POROČILO o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov
14.5.2013 - (2012/2299(INI))
Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Marian-Jean Marinescu
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov“ (COM(2012)0556),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe[1],
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo ("okvirni sporazum")[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o sporazumu med EU in ZDA o zračnem prometu[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o razvijanju agende zunanje letalske politike Skupnosti[5],
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0172/2013),
A. ker je letalstvo hitro rastoče področje gospodarstva, tako v Uniji kot tudi zunaj nje, zlasti v Aziji in na Bližnjem vzhodu;
B. ker mora imeti letalstvo pomembno vlogo pri povezovanju ljudi in podjetij, tako znotraj Unije kot tudi po svetu, zlasti s trgi v razvoju;
C. ker število delovnih mest, ki so jih evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali jih nameravajo ukiniti, znaša več kot 20 000;
D. ker so se evropski socialni parterji letalskega sektorja v okviru dialoga o učinkih svetovne krize na civilno letalstvo dne 29. januarja 2013 dogovorili, da je potrebno usklajeno in obširno ukrepanje na mednarodni ravni;
E. ker je sporočilo Komisije iz leta 2005 imelo pomembno vlogo pri razvoju zunanje letalske politike Unije;
F. ker je zaradi dogodkov v zadnjih sedmih letih primerno opraviti dodaten pregled;
Splošno
1. poudarja napredek, dosežen pri ustvarjanju enotnega in odprtega regionalnega trga Unije ter istočasno pri oblikovanju skupnega pristopa Unije k njeni zunanji letalski politiki;
2. pozdravlja sporočilo Komisije, ki zagotavlja pravočasno analizo trenutnega stanja in napredka, ki je bil dosežen na področju zunanje letalske politike od leta 2005, kakor tudi analizo izzivov, s katerimi se na izredno konkurenčnem svetovnem trgu letalskega prometa sooča letalski sektor Unije;
3. poudarja ključno vlogo letalskega sektorja za gospodarstvo Unije, zlasti v smislu rasti in delovnih mest, saj je od tega sektorja odvisnih več kot 5 milijonov evropskih delovnih mest, sektor pa predstavlja 2,4 % BDP Unije in prispeva k povezanosti Unije z ostalim svetom; poudarja potrebo po ohranitvi močnega in konkurenčnega letalskega sektorja v Uniji;
4. meni, da je bil pri opredeljevanju in izvajanju mehanizmov in sistemov Unije, kot so enotno evropsko nebo (SES), program raziskav o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR), pobuda Čisto nebo, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki povečujejo varnost in izpolnjujejo zahteve potnikov, dosežen pomemben napredek; meni, da je treba na teh področjih doseči nadaljnji napredek;
5. je vseeno zaskrbljen zaradi zamud pri izvajanju programa o enotnem evropskem nebu in programa SESAR zaradi nepotrebnih stroškov, ki jih te zamude povzročajo letalskim prevoznikom in njihovim strankam; podpira Komisijo pri uveljavljanju kazenskih ukrepov zoper tiste države članice, ki niso spoštovale roka decembra 2012 in niso dosegle nobenega napredka glede funkcionalnih blokov zračnega prostora;
6. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba in programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR); ugotavlja, da bo razvoj enotnega evropskega neba, ko se bo v celoti izvajal, ustvaril velike neposredne in posredne zaposlitvene priložnosti;
7. poudarja, da ta programa Unije nista pomembna le za notranji trg, temveč tudi za zunanjo politiko; je prepričan, da bo dokončanje in izvajanje teh instrumentov pomagalo utrditi položaj letalske panoge Unije na konkurenčnem svetovnem trgu;
8. poudarja pomen sedanje revizije uredbe o pravicah letalskih potnikov in podpira odločno in uporabnikom izredno prijazno evropsko zakonodajo;
9. se zaveda, da se posledice finančne krize v različnih predelih sveta razlikujejo; meni, da je to letalske prevoznike v Uniji soočilo z izzivi konkurence in da dvostranski sporazumi o zračnem prometu niso vedno najustreznejša rešitev za boj proti tržnemu omejevanju ali nepoštenim subvencijam;
10. ker kljub prizadevanjem v zadnjih sedmih letih celostna zunanja letalska politika ni bila dosežena, meni, da bi bilo treba čim prej uveljaviti bolj usklajen in ambiciozen pristop Unije ter tako vzpostaviti pošteno in odprto konkurenco;
11. meni, da je zbliževanje predpisov v Evropi ključni element za močan položaj Unije na svetovnem trgu in za sodelovanje s tretjimi državami;
Sporočilo iz leta 2005 in resolucija Parlamenta
12. pozdravlja napredek v zvezi s tremi stebri politike iz leta 2005; načelo Unije o določitvi letalskega prevoznika zdaj priznava več kot 100 tretjih držav; z zakonodajo Unije je bilo usklajenih skoraj 1000 dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, kar zagotavlja pravno varnost; obžaluje, da pomembni partnerji, kot so Kitajska, Indija in Južna Afrika, še niso sprejeli teh načel;
13. poudarja, da je izvajanje zunanje letalske politike Unije pripomoglo k povečanju potenciala enotnega trga, saj spodbuja združevanje letalske industrije Unije v času, ko so zaradi globalizacije potrebni močnejši gospodarski akterji, ki se lahko zoperstavijo tuji konkurenci;
14. poudarja, da se v sodelovanju s sosednjimi državami razvija vse večji skupni letalski prostor; meni, da ti sporazumi pomembno koristijo gospodarstvu; pozdravlja obsežna prizadevanja za uskladitev različnih regulativnih okvirov z zakonodajo Unije na področjih, kot so zanesljivost, varnost, upravljanje zračnega prometa, okolje, pravice potnikov, gospodarska ureditev in socialni vidiki;
15. pozdravlja celovit sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA ter njegove pozitivne učinke na obe gospodarstvi kot tudi približno 80.000 novih delovnih mest, ustvarjenih v prvih petih letih;
16. meni, da bi odločna zunanja letalska politika Unije, ki je usmerjena na ključne hitro rastoče trge za medcelinske prevoze, zlasti v azijsko-pacifiškem prostoru, ustvarila nove tržne priložnosti za letalske prevoznike iz EU;
17. poudarja, da pogajanja z nekaterimi ključnimi partnerji, med njimi Brazilijo, še potekajo in da imajo lahko obsežni sporazumi o zračnem prometu s temi državami velike koristi za gospodarstvo;
18. poudarja, da je treba še zadostiti nekaterim zahtevam iz resolucije Parlamenta iz leta 2006; zlasti poudarja, da je treba spodbujati ustrezne mednarodne varnostne standarde, zagotavljati enako obravnavo letalskih prevoznikov iz Unije in od drugod ter zmanjšati negativne učinke na okolje;
19. poudarja pomen orodij, kot je sistem Skupnega odbora, za oblikovanje skupnih pristopov k vprašanjem, ki zadevajo letalstvo;
20. pozdravlja uresničitev drugih točk, navedenih v resoluciji iz leta 2006, na primer povečanje pristojnosti EASA;
Trg
21. opaža pomemben porast prometa v azijsko-pacifiško regijo, iz nje in znotraj nje, kar odraža njen trend gospodarske rasti; je zaskrbljen zaradi možnosti, da utegnejo v primeru neukrepanja letalski prevozniki in podjetja iz Unije zamuditi velike priložnosti v tem delu sveta in izgubiti sposobnost ustvarjanja dobička;
22. ugotavlja tudi, da se je globalni položaj letalskih prevoznikov, ki niso iz Unije, okrepil zaradi subvencij in obsežnih javnih naložb v letala in infrastrukturo v različnih predelih bližnjega in daljnega vzhoda ter Južne Amerike;
23. poudarja pomembne spremembe na notranjem trgu Unije, ki so posledica večjega deleža nizkocenovnih prevoznikov; meni, da bi lahko kljub konkurenci pri soočanju z izzivi zunanjega trga oba poslovna modela našla način za medsebojno dopolnjevanje;
24. ugotavlja, da izjemno nizke cene vozovnic, ki jih ponujajo nekateri evropski nizkocenovni prevozniki, podjetja izravnajo z nepoštenimi praksami glede delovnih pogojev, kot so slabi socialni in delovni standardi za zaposlene; prav tako ugotavlja, da se zdi, da imajo pri takšnih cenah vozovnic pomembno vlogo minimalne naložbe v varnostne standarde ter neutemeljene regionalne subvencije;
25. opozarja, da obstaja med letalskimi prevozniki močna konkurenca zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, segmenta, ki predstavlja 40 % ponudbe zračnega prometa v Uniji; poudarja, da če je država članica ratificirala konvenciji št. 87 in 98 MOD, morajo letalski prevozniki spoštovati določbe o temeljnih pravicah iz teh konvencij v zvezi s svobodo zbiranja in priznavanje predstavnikov delavcev ter kolektivnih pogodb, pri čemer je treba nadzorovati spoštovanje teh določb in kršitve sankcionirati;
26. poudarja pomen letalskih vozlišč, vključno z razvojem sekundarnih vozlišč, specializiranih vozlišč in povezanih vozlišč, pa tudi nujno potrebo po dolgoročnih javnih in zasebnih naložbah v letališko infrastrukturo, da se povečajo zmogljivosti, na primer z izgradnjo novih vzletno-pristajalnih stez, ter po učinkovitejši rabi obstoječe infrastrukture – tudi regionalnih letališč, na primer v Sredozemlju in ob vzhodnih mejah Unije – z boljšim dodeljevanjem slotov na letališčih;
27. poudarja, da konkurenčnost prevoznikov iz Unije na svetovni ravni slabijo dejavniki, kot je odsotnost enakih konkurenčnih pogojev, ki so na primer posledica različnih nacionalnih obdavčitev, preobremenjenosti letališč, visokih stroškov upravljanja zračnega prometa in visokih letaliških pristojbin, državne pomoči, ki jo prejema konkurenca, stroškov emisij ogljika, uporabe nižjih socialnih standardov ter drugačnih pravil o državni pomoči izven Unije;
28. meni, da utegnejo ti dejavniki predstavljati ovire za rast in zaposlovanje;
29. poziva Komisijo, naj opravi študijo o neenakih pristojbinah, carinah, dajatvah in davkih v zračnem prometu v državah članicah ter njihov vpliv na cene vozovnic in dobičke letalskih prevoznikov ter študijo o morebitni državni pomoči, ki so jo prejeli konkurenti na svetovni ravni, in njenem vplivu na letalske prevoznike Unije;
30. pozdravlja nova pravila Unije o socialni varnosti mobilnih delavcev;
Prihodnji ukrepi
31. meni, da bi morala zunanja letalska politika v celoti spoštovati načela vzajemnosti, tudi dostopa do trga, odprtosti in poštene konkurence ob enakih konkurenčnih pogojih ter imeti dva glavna cilja: koristiti potrošnikom in podjetjem ter podpirati prizadevanja letalskih prevoznikov in letališč Unije za ohranjanje vodilnega položaja v svetu;
32. zato poudarja, da morajo sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami in drugimi podobnimi partnerji vsebovati pravni okvir za pošteno konkurenco;
33. poziva k nadaljnji uporabi postopkov za doseganje celovitih letalskih sporazumov na ravni Unije, ki temeljijo na evropski enotnosti in imajo odobritev Sveta;
34. poziva Komisijo, naj v okviru sporazumov spodbuja in varuje interese Unije ter predstavi in širi standarde, vrednote in najboljše prakse Unije;
35. poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med Komisijo in državami članicami pri pogajanjih o sporazumih o zračnem prevozu s ključnimi partnerji, da bi se tako povečal vpliv Unije in njene možnosti za dostop do novih trgov;
36. poziva Komisijo, naj v celovite sporazume vključi regulativne pogoje za varnost, pravice potnikov, usposabljanje osebja in certificiranje;
37. poziva Komisijo, naj zaključi tekoča pogajanja z državami v sosedstvu, kot so Ukrajina, Libanon, Tunizija, Azerbajdžan in Alžirija; poudarja, da lahko bližina teh držav in njihovih trgov ter gospodarska rast, do katere je v zadnjem času prišlo v nekaterih izmed njih, predstavlja priložnost za rast za regionalna in sekundarna letališča v Uniji; meni, da lahko zaradi velikega obsega zmogljivosti na regionalnih letališčih slednja sodelujejo pri zmanjševanju preobremenjenosti na glavnih evropskih vozliščih, s čimer bi postala bolj konkurenčna na svetovni ravni;
38. poziva Svet, naj Komisiji za vsak primer posebej dodeli mandat za pogajanja za druge države v sosedstvu, zlasti za Turčijo, Armenijo in Libijo;
39. meni, da bi morala Unijo v odnosih s ključnimi partnerji obravnavati vsak primer posebej; poziva Komisijo, naj čimprej zaključi pogajanja o celovitih sporazumih o zračnem prometu, tudi z Avstralijo in Brazilijo, Svet pa, naj Komisiji podeli mandat za pogajanja o tovrstnih sporazumih s hitro rastočimi gospodarstvi, kot so Kitajska, Indija, države članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in zalivske države;
40. meni, da bi morebiten prihodnji sporazum o trgovini in naložbah med Unijo in ZDA vplival tudi na letalski sektor; zato meni, da bi Komisija morala zagotoviti dovolj informacij, da bo Parlament lahko skrbno spremljal prihajajoča pogajanja;
41. poudarja, da je treba v celoti izpolniti cilje, določene v sporazumih o zračnem prometu s ključnimi partnerji, zlasti ZDA in Kanado, vključno z odpravo omejitev za tuje lastništvo letalskih prevoznikov in nadzor nad njimi; poziva k ukrepanju za premostitev sedanjega neravnotežja med možnostmi letalskih prevoznikov iz Unije za opravljanje kabotaže na trgu ZDA in takšnimi možnostmi za letalske prevoznike iz ZDA v Evropi; opozarja, da navzkrižne mednarodne naložbe prispevajo k spodbujanju gospodarske dinamičnosti letalskega sektorja, in poziva Komisijo, naj spodbuja mednarodno pravno okolje, ki bo vodilo v rast takšnih naložb in jih bo podpiralo ter bo služilo tudi spodbujanju aktivne politike za oblikovanje standardov in najboljših praks za mednarodne naložbe;
42. meni, da lahko dvostranski sporazumi pomembno prispevajo k razvoju zunanje letalske politike, vendar istočasno poudarja pomen skupnega pristopa Unije;
43. poudarja pomen poštene in odprte konkurence v vseh dejavnostih, povezanih z zračnimi prevozi; poziva k vključitvi standardnih določb „poštene konkurence“ v dvostranske sporazume o zračnem prometu;
44. poziva Komisijo, naj opredeli, in države članice, naj izvajajo minimalni nabor standardnih pravnih zahtev Unije, zlasti kar zadeva standarde regulativnega sodelovanja, delovne in industrijske standarde ter pravice potnikov, da bi se vključile v dvostranske sporazume z jasnim ciljem ustvarjanja priložnosti in odstranitve ovir za letalske prevoznike iz Unije;
45. poziva Komisijo, naj nujno predlaga pregled ali zamenjavo Uredbe 2004/868/ES o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti[6];
46. podpira predloge Komisije za zaščito proste in poštene konkurence v odnosih in sporazumih s tretjimi državami ter za razvoj novih instrumentov trgovinske zaščite, ki so bolje prilagojeni in učinkovitejši pri spoprijemanju z nepoštenimi praksami, kot so diskriminacija, nekonsistentno izvajanje regulativnih okvirov in pomanjkanje preglednosti računovodskega poročanja podjetij, kar lahko vodi v izkrivljanje trga;
47. poziva Komisijo, naj z zalivskimi državami začne dialog za povečanje preglednosti in varstvo poštene konkurence;
48. ugotavlja, da Ruska federacija ne spoštuje sporazuma o postopni ukinitvi plačil za polete čez Sibirijo, doseženega v okviru vstopa Ruske federacije v STO leta 2011; meni, da bi morala imeti Unija, glede na to, da se prevozniki iz Unije zaradi teh nezakonitih tranzitnih pristojbin soočajo z dolgoročnimi diskriminatornimi pogoji, možnost sprejeti recipročne ukrepe – na primer zavrniti ali omejiti prehode čez lastno ozemlje ali, splošneje, sprejeti kakršne koli ukrepe glede letalskih prevoznikov iz Ruske federacije in njihove uporabe zračnega prostora Unije –, s katerimi bi Rusko federacijo spodbudila k odpravi omenjenih pristojbin, ki so nezakonite, saj kršijo mednarodne sporazume (Čikaško konvencijo); zato poziva Komisijo in Svet, naj preučita možne ukrepe za zagotovitev vzajemnosti v zvezi z uporabo zračnega prostora med Rusko federacijo in Unijo;
49. poudarja, da lahko ambiciozna politika Unije na področju varstva pravic potnikov v letalskem prometu letalskim prevoznikom Unije zagotovi prednost z vidika kakovosti v svetovni konkurenci; poziva Komisijo k nadaljnjim korakom za spodbujanje visokih standardov Unije na področju pravic letalskih potnikov ter k spremljanju njihovega prenosa in uporabe;
50. poziva Komisijo, naj čim prej dopolni regulativni okvir o izvajanju programa o enotnem evropskem nebu, osnovan na pristopu od zgoraj navzdol, vključno z boljšimi mehanizmi sodelovanja med evropskimi izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, ter naj zagotovi potrebne pogoje za začetek uvajanja programa SESAR;
51. poziva Svet, naj končno sprejme stališče o zakonodajni resoluciji Parlamenta z dne 5. maja 2010 o predlogu direktive o pristojbinah za varovanje v letalstvu[7], ki jo Svet še vedno blokira, čeprav jo je Parlament sprejel s prepričljivo 96 % glasov;
52. meni, da mora imeti Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) pomembno vlogo pri razvoju regulativnih okvirov za globalni letalski sektor, na primer pri liberalizaciji lastništva letalskih prevoznikov in nadzora nad njimi ter zagotavljanju globalne interoperabilnosti pri upravljanju zračnega prometa; spodbuja Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, naj še naprej razvija globalne ukrepe s tržno podlago za zmanjševanje hrupa na letališčih in omejevanje vseh zadevnih izpustov toplogrednih plinov; šteje za bistveno, da sporazum o globalnem pristopu doseže čim prej v okviru te organizacije;
53. poziva, naj se Komisiji podeli pogajalski mandat, da se razjasni in okrepi predstavništvo Unije v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO);
54. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0251.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0366.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0239.
- [4] UL C 74E, 20.3.2008, str. 506.
- [5] UL C 287E, 24.11.2006, str. 18.
- [6] UL L 162, 30. 4. 2004, str. 1–7
- [7] COM(2009)0217 – C7–0038/2009 – 2009/0063(COD)
OBRAZLOŽITEV
Letalstvo je danes ključni sektor evropskega gospodarstva. K evropskemu GDP prispeva 365 milijard evrov, obenem pa zagotavlja 5,1 milijona delovnih mest. Kljub temu sedem let po sporočilu Komisije z naslovom „Razvijanje agende zunanje letalske politike Skupnosti“ še vedno nismo dosegli ciljev.
Zdaj je bolj kot kdajkoli prej čas za hitro napredovanje evropskega letalstva. Novi gospodarski izzivi se pojavljajo v drugih regijah po svetu, v katerih veliko bolj permisivna zakonodaja omogoča podjetjem gradnjo ogromnih novih letališč, ki preusmerjajo veliko potnikov stran od evropskih vozlišč. Evropska unija mora nujno povečati zmogljivost letališč, da bi se izognila izgubi konkurenčnosti v primerjavi z regijami, v katerih prihaja do skokovito hitre rasti (zaskrbljujoče so predvsem azijsko-pacifiške, bližnjevzhodne in južnoameriške regije).
Naložbe v letališko infrastrukturo je treba obravnavati resno, čeprav povpraševanje trenutno še ne presega ponudbe. Istočasno je treba obstoječe zmogljivosti uporabljati kar najbolj učinkovito (vključno z boljšim upravljanjem slotov in uporabo letališč, ki niso vozlišča, da bi zmanjšali preobremenjenost).
Po istem načelu dopolnjevanja bi bilo mogoče vse večje število nizkocenovnih prevoznikov na notranjem trgu EU uporabiti kot novi model za krepitev in ne ga obravnavati kot konkurenčno grožnjo. „Klasični“ in nizkocenovni prevozniki bi lahko našli način za uskladitev na trgu EU in se med sabo dopolnjevali ter tako odločneje odgovarjali na zunanje tržne izzive.
Strateško gledano mora Evropska unija ohraniti konkurenčno letalsko industrijo. Danes so najpomembnejši letalski trgi zunaj Evrope, zato je treba industrijo EU razvijati tudi na teh trgih.
Od leta 2005 je bilo doseženih veliko sporazumov s ključnimi partnerskimi državami. Kljub temu je treba skleniti še druge sporazume bistvenega pomena s ključnimi partnerji (med njimi Avstralijo in Novo Zelandijo).
V podporo nadaljnjemu razvoju poročevalec poudarja, kako pomembno je razvijati in izvajati mehanizme EU, kot so enotno evropsko nebo (SES), program raziskav o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS). Ta orodja, ustvarjena za podporo notranjemu trgu, bodo EU pomagala tudi pri njeni zunanji letalski politiki. Dokončanje teh mehanizmom bo utrdilo položaj evropske industrije in jo naredilo močnejšo, da se bo lahko soočala z novimi izzivi konkurence.
Za napredovanje teh mehanizmov je treba vzpostaviti nekatere nujno potrebne postopke. Čim prej je treba na primer oblikovati bloke zračnega prostora, ki so bistveni za izvajanje programa enotnega evropskega neba.
Kljub potrebi po liberalizaciji mora EU še naprej braniti evropske interese in standarde. Posebno pozornost je treba nameniti delovnim in okoljskim standardom, pravicam potnikov ter spoštovanju evropskih uredb.
V okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), katere članice so države članice EU, Evropska komisija pa sodeluje kot opazovalka, bi bila zaželena večja usklajenost. Tako bi lahko Evropa govorila z enim, ne sedemindvajsetimi glasovi, ter na ta način povečala svoj vpliv pri odločitvah ICAO. Komisija in države članice so skupaj odgovorne, da tesneje sodelujejo in uskladijo zastopstvo.
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (21.3.2013)
za Odbor za promet in turizem
o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov
(2012/2299(INI))
Pripravljavec mnenja: Robert Sturdy
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja sporočilo Komisije, ki zagotavlja pravočasno analizo trenutnega stanja in napredka, ki je bil dosežen na področju zunanje letalske politike od leta 2005, kakor tudi analizo izzivov, s katerimi se na izredno konkurenčnem svetovnem trgu letalskega prometa sooča letalski sektor EU;
2. izpostavlja ključno vlogo letalskega sektorja za gospodarstvo EU, zlasti v smislu rasti in delovnih mest, saj je od tega sektorja odvisnih več kot 5 milijonov delovnih mest v Evropi, sektor pa prispeva 2,4 % BDP Evropske unije, in za povezanost Evropske unije s svetom, ter poudarja potrebo po ohranjanju močnega in konkurenčnega letalskega sektorja EU;
3. podpira predloge Komisije za zaščito proste in poštene konkurence v odnosih in sporazumih s tretjimi državami ter za razvoj novih instrumentov trgovinske zaščite, ki so bolje prilagojeni in učinkovitejši pri spoprijemanju z nepoštenimi praksami, kot so diskriminacija, nekonsistentno izvajanje regulativnih okvirov in pomanjkanje preglednosti računovodskega poročanja podjetij, kar lahko vodi v izkrivljanje trga;
4. poziva države članice, Komisijo in letalske prevoznike, naj povečajo vlogo regionalnih letališč po Evropski uniji, npr. v Sredozemlju in ob vzhodnih mejah Unije, pri ustvarjanju letališke infrastrukture z namenom lajšanja pretoka potnikov in blaga ter posledično krepitve gospodarskih in trgovinskih odnosov s tretjimi državami ter pri ustvarjanju več možnosti za zaposlitev;
5. pozdravlja pobudo Komisije, da se v obstoječe sporazume o zračnem prometu med državami članicami in tretjimi državami vključi „klavzula o pošteni konkurenci“, ter spodbuja vključitev takih klavzul v vse letalske sporazume med EU in državami iz evropskega sosedstva ali ključnimi partnerji;
6. poziva EU, naj igra vodilno vlogo v ICAO, da bi lahko sklenili mednarodni sporazum o svetovnem sistemu za trgovanje z emisijami, ki obravnava emisije toplogrednih plinov iz mednarodnega letalstva in ki poleg Združenih držav Amerike vključuje tudi Kitajsko, Indijo in druge države v vzponu; EU tudi poziva, naj okrepi mednarodni pravni okvir za civilno letalstvo na področju varnosti in trajnosti zračnega prometa;
7. obžaluje dejstvo, da Ruska federacija ne spoštuje in ne izvaja svojih mednarodnih zavez, in poziva k odpravi nepoštene prakse, zaradi katere morajo evropski letalski prevozniki ob preletu ruskega ozemlja plačevati pristojbine;
8. poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med Komisijo in državami članicami pri pogajanjih o sporazumih o zračnem prevozu s ključnimi partnerji, da bi tako povečali vpliv EU in njene možnosti za dostop do novih trgov;
9. poudarja potrebo po doseganju ciljev, opredeljenih v sporazumih o zračnem prometu s ključnimi partnerji, zlasti z ZDA in Kanado, v celoti, vključno z odpravo omejitev glede tujega lastništva in nadzora nad letalskimi prevozniki, in poziva k ukrepanju za premostitev še vedno prisotnega neravnovesja med možnostjo izvajanja kabotaže na trgu ZDA za letalske prevoznike iz EU in možnostjo izvajanja kabotaže na evropskem trgu za letalske prevoznike iz ZDA; opozarja, da mednarodne navzkrižne naložbe prispevajo h gospodarski dinamičnosti letalskega sektorja, in v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za mednarodno pravno okolje, ugodno za razvoj in podporo takim naložbam, ter spodbuja aktivno politiko za oblikovanje standardov in najboljših praks za mednarodne naložbe;
10. podpira predloge Komisije za dokončanje pogajanj, ki so v teku s partnerskimi državami, zlasti z Brazilijo, Avstralijo in Novo Zelandijo, za zaključek pogajanj o letalskih sporazumih na ravni EU z vsemi sosednjimi državami do leta 2015, ter za začetek pogajanj na ravni EU z določenimi ključnimi partnerskimi državami, še zlasti z Rusijo, Kitajsko, Japonsko, določenimi zalivskimi državami, Turčijo, združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Indijo; prav tako podpira tesnejše sodelovanje znotraj Evropske unije s krepitvijo evropskih letalskih prevoznikov in evropskih vozlišč.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
21.3.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 3 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski, Dan Dumitru Zamfirescu |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Josefa Andrés Barea, Silvana Koch-Mehrin, Elisabeth Köstinger, Katarína Neveďalová |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Petri Sarvamaa, Patrice Tirolien |
||||
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (3.5.2013)
za Odbor za promet in turizem
o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov
(2012/2299(INI))
Pripravljavec mnenja: Georges Bach
POBUDE
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker število delovnih mest, ki so jih evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali jih nameravajo ukiniti, znaša več kot 20 000;
B. ker so se evropski socialni parterji letalskega sektorja v okviru dialoga o učinkih svetovne krize na civilno letalstvo dne 29. januarja 2013 dogovorili, da je potrebno usklajeno in obširno ukrepanje na mednarodni ravni;
1. poudarja, da evropsko letalstvo trenutno zaposluje 5,1 milijona ljudi in bistveno prispeva h gospodarski rasti ter regionalni in socialni koheziji;
2. poudarja, da zračni promet pomembno prispeva h gospodarstvu in zaposlovanju in je v letu 2012 nudil svoje storitve v okviru evropskih letalskih družb 790 milijonom potnikov, z ocenjenim letnim prispevkom k evropskemu BDP v višini 365 milijard EUR;
3. pozdravlja napredek, dosežen pri oblikovanju skupnega pristopa Unije k njeni zunanji letalski politiki; meni, da je treba ta skupni pristop v prihodnosti okrepiti, da bo lahko mednarodno konkurenčen;
4. poudarja pomen orodij, kot je sistem Skupnega odbora, za oblikovanje skupnih pristopov k vprašanjem, ki zadevajo letalstvo;
5. pozdravlja napredek pri vzpostavitvi večjega skupnega evropskega zračnega prostora s pomembnimi sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami in dejstvo, da so le-ti privedli do prilagoditve pravnega okvira zakonodaji Unije na pomembnih področjih, kot so varnost v letalstvu, zaščitni ukrepi, upravljanje zračnega prometa, okolje, pravice potnikov, gospodarska ureditev in socialni vidiki;
6. pozdravlja celovit sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA ter njegove pozitivne učinke na obe gospodarstvi kot tudi približno 80.000 novih delovnih mest, ustvarjenih v prvih petih letih; poziva Komisijo, naj čim prej sklene celovite sporazume o zračnem prometu tudi z drugimi pomembnimi partnerskimi državami, kot so Brazilija, Avstralija in Nova Zelandija;
7. poudarja, da je izvajanje zunanje letalske politike Skupnosti omogočilo bistven napredek pri usklajevanju nacionalnih sporazumov o zračnem prevozu z evropsko zakonodajo in pripomoglo k povečanju potenciala enotnega trga do te mere, da olajšuje konsolidacijo letalske industrije Unije v času, ko globalizacija zahteva močnejše gospodarske akterje, ki se lahko uprejo tuji konkurenci;
8. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba in programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR); ugotavlja, da bo razvoj enotnega evropskega neba, ko se bo v celoti izvajal, ustvaril velike neposredne in posredne zaposlitvene priložnosti;
9. opozarja, da bi imela evropska letalska industrija znaten potencial rasti, če bi obstajala poštena in odprta konkurenca med vsemi državami, ki bi sprostila celoten potencial, ki ga lahko zračni promet prispeva k evropskemu gospodarstvu;
10. zato poudarja, da morajo sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami in drugimi podobnimi partnerji vsebovati pravni okvir za lojalno konkurenco;
11. opozarja, da je treba evropska vozlišča okrepiti z ustreznimi sporazumi o zračnem prometu in naložbami, ki spodbujajo boljše infrastrukturne povezave med letališči, ki so prometna vozlišča, njihovimi sosednjimi regionalnimi letališči in njihovimi okoliškimi območji, da bi zagotovili rast in gospodarske multiplikacijske učinke, privabili nadaljnje tuje neposredne naložbe, ustvarili dodatna delovna mesta ter zaščitili obstoječa delovna mesta pri evropskih letalskih prevoznikih, na letališčih in pri drugih ponudnikih storitev;
12. meni, da lahko različne nacionalne obdavčitve sektorja zračnega prometa, preobremenitev letališč in zračnega prostora znotraj Skupnosti, različno visoke pristojbine za opravljanje navigacijskih storitev in letališke pristojbine ter nižji socialni standardi in različna pravila glede državne pomoči izven Unije ovirajo rast in zaposlovanje;
13. poziva države članice, naj preučijo davke, pristojbine in dajatve, ki vplivajo na stroške letalskih prevoznikov, glede oviranja svetovne konkurence;
14. poziva Komisijo, naj v svojih prizadevanjih za krepitev konkurenčnosti in bolj odprti trg zračnega prometa spoštuje pravni okvir, varnostne, delovne in socialne standarde, varovanje delovnih mest in pogojev dela, varnost v letalstvu vključno s predpisi o delovnem času in času letenja, da se prepreči čezmerna utrujenost, okoljske standarde ter izboljšanje standardov kakovosti, da konkurenca ne bo privedla do tekmovanja v zniževanju standardov;
15. poudarja, da načrti liberalizacije v letalski industriji, na primer na področju storitev na vzletno-pristajalnih stezah in letalskega delovnega časa na letalu, ne smejo bremeniti zaposlenih ali skupnosti; poudarja, da mora načrte liberalizacije spremljati ocena socialnih posledic take liberalizacije;
16. opozarja, da obstaja med letalskimi prevozniki močna konkurenca zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, segmenta, ki predstavlja 40 % ponudbe zračnega prometa v EU; poudarja, da če je država članica ratificirala konvenciji št. 87 in 98 MOD, morajo letalski prevozniki spoštovati določbe o temeljnih pravicah iz teh konvencij v zvezi s svobodo zbiranja in priznavanje predstavnikov delavcev ter kolektivnih pogodb, pri čemer je treba nadzorovati spoštovanje teh določb in kršitve sankcionirati;
17. poudarja, da se lahko reforma, ki jo je predlagala Komisija v zvezi z lastništvom in nadzorom letalskih prevoznikov, če sploh, izvede samo na podlagi jasnih pravil in po oceni socialnih učinkov ter po razpravi s socialnimi partnerji in njihovi celoviti vključitvi; poudarja, da mora takšna reforma temeljiti na vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev med EU in tretjimi državami;
18. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo pri pogajanjih o širitvi povezav na področju letalstva vključeni Parlament in vse zainteresirane strani, vključno s socialnimi partnerji, s čimer se bo zagotovil najboljši možni izid v obliki ukrepov, zlasti na področju zaposlitvenega potenciala in rasti v sektorju; pri tem je treba izvesti ocene socialnih učinkov in jih upoštevati;
19. poudarja, da morajo letalski prevozniki iz tretjih držav upoštevati določbe o temeljnih pravicah iz konvencij Mednarodne organizacije dela, kot je svoboda zbiranja, sklic predstavniških organov delavcev in priznavanje kolektivnih pogodb, še zlasti pa člen 5 Konvencije št. 87; poziva Komisijo in države članice, naj v mednarodne sporazume o zračnem prometu zavezujoče vključijo socialne klavzule in standarde Mednarodne organizacije dela ter kaznujejo njihove kršitve;
20. ugotavlja, da naraščajoč tržni delež nizkocenovnih letalskih prevoznikov močno vpliva na evropsko konkurenco na kratkih in srednje dolgih razdaljah in jo spreminja ter ima negativne učinke na socialno varnost zaposlenih;
21. meni, da se lahko mrežni letalski prevozniki in nizkocenovni prevozniki, čeprav si medsebojno močno konkurirajo, dopolnjujejo ob upoštevanju novih izzivov trgov zunaj Evrope na medcelinskih linijah;
22. meni, da bi odločna zunanja letalska politika EU, ki je usmerjena na ključne hitrorastoče trge za medcelinske prevoze, zlasti v azijsko-pacifiškem prostoru, ustvarila nove tržne priložnosti za letalske prevoznike iz EU;
23. poziva Komisijo, naj pri reviziji uredbe št. 868/2004 o oblikovanju cen še močneje upošteva raven sistemov socialne varnosti in delovne standarde zaposlenih.
24. vidi v njeni odločitvi na področju socialne varnosti mobilnih delavcev ustrezen način za preprečevanje prizadevanj nekaterih podjetnikov, da bi nacionalne sisteme socialne varnosti izrabili drugega proti drugemu v škodo delavcev;
25. pričakuje od Komisije, da bo pazila, da letalski prevozniki tudi upoštevajo te predpise, v nasprotnem primeru pa uporabila ustrezne ukrepe.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
23.4.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
35 5 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Edite Estrela, Jelko Kacin, Svetoslav Hristov Malinov, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Csaba Sógor, Tatjana Ždanoka |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Anna Hedh, Anna Záborská |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
7.5.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 0 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Erik Bánki, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Patricia van der Kammen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Phil Bennion, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Alfreds Rubiks, Janusz Władysław Zemke |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso |
||||