V Bruslju, 8. marca 2011
MNENJE
ZA EVROPSKI PARLAMENT
SVET
KOMISIJO
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
KOM(2010)0748 z dne 14.12.2010 – 2010/0383(COD)
V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti z odstavkom 9, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 13. januarja in 11. februarja 2011, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.
Posvetovalna delovna skupina je na teh srečanjih[1] po proučitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Uredbe (ES) št. 44/2001/ES z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah soglasno ugotovila naslednje:
1) Glede obrazložitvenega memoranduma, da bi bil oblikovan ob polnem upoštevanju zahtev, navedenih v medinstitucionalnem sporazumu, mora tak dokument podrobno opredeliti, katere določbe prejšnjega akta ostanejo v predlogu nespremenjene, kot določa točka 6(a)(iii) sporazuma.
2) Naslednji deli prenovljenega besedila bi morali biti označeni s sivo osenčeno pisavo, ki se navadno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:
– v prvem sklicevanju besedi „in (e)“;
– drugi stavek uvodne izjave 10;
– v členu 47(1) besede „v zadevah iz člena 37(3)“.
3) V členu 28(2) bi bilo treba navedbo „določb iz odstavka 2“ prirediti tako, da bi se glasila kot navedba „določb iz odstavka 1“.
4) V členu 47(2) bi bilo treba besede „členov 50 do 63“ prirediti tako, da bi se glasile „členov 50 do 65, 67, 68 in 72“.
5) V členu 64 bi bilo treba besede „izdane v državi članici“ in besede „v državi članici priznanja, izvršljivosti ali izvršbe“ označiti s puščicami za označevanje sprememb.
Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. Skupina je v zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta z navedenimi bistvenimi spremembami tudi sklenila, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.
C. PENNERA H. LEGAL L. ROMERO REQUENA
pravni svetovalec pravni svetovalec generalni direktor
- [1] Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga in je svoje delo opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to osnovna jezikovna različica obravnavanega besedila.
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (10.11.2011)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
(KOM(2010)0748 – C7‑0433/2010 – 2010/0383(COD))
Pripravljavka mnenja: Evelyn Regner
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor poziva, da se v uredbo vključi nov oddelek o sodni pristojnosti v zvezi s sindikalnimi akcijami. V preteklih zadevah Sodišča, še zlasti v zadevi Viking, se je pokazalo, da obstajajo možnosti za izbiro najugodnejšega pravnega reda. Ker sodna pristojnost v zvezi z industrijskimi akcijami ni bila določena, je bilo za odločanje o industrijski akciji, ki je potekala na Finskem, izbrano britansko sodišče Na civilnopravnem področju lahko odločitve sprejemajo sodišča držav članic, ki z določeno industrijsko akcijo nimajo nobene povezave. To je v nasprotju z duhom in cilji te uredbe. V teh zadevah bi morala biti za odločanje pristojna sodišča države članice z najtesnejšo povezavo z industrijsko akcijo – kar je seveda država članica, v kateri je bila akcija izpeljana ali je potekala.
Odbor poziva k odpravi zahteve po eksekvaturi, vendar meni, da je treba pred njeno odpravo zagotoviti, da je uravnotežena s strogimi zaščitnimi ukrepi, ki lahko zaščitijo pravice dolžnika po sodbi in zagotavljajo popolno spoštovanje temeljnih pravic.
Odborm eni, da bi predpise Skupnosti o izključni pristojnosti glede pravic v zvezi s nepremičninami ali najemom/zakupom nepremičnin lahko začasno razširili na postopke, ki se začnejo v tretji državi. Določbe o sodni pristojnosti za potrošnike in zaposlene bi morale veljati tudi za podjetja tretjih držav.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Uredba (ES) št. 44/2001 je začela veljati marca 2002. Komisija je osem let po začetku veljavnosti pregledala njeno dejansko izvajanje in presodila, da je treba instrument spremeniti. S prenovitvijo bo izboljšan dostop do sodnega varstva, kar bo med drugim omogočalo zaposlenim, da na področju delovnega prava tožijo več tožencev v skladu s členom 6(1). Ta možnost je obstajala na podlagi Bruseljske konvencije iz leta 1968. Njena ponovna vključitev v uredbo bo koristila zaposlenim, ki želijo začeti postopek proti skupnim delodajalcem s sedeži v različnih državah članicah. |
Predlog spremembe 2 Predlog spremembe Uvodna izjava 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1b) Pristojnost v zadevah v zvezi z industrijskimi akcijami je določena, da se prepreči izbiranje najugodnejšega pravnega reda in za zagotavljanje skladnosti z Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II)¹; pristojno bi moralo biti sodišče države članice, kjer je potekala industrijska akcija. |
|
|
_______________ |
|
|
1 UL L 199, 31. 7. 2007, str. 40. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 22 – točka 1 – točka aa (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) za postopke v zvezi z industrijskimi akcijami so pristojna sodišča države članice, v kateri je akcija potekala. |
Obrazložitev | |
V skladu z uvodno izjavo 7 uredbe Rim II morajo biti pravni instrumenti Skupnosti, ki urejajo pravo, ki se uporablja, ter sodno pristojnost, skladni. V uredbi Bruselj I bi bilo treba uvesti sodno pristojnost, ki bi ustrezala členu 9 uredbe Rim II, da bi preprečili izbiranje najugodnejšega pravnega reda. Če je tožnikov več (industrijska akcija), bi utegnilo podjetje izbrati sodno pristojnost, za katero bi menilo, da je bolj naklonjena njegovim interesom, kar ni skladno s cilji uredbe Bruselj I. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0748 – C7-0433/2010 – 2010/0383(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
Odbor JURI 18.1.2011 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
Odbor EMPL 15.9.2011 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Evelyn Regner 7.7.2011 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
12.9.2011 |
5.10.2011 |
7.11.2011 |
|
|
|
Datum sprejetja |
7.11.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 15 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Frank Engel, Richard Falbr, Marian Harkin, Roger Helmer, Liisa Jaakonsaari, Ádám Kósa, Veronica Lope Fontagné, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Edite Estrela, Julie Girling, Richard Howitt, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Emilie Turunen |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Catherine Bearder |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2010)0748 – C7-0433/2010 – 2010/0383(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
14.12.2010 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 18.1.2011 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 15.9.2011 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Tadeusz Zwiefka 28.2.2011 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
24.5.2011 |
11.7.2011 |
22.11.2011 |
|
|
|
Datum sprejetja |
11.10.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Gerald Häfner, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Eva Lichtenberger, Axel Voss |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Sylvie Guillaume, Salvatore Tatarella |
||||
|
Datum predložitve |
15.10.2012 |
||||