POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji
20.5.2013 - (COM(2012)0085 – C7‑0075/2012 – 2012/0036(COD)) - ***I
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Monica Luisa Macovei
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji
(COM(2012)0085 – C7‑0075/2012 – 2012/0036(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0085),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0075/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2012[1],
– ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za temeljne pravice z dne 4. decembra 2012,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0178/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Glavni motiv čezmejnega organiziranega kriminala je finančna korist. Organi pregona in sodni organi bi morali, da bi bili učinkoviti, imeti sredstva za sledenje, zamrznitev, upravljanje in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. |
(1) Glavni motiv čezmejnega organiziranega kriminala, vključno s hudodelskimi združbami mafijske narave, je finančna korist. Zato bi morali imeti pristojni organ sredstva za sledenje, zamrznitev, upravljanje in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Vendar pa učinkovito preprečevanje in odpravljanje organiziranega kriminala ne bi smelo biti omejeno na nevtraliziranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, marveč bi moralo biti v drugih primerih razširjeno na vse premoženje, pridobljeno z dejavnostmi kazenske narave. Vzajemno priznavanje odredb o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ne zadostuje. Učinkovit boj proti gospodarskemu kriminalu, organiziranemu kriminalu in terorizmu bi zahteval tudi vzajemno priznavanje ukrepov, sprejetih na drugem področju, ki ni področje kazenskega prava, ali sicer sprejetih v odsotnosti kazenske obsodbe v okoliščinah, opredeljenih v členu 5 in katerih predmet je v širšem obsegu katero koli sredstvo ali prihodek, ki se lahko pripiše kriminalni organizaciji ali osebi, ki je osumljena ali obtožena, da pripada kriminalni organizaciji. |
Obrazložitev | |
Finančni dobiček je cilj večine kaznivih dejanj, ne le čezmejnega organiziranega kriminala. | |
Glede na borno učinkovitost sedanjega sistema, bi bilo treba vsa sredstva nameniti sledenju, zamrznitvi, upravljanju in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. | |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Delovanja organiziranih hudodelskih združb meje ne omejujejo in vedno pogosteje pridobijo sredstva v drugih državah članicah in v tretjih državah. Vedno bolj je potrebno učinkovito mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona pri izterjavi premoženja in medsebojni pravni pomoči. |
(2) Delovanja organiziranih hudodelskih združb meje ne omejujejo in vedno pogosteje pridobijo sredstva v drugih državah članicah in v tretjih državah. Vedno bolj je potrebno učinkovito mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona pri izterjavi premoženja in medsebojni pravni pomoči. Sprejetje minimalnih pravil bo uskladilo pravno ureditev držav članic na področju zamrznitve in zaplembe, ter tako olajšalo medsebojno zaupanje in učinkovito čezmejno sodelovanje. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Najučinkovitejša sredstva boja proti organiziranemu kriminalu so stroge pravne posledice, učinkovito odkrivanje ter zaseg in zaplemba pripomočkov in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Razširjene zaplembe so še posebno učinkovite. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Čeprav so obstoječi statistični podatki omejeni, se zneski, izterjani iz sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v Uniji, zdijo nezadostni v primerjavi z ocenjeno premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Iz študij izhaja, da se postopki izterjave kljub ureditvi z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo še vedno premalo uporabljajo. |
(3) Čeprav so obstoječi statistični podatki omejeni, se zneski, izterjani iz premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Uniji, zdijo izjemno nizki v primerjavi z ocenjeno premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Iz študij izhaja, da se postopki izterjave kljub ureditvi z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo še vedno premalo uporabljajo in so zakoni na nacionalni ravni neenaki, zato jih je treba uskladiti, nenazadnje zato, da bodo zagotovili popolno in dokončno izvršitev zaplembe. |
Obrazložitev | |
Ni pomembno, da so zneski, izterjani iz sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, nezadostni, pač pa, da so izjemno nizki v primerjavi z ocenjenim denarnim prihodkom iz kaznivih dejanj. Kot razlog za predlog direktive je treba poudariti razlike med nacionalnimi ureditvami. Razlike med zakonodajami vplivajo na učinkovitost in sodelovanje, zlasti na področju boja proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu in drugim kaznivim dejanjem. | |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7b) Države članice lahko sprejmejo postopke zaplembe, ki so povezani s kazensko zadevo, obravnavano na katerem koli sodišču (kazenskem, civilnem ali upravnem). |
Obrazložitev | |
Pojasni, da lahko države članice izvajajo direktivo s kakršnimi koli sodnimi postopki, ki ustrezajo njihovemu nacionalnemu sistemu. | |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Opredelitev zaplembe pripomočkov za kazniva dejanja in koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne odločbe sodišča in premoženja v vrednosti teh premoženjskih koristi bi se zato morala sklicevati na ta razširjeni koncept za kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva. Okvirni sklep 2001/500/PNZ je določil obveznost držav članic, da na podlagi pravnomočne obsodbe omogočijo zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in da omogočijo zaplembo premoženja v vrednosti premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Takšne obveznosti bi bilo treba ohraniti za kazniva dejanja, ki jih ta direktiva ne zajema. |
(9) Opredelitev zaplembe pripomočkov za kazniva dejanja in koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, tako na osnovi kazenske obsodbe kot v odsotnosti takšne obsodbe, in premoženja v vrednosti teh premoženjskih koristi bi se zato morala sklicevati na ta razširjeni koncept za kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva. Okvirni sklep 2001/500/PNZ je določil obveznost držav članic, da na podlagi pravnomočne obsodbe omogočijo zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in da omogočijo zaplembo premoženja v vrednosti premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Takšne obveznosti bi bilo treba ohraniti za kazniva dejanja, ki jih ta direktiva ne zajema, in pojem premoženjskih koristi, kot jih opredeljuje ta direktiva, bi moral zajeti kazniva dejanja, ki jih ta direktiva ne zajema. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) V skladu z načelom ne bis in idem je iz razširjene zaplembe primerno izvzeti premoženjsko korist, pridobljeno z domnevnim kaznivim dejanjem, katerega je bil obdolženec pravnomočno oproščen v predhodnem postopku ali v drugih postopkih, v katerih velja načelo ne bis in idem. Uporaba koncepta razširjene zaplembe naj prav tako ne bi bila mogoča, če podobne kriminalne dejavnosti ne bi mogle biti predmet kazenskega postopka zaradi zastaranja po nacionalnem kazenskem pravu. |
(11) V skladu z načelom ne bis in idem je iz razširjene zaplembe primerno izvzeti premoženjsko korist, pridobljeno z domnevnim kaznivim dejanjem, katerega je bil obdolženec pravnomočno oproščen v predhodnem postopku ali v drugih postopkih, v katerih velja načelo ne bis in idem. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Odredbo o zaplembi je na splošno mogoče izdati le na podlagi kazenske obsodbe. V nekaterih primerih, tudi če kazenske obsodbe ni mogoče doseči, bi moralo biti še vedno mogoče zapleniti sredstva za namene oviranja kriminalnih dejavnosti in preprečevanja, da se koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi, vložijo v zakonito gospodarstvo. Nekatere države članice dopuščajo zaplembo, kadar ni zadostnih dokazov za kazenski pregon, če sodišče po presoji verjetnosti meni, da je premoženje nezakonitega izvora, in tudi v primerih, ko osumljenec ali obtoženec beži pred pregonom, ne more sodelovati v postopku pred sodiščem iz drugih razlogov ali če je umrl pred koncem kazenskega postopka. V tem primeru gre za zaplembo, ki ne temelji na obsodbi. Določiti bi bilo treba možnost zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, vsaj v zadnjem primeru v omejenih okoliščinah v vseh državah članicah. To je v skladu z členom 54.1.c) Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki določa, da vsaka država pogodbenica preuči možnosti za sprejetje potrebnih ukrepov, da se dovoli odvzem nezakonito pridobljenega premoženja brez kazenske obsodbe, tudi kadar storilca kaznivega dejanja ni mogoče preganjati zaradi smrti, pobega ali odsotnosti. |
(12) Odredbo o zaplembi je na splošno mogoče izdati le na podlagi kazenske obsodbe. V nekaterih primerih, tudi če kazenske obsodbe ni mogoče doseči, bi moralo biti še vedno mogoče zapleniti sredstva za namene oviranja kriminalnih dejavnosti in preprečevanja, da se koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi, kot sta organizirani kriminal ali terorizem, vložijo v zakonito gospodarstvo. Nekatere države članice dopuščajo zaplembo, kadar ni zadostnih dokazov za kazenski pregon, če sodišče po presoji verjetnosti meni, da je premoženje nezakonitega izvora, in tudi v primerih, ko osumljenec ali obtoženec beži pred pregonom ali obsodbo, ne more sodelovati v postopku pred sodiščem iz drugih razlogov ali če je umrl pred koncem kazenskega postopka. V drugih primerih nekatere države članice dovolijo zaplembo v primeru, ko kazenska obsodba ni zahtevana ali je ni mogoče doseči, če je sodišče na podlagi vseh razpoložljivih dokazov, vključno z dokazom o nesorazmernosti sredstev v primerjavi s prijavljenimi prihodki, ugotovi, da premoženje izhaja iz dejavnosti kazenske narave. V tem primeru gre za zaplembo, ki ne temelji na obsodbi. Zaplembe, ki ne temeljijo na obsodbi, bi bilo treba omogočiti v vseh državah članicah. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Ta direktiva zajema le takšne oblike zaplemb, ki ne temeljijo na obsodbi, za katere se meni, da so kazenske narave. Da se ugotovi kazensko naravo dejanja, zaradi katerega se uporabi takšen ukrep zaplembe, je treba med drugim upoštevati naslednje: (i) pravno opredelitev kršitve v nacionalnem pravu, ii) naravo kršitve in iii) stopnjo resnosti sankcije, ki se lahko izreče kršitelju. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12b) V posameznih primerih bi moralo biti možno delno odpraviti odredbo o zamrznitvi. To bi moralo biti možno v primerih, ko bi ukrep nesorazmerno obremenil osebo, v zvezi s katero je bila izdana, ali bi povzročil, da bi ta oseba izgubila možnost preživljanja. |
Obrazložitev | |
Predlog Komisije trenutno ne vsebuje določb za primere čezmerne stiske. Kadar obstajajo pogoji za zaplembo, bi bila odredba o zaplembi nujna. Da bi preprečili nesorazmerne posledice, je treba nujno uvesti „klavzulo za primer stiske“. | |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 12 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12c) Zaplemba ne bi smela ovirati ali preprečevati upravičenih zahtevkov žrtev kaznivih dejanj, ki jih je storila oseba,v zvezi s katero je bila odredba izdana. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Praksa osumljenca ali obtoženca, da premoženje z namenom izogiba zaplembi prenese na tretjo osebo, ki je s tem seznanjena, je pogosta in vedno bolj razširjena. Veljavni pravni okvir Unije ne vsebuje zavezujočih določb o zaplembi premoženja, prenesenega na tretje osebe. Zato postaja nujno omogočiti zaplembo premoženja, prenesenega na tretje osebe, ki bi jo bilo običajno treba opraviti, če obtoženec nima premoženja, ki se lahko zapleni. Zato je primerno določiti zaplembo sredstev tretji osebi pod določenimi pogoji, in sicer glede na oceno na podlagi določenih dejstev, da zaplemba premoženja obsojenca, osumljenca ali obtoženca verjetno ne bo uspešna, ali v primerih, ko je treba edinstvene predmete vrniti njihovemu zakonitemu lastniku. Poleg tega bi morala biti zaradi zaščite interesov dobrovernih tretjih oseb takšna zaplemba mogoča le, če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem ali preneseno v izogib zaplembi in je bilo dano neodplačno ali proti plačilu zneska, nižji od njegove tržne vrednosti. |
(13) Praksa osumljenca ali obtoženca, da premoženje z namenom izogiba zaplembi prenese na tretjo osebo, ki je s tem seznanjena, je pogosta in vedno bolj razširjena. Veljavni pravni okvir Unije ne vsebuje zavezujočih določb o zaplembi premoženja, prenesenega na tretje osebe. Zato postaja nujno omogočiti zaplembo premoženja, prenesenega na tretje osebe ali ki ga pridobijo tretje osebe. Zaradi zaščite interesov dobrovernih tretjih oseb bi morala biti takšna zaplemba mogoča le, če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da je bilo premoženje pripomoček za kaznivo dejanje ali pridobljeno s kaznivim dejanjem ali preneseno v izogib zaplembi ali je bilo dano neodplačno ali preneseno proti plačilu zneska, znatno nižjega od njegove tržne vrednosti. Poleg tega bi morala možnost zaplembe tretji osebi obstajati tudi v primerih, ko je osumljenec ali obtoženec od začetka deloval za drugo fizično ali pravno osebo. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Države članice bi morale ob upoštevanju že pridobljenih izkušenj, za učinkovitejši boj proti kriminalnim organizacijam in hudim kaznivim dejanjem, v svoj kazenskopravni sistem uvesti kaznivo dejanje, na podlagi katerega bi lahko kaznovale in preganjale ravnanja, katerih namen je navidezno prenesti lastništvo in razpoložljivost premoženja na tretje osebe, da bi se s tem izognili ukrepom zaplembe ali zasega. Pomoč pri storitvi takšnega kaznivega dejanja bi prav tako morala biti ustrezno kaznovana. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 13 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13b) Pravila o zaplembi sredstev tretji osebi veljajo za fizične in pravne osebe. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Osumljenci ali obtoženci pogosto skrijejo premoženje za ves čas trajanja kazenskega postopka. Posledično odredb o zaplembi ni mogoče izvršiti, zaradi česar osebe, katerih premoženje je predmet odredbe o zaplembi, to premoženje koristijo po prestani kazni. Zato je treba omogočiti, da bo tudi po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje mogoče natančno določiti obseg premoženja, da se dovoli izvršitev odredb o zaplembi v celoti, če na začetku ni bilo odkrito nobeno premoženje ali je bilo odkrito nezadostno premoženje in odredba o zaplembi ni bila izvršena. Ker odredbe o zamrznitvi omejujejo lastninsko pravico, takšni začasni ukrepi ne bi smeli veljati dlje, kot je to potrebno za ohranitev razpoložljivosti premoženja zaradi morebitne poznejše zaplembe. Zato bo morebiti treba določiti možnost redne sodne presoje, da se zagotovi ohranitev veljavnosti namena odredb o zamrznitvi za preprečitev zapravljanja premoženja. |
(15) Osumljenci ali obtoženci pogosto skrijejo premoženje za ves čas trajanja kazenskega postopka. Posledično odredb o zaplembi ni mogoče izvršiti, zaradi česar osebe, katerih premoženje je predmet odredbe o zaplembi, to premoženje koristijo po prestani kazni. Zato je treba omogočiti, da bo tudi po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje mogoče natančno določiti obseg premoženja, da se dovoli izvršitev odredb o zaplembi v celoti, če na začetku ni bilo odkrito nobeno premoženje ali je bilo odkrito nezadostno premoženje in odredba o zaplembi ni bila izvršena. Ker odredbe o zamrznitvi omejujejo lastninsko pravico, takšni začasni ukrepi ne bi smeli veljati dlje, kot je to potrebno za ohranitev razpoložljivosti premoženja zaradi morebitne poznejše zaplembe. Zato bo, kadar bo to potrebno, morebiti treba odrediti sodno presojo, da se zagotovi ohranitev veljavnosti namena odredb o zamrznitvi za preprečitev zapravljanja premoženja. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) S premoženjem, zamrznjenim z namenom poznejše zaplembe, bi bilo treba ustrezno upravljati, da se ne bi zmanjšala njegova tržna vrednost. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, vključno s prodajo ali prenosom premoženja, za zmanjšanje takšnih izgub. Sprejeti bi morale ustrezne ukrepe, kot so ustanovitev nacionalnih centraliziranih uradov za upravljanje premoženja ali vzpostavitev enakovrednih mehanizmov (na primer, če so takšne naloge decentralizirane), za ustrezno upravljanje sredstev, zamrznjenih pred zaplembo, in ohranjanje njihove vrednosti do izdaje sodne odločbe. |
(16) S premoženjem, zamrznjenim z namenom poznejše zaplembe, bi bilo treba ustrezno upravljati, da se ne bi zmanjšala njegova tržna vrednost, da bi spodbudili njegovo ponovno družbeno rabo in se izognili nevarnosti nadaljnjega vdiranja kriminala. V ta namen bi bilo smiselno razmisliti o oblikovanju sklada Unije, v katerem se bo zbiral del zaplenjenih sredstev iz držav članic. Takšen sklad bi moral biti odprt za pilotne projekte državljanov Unije, združenj, zvez NVO in vseh drugih organizacij civilne družbe, da bi spodbudili učinkovito ponovno socialno uporabo zaplenjenih sredstev in razširili demokratične naloge Unije. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, vključno s prodajo ali prenosom premoženja, za zmanjšanje takšnih izgub in podporo socialnim ciljem. Sprejeti bi morale vse ustrezne ukrepe, zakonodajne ali druge, kot so ustanovitev nacionalnih centraliziranih uradov za upravljanje premoženja ali vzpostavitev enakovrednih mehanizmov (na primer, če so takšne naloge decentralizirane), za ustrezno upravljanje sredstev, zamrznjenih pred zaplembo, in ohranjanje njihove vrednosti do izdaje sodne odločbe. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Da bi civilna družba lahko dejansko občutila učinkovitost ukrepov držav članic proti organiziranemu kriminalu, tudi mafijskemu, in da bi storilcem kaznivih dejanj dejansko odvzeli premoženjske koristi, je treba nujno sprejeti skupne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se kriminalne organizacije ponovno polastile nezakonito pridobljenega premoženja. Primeri najboljših praks v več državah članicah so pokazali, da so učinkovita naslednja orodja: vodenje in upravljanje, ki ga izvajajo uradi za upravljanje premoženja ali podobni mehanizmi, in uporaba zaplenjenega premoženja za projekte, namenjene izpostavljanju in preprečevanju kriminala, za druge institucionalne ali javne namene ali socialno rabo. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 16 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16b) Praksa uporabe zaplenjenih sredstev za socialne namene na podlagi objektivnih meril spodbuja in podpira kulturo legalnosti, pomoč žrtvam kaznivih dejanj in ukrepe proti organiziranemu kriminalu ter s tem ustvarja „tvorne“ mehanizme, ki se lahko izvajajo tudi prek nevladnih organizacij, ki koristijo družbi in socialno-ekonomskemu razvoju območja. |
Obrazložitev | |
Nekatere države članice so že poskusile uporabiti zaplenjena sredstva, pridobljena s kaznivimi dejanji, za javne namene, kar se je izkazalo za velik uspeh s socialnega vidika in z vidika boja proti kaznivim dejavnostim. | |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Zanesljivi viri podatkov o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, so redki. Da se omogoči ocena te direktive, je treba zbrati primerljive minimalne nize ustreznih statističnih podatkov o sledenju premoženja ter pravosodnih dejavnostih in dejavnostih prodaje premoženja. |
(17) Zanesljivi viri podatkov o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, so redki. Da se omogoči ocena te direktive, je treba zbrati primerljive minimalne nize ustreznih primerljivih statističnih podatkov o sledenju premoženja ter pravosodnih dejavnostih in dejavnostih upravljanja in prodaje premoženja ob upoštevanju načela sorazmernosti. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Evidentirati bi bilo treba vrednost premoženja, namenjenega ponovni uporabi za žrtve, ki so bile neposredno ali posredno prizadete zaradi kaznivih dejanj. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti lastninsko pravico, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivega dejanja in kazni. To direktivo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli. |
(18) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Evropski konvenciji o človekovih pravicah, v okviru sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti lastninsko pravico, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivega dejanja in kazni. To direktivo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Nekatere države članice so že uspešno sprejele sisteme zaplembe, ki ne temeljijo na obsodbi. Evropsko sodišče za človekove pravice dejansko nikoli obravnavalo dejstva, da bi lahko bil posameznik morebiti deležen takšnega ukrepa odvzema premoženja kot kršitev temeljnih pravic, ki jo obsojajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Ker cilja te direktive, in sicer omogočanja zaplembe premoženja v kazenskih zadevah, ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic in ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(20) Ker cilja te direktive, in sicer omogočanja zaplembe premoženja, ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic in ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva določa minimalna pravila o zamrznitvi premoženja za namene morebitne poznejše zaplembe in o zaplembi premoženja v kazenskih zadevah. |
Ta direktiva določa minimalna pravila o zamrznitvi premoženja za namene morebitne poznejše zaplembe, o zaplembi premoženja v zvezi s kazenskimi zadevami in priporoča splošna načela za upravljanje in prodajo zaplenjenega premoženja. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen2 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „premoženjska korist“ pomeni vsako gospodarsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem; zajema lahko vse oblike premoženja in vključuje vsakršno nadaljnje ponovno vlaganje ali preoblikovanje neposredne premoženjske koristi s strani osumljenca ali obtoženca in vse ugodnosti, ki imajo določeno vrednost; |
(1) „premoženjska korist“ pomeni vsako gospodarsko korist, neposredno ali posredno pridobljeno s kaznivim dejanjem; zajema lahko vse oblike premoženja in vključuje vsakršno nadaljnje ponovno vlaganje ali preoblikovanje neposredne premoženjske koristi s strani osumljenca ali obtoženca in vse ugodnosti, ki imajo določeno vrednost; |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 2 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, ter pravne dokumente ali listine, ki izkazujejo pravni naslov ali pravni interes na takšnem premoženju; |
(2) „premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, ter pravne dokumente ali listine, ki izkazujejo pravni naslov ali pravni interes na takšnem premoženju, pa tudi premoženje v skupni lasti zakoncev; |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 2 – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) „zaplemba“ pomeni kazen ali ukrep, o katerem sodišče odloči na koncu postopka v zvezi s kaznivim dejanjem in ki vodi k dokončnemu odvzemu premoženja; |
(4) „zaplemba“ pomeni kazen ali ukrep, o katerem s sodbo odloči pristojno nacionalno sodišče ali na koncu sodnega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem in ki vodi k dokončnemu odvzemu premoženja na podlagi sodbe; |
Obrazložitev | |
Po mnenju pravne službe EP mora biti ukrep v zvezi s kaznivim dejanjem. Ne glede nato, da je v nacionalnem pravu označena kot civilna zaplemba, člen 83(1) PDEU ne izključuje te vrste zaplembe, dokler se jo lahko opredeli kot kazensko sankcijo v skladu z merili, razvitimi v sodbi ESČP v zadevi Engel (je kazenske narave, resnost kršitve). „Kazenska narava“ takšne zaplembe je pogoj za vsakršno usklajevanje na podlagi člena 83(1) PDEU (odstavek 37 mnenja pravne službe Sveta). | |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 2 – točka 6 – točka k a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ka) ter vsi pravni instrumenti, v katerih je izrecno določeno, da se ta direktiva uporablja za v njih obravnavana kazniva dejanja. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje bodisi v celoti bodisi delno zapleni pripomočke za kazniva dejanja in premoženjsko korist. |
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki samo pravosodnim organom omogočijo, da na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje bodisi v celoti bodisi delno zaplenijo pripomočke za kazniva dejanja in premoženjsko korist ali premoženje v vrednosti pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje zapleni premoženje v vrednosti premoženjske koristi. |
črtano |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da bodisi v celoti bodisi delno zapleni premoženje, ki je v lasti osebe, obsojene za kaznivo dejanje, če sodišče na podlagi posebnih dejstev meni, da je bistveno bolj verjetno, da je obsojena oseba zadevno premoženje pridobila iz podobnih kriminalnih dejavnosti. |
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki pristojnim organom omogočijo, da bodisi v celoti bodisi delno zapleni premoženje, ki je v lasti osebe, obsojene za kaznivo dejanje, če sodišče na podlagi posebnih dejstev, kot je dejstvo, da je vrednost premoženja nesorazmerna z zakonitimi dohodki obsojenca, ugotovi, da je bistveno bolj verjetno, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno iz dejavnosti kazenske narave, kot pa iz drugih dejavnosti. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Zaplemba ni mogoča, če podobne kriminalne dejavnosti iz odstavka 1: |
2. Zaplemba ni mogoča, če so podobne kriminalne dejavnosti iz odstavka 1 že bile predmet kazenskega postopka, v katerem je bila oseba pravnomočno oproščena, ali v drugih primerih, ko velja načelo ne bis in idem. |
|
(a) ne morejo biti predmet kazenskega postopka zaradi zastaranja po nacionalnem kazenskem pravu; or |
|
|
(b) so že bile predmet kazenskega postopka, v katerem je bila oseba pravnomočno oproščena, ali v drugih primerih, ko velja načelo ne bis in idem. |
|
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki pravosodnim organom omogočijo, da kot kazensko sankcijo zaplenijo premoženjske koristi in pripomočke za kaznivo dejanje brez kazenske obsodbe, če sodišče na podlago posebnih okoliščin in vseh razpoložljivih dokazov ugotovi, da to sredstva izvirajo iz dejavnosti kazenske narave, obenem pa polno spoštuje določbe člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropske listine o temeljnih pravicah. Za takšno zaplembo se meni, da je v skladu z naslednjimi merili kazenske narave: (i) pravna opredelitev kršitve v nacionalnem pravu, ii) narava kršitve in iii) stopnja resnosti sankcije, ki se lahko izreče kršitelju. |
|
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da zapleni premoženjske koristi in pripomočke za kaznivo dejanje brez kazenske obsodbe po postopku, v katerem bi bil osumljenec ali obtoženec, če bi lahko sodeloval v postopku, obsojen za kaznivo dejanje, in sicer v primeru: |
2. Vsaka država članica tudi sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo, da zapleni premoženjske koristi in pripomočke za kaznivo dejanje brez kazenske obsodbe po postopku, v katerem bi bil osumljenec ali obtoženec, če bi lahko sodeloval v postopku, obsojen za kaznivo dejanje, in sicer v primeru: |
|
(a) smrti ali kronične bolezni osumljenca ali obtoženca, ki preprečuje nadaljnji kazenski pregon; or |
(a) bolezni ali kronične bolezni osumljenca ali obtoženca, zaradi česar ta oseba ne more sodelovati v postopku, kar preprečuje kakršen koli nadaljnji kazenski pregon; ali |
|
(b) bolezni osumljenca ali obtoženca ali njegovega bega pred kazenskim pregonom ali kaznovanjem, ki preprečuje učinkovit kazenski pregon v razumnem času in pomeni resno tveganje, da bi bil kazenski pregon onemogočen zaradi zastaranja. |
(b) bolezni osumljenca ali obtoženca ali njegovega bega pred kazenskim pregonom ali kaznovanjem, ki preprečuje učinkovit kazenski pregon v razumnem času in pomeni resno tveganje, da bi bil kazenski pregon onemogočen zaradi zastaranja. |
|
|
3. Če v državi članici že obstajajo nekazenski postopki, ki zajemajo okoliščine iz odstavkov 1 in 2, potem ji ni treba uvesti tudi teh postopkov v njen kazenski sistem. |
Obrazložitev | |
Ne glede nato, da je v nacionalnem pravu označena kot civilna zaplemba, člen 83(1) PDEU ne izključuje te vrste zaplembe, dokler se jo lahko opredeli kot kazensko sankcijo v skladu z merili, razvitimi v sodbi ESČP v zadevi Engel (je kazenske narave, resnost kršitve). „Kazenska narava“ takšne zaplembe je pogoj za vsakršno usklajevanje na podlagi člena 83(1) PDEU (odstavek 37 mnenja pravne službe Sveta). | |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) premoženjsko korist, ki jo je na tretje osebe prenesel obsojenec ali nekdo v njegovem imenu, ali osumljenec ali obtoženec v okoliščinah iz člena 5, ali |
(a) premoženjsko korist ali pripomočke, ki se neposredno ali posredno prenesejo na tretje osebe ali ki jih neposredno ali posredno pridobijo tretje osebe, ali |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) drugo premoženje obsojenca, ki je bilo preneseno na tretje osebe v izogib zaplembi premoženja, in sicer v vrednosti premoženjske koristi. |
(b) drugo premoženje, ki je bilo preneseno na tretje osebe ali pridobljeno s strani tretjih oseb v izogib zaplembi premoženja , in sicer v vrednosti premoženjske koristi. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Zaplemba premoženjske koristi ali premoženja iz odstavka 1 je mogoča, če je premoženje predmet vračila ali če: |
2. Zaplemba premoženjske koristi ali premoženja iz odstavka 1 je mogoča, če: |
Obrazložitev | |
Možnost (civilnopravnega) zahtevka za vračilo ne pomeni pravice do zaplembe premoženjskih koristi ali premoženja od tretje osebe. Pravica države do zaplembe nezakonito pridobljenega premoženja mora biti strogo ločena od civilnopravnega zahtevka oškodovanca za vračilo; načeloma se vzajemno izključujeta. Vsekakor je treba preprečiti mešanje obeh zahtevkov. | |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) ocena na podlagi posebnih dejstev v zvezi z obsojencem, osumljencem ali obtožencem kaže, da bo zaplemba premoženja obsojenca, osumljenca ali obtoženca v okoliščinah iz člena 5 verjetno neuspešna, in |
črtano |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) sta bila premoženjska korist ali premoženje prenesena neodplačno ali proti plačilu zneska, ki je nižji od tržne vrednosti, če je tretja oseba: |
(b) sta bila premoženjska korist ali premoženje prenesena neodplačno ali proti plačilu zneska, ki je znatno nižji od tržne vrednosti; |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b – točka i | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) v primeru premoženjske koristi vedela za njen nezakoniti izvor, ali, če tega ni vedela, če bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da je njen izvor nezakonit, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin; |
črtano |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b – točka ii | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) v primeru drugega premoženja vedela, da je bilo preneseno v izogib zaplembi premoženja v vrednosti premoženjske koristi, ali, če tega ni vedela, če bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da je bilo premoženje preneseno v izogib takšni zaplembi, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin. |
črtano |
Obrazložitev | |
Zgornji trije predlogi spremembe so predlagani, ker so njihove določbe nakazane z uvodnim besedilo odstavka 2. Očitno je, da bi lahko oseba, ki prejme premoženje zastonj ali za vsoto, ki je nižja od tržne vrednosti, razumno dvomila v izvor tega premoženja. | |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) je v primeru premoženjske koristi tretja oseba vedela za njen nezakoniti izvor ali, če tega ni vedela, če bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da je njen izvor nezakonit, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin; |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) je v primeru drugega premoženja tretja oseba vedela, da je bilo preneseno zaradi izogibanja zaplembi premoženja v vrednosti premoženjske koristi, ali, če tega ni vedela, če bi razumna oseba na njenem mestu domnevala, da je bilo premoženje preneseno zaradi izogibanja takšni zaplembi, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 6a |
|
|
Navidezni prenos premoženja na tretje osebe |
|
|
Vsaka država članica sprejme zakonodajne ukrepe, da uvede določbe, katerih cilj je kazenski pregon tistih oseb, ki navidezno prenesejo lastništvo in razpolaganje s premoženjem na tretje osebe, da bi se na ta način izognile ukrepom zasega ali zaplembe. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo zamrznitev premoženja, za katerega obstaja nevarnost, da se zapravi, skrije ali prenese izven njene pristojnosti, in sicer z namenom morebitne poznejše zaplembe. Take ukrepe odredi sodišče. |
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki njenim pristojnim organom omogočijo takojšnjo zamrznitev ali zaseg premoženja, in sicer z namenom morebitne poznejše zaplembe. Oseba, na katero vplivajo ukrepi iz tega člena, se lahko pritoži na sodišče. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da lahko njeni pristojni organi zamrznejo premoženje takoj, ko se pojavi velika nevarnost, da se navedeno premoženje pred izdajo sodne odločbe zapravi, skrije ali prenese. Take ukrepe potrdi sodišče, kakor hitro je to mogoče. |
črtano |
Obrazložitev | |
S tem predlogom spremembe želimo zagotoviti skladnost s predlogom spremembe člena 7(1). | |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da se osebam, na katere vplivajo ukrepi iz te direktive, zagotovi in varuje pravica do učinkovitega pravnega sredstva, osumljencem pa pravica do nepristranskega sodišča. |
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da se osebam, katerih pripomočki za kazniva dejanja in premoženjske koristi so zaplenjene po tej direktivi, ne glede na lastništvo v času zaplembe, zagotovi pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe pojasni, da imajo pravico do pravnega sredstva in nepristranskega sodišča zaradi odločitve o zakonitosti zaplembe tiste osebe, ki so uporabile pripomočke za kazniva dejanja in/ali pridobile premoženjske koristi, ne glede na lastništvo tega blaga v trenutku zaplembe. | |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da se prizadetim osebam pred sprejetjem pravnomočne odločbe o zaplembi zagotovi pravica do učinkovitega pravnega sredstva, med drugim tudi možnost predložitve pravnih pripomb, kar zagotavlja varstvo njihovih pravic. |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. V postopku iz člena 4 ima osumljenec ali obtoženec učinkovito možnost izpodbijanja domneve, na podlagi katere naj bi bilo zadevno premoženje premoženjska korist. |
4. V postopku iz člena 4 ima obsojenec učinkovito možnost izpodbijanja domneve, na podlagi katere naj bi bilo zadevno premoženje premoženjska korist. |
Obrazložitev | |
Člen 4 zajema samo obsojence, zato ni prav, da se nanaša na „osumljenca ali obtoženca“. | |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. V primerih iz člena 5 osebo, na katere premoženje vpliva odločba o zaplembi, zastopa odvetnik ves čas postopka z namenom uveljavljanja njenih pravic obrambe v zvezi z dokazovanjem kaznivega dejanja ter določitvijo premoženjske koristi in pripomočkov za kaznivo dejanje. |
5. V primerih iz člena 5 je oseba, na katere premoženje vpliva odločba o zaplembi, upravičena, da so jo obvesti, da ima ves čas postopka pravico, da jo zastopa odvetnik po lastni izbiri ali da jo zastopa odvetnik po uradni dolžnosti v skladu s posebnimi pravili posamezne države članice, z namenom uveljavljanja njenih pravic obrambe v zvezi z dokazovanjem kaznivega dejanja ter določitvijo premoženjske koristi in pripomočkov za kaznivo dejanje. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 2 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da zaplemba v primerih, ko imajo oškodovanci zaradi kaznivega dejanja zahtevke do obtoženca, ne ogroža uveljavljanja takšnih zahtevkov. |
Obrazložitev | |
V zvezi z obravnavanjem zahtevkov oškodovancev bi morala obstajati enotna pravila. Če se zahtevki oškodovancev v skladu z evropsko zakonodajo na področju zaplembe ne bi mogli uveljavljati, bi bilo to v nasprotju s cilji druge zakonodaje Komisije na področju pravic žrtev. Zagotoviti je treba, da zaplemba, ki jo zagotavlja predlog direktive, ne more ogroziti zahtevkov oškodovancev. | |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da omogoči določitev natančnega obsega premoženja, ki se zapleni na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje ali postopka iz člena 5, v katerem je bila izdana odločba o zaplembi, in da omogoči sprejetje nadaljnjih ukrepov v obsegu, ki je potreben za učinkovito izvršbo navedene odločbe o zaplembi. |
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da omogoči določitev natančnega obsega premoženja, ki se zapleni, in da omogoči sprejetje nadaljnjih ukrepov v obsegu, ki je potreben za učinkovito izvršbo navedene odločbe o zaplembi. |
Obrazložitev | |
Člen je treba spremeniti zaradi skladnosti s predlogi sprememb členov 3 in 5. | |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 10 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Upravljanje zamrznjenega premoženja |
Upravljanje zamrznjenega in zaplenjenega premoženja |
Obrazložitev | |
Upravljanje premoženja bi bilo treba bolje opredeliti z vidika njegove uporabe za socialne namene, vključno s tem, kdaj se je premoženje zaplenilo. | |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, kot so ustanovitev nacionalnih centralnih uradov ali vzpostavitev enakovrednih mehanizmov, da zagotovi ustrezno upravljanje premoženja, zamrznjenega za namene morebitne poznejše zaplembe. |
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, kot so ustanovitev nacionalnih centralnih uradov ali vzpostavitev enakovrednih mehanizmov, da zagotovi ustrezno upravljanje premoženja, zamrznjenega za namene morebitne poznejše zaplembe, ter zagotovi možnost uporabe zaplenjenega premoženja v socialne namene. |
Obrazložitev | |
Upravljanje premoženja bi bilo treba bolje opredeliti z vidika njegove uporabe za socialne namene, vključno s tem, kdaj se je premoženje zaplenilo. | |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. V zvezi s tem sta nujna tesno čezmejno sodelovanje in učinkovita izmenjava informacij med policijskimi, sodnimi in finančnimi organi držav članic. |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsaka država članica zagotovi, da se z ukrepi iz odstavka 1 doseže čim večja gospodarska vrednost takšnega premoženja, in da ukrepi zajemajo tudi prodajo ali prenos premoženja, katerega vrednost se bo verjetno zmanjšala. |
2. Vsaka država članica zagotovi, da se z ukrepi iz odstavka 1 glede zamrznjenega premoženja doseže čim večja gospodarska vrednost takšnega premoženja in da ukrepi zajemajo, zgolj če je to potrebno, tudi prodajo ali prenos premoženja, katerega vrednost se bo verjetno zmanjšala. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da na tej stopnji prepreči morebitni vdor kriminalitete. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Vsaka država članica je pozvana, da na podlagi obstoječih primerov najboljših praks sprejme potrebne ukrepe, da poskrbi za prodajo in namembnost zaplenjenega premoženja. Takšno premoženje bi se lahko prednostno namenilo za projekte kazenskega pregona in preprečevanja kriminala ter druge projekte, ki so v javnem interesu in družbeno koristni. Države članice so tudi pozvane, da sprejmejo vse potrebne ukrepe proti kakršnemu koli vdoru kriminalitete ali nezakonitosti na tej stopnji. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Vsaka država članica lahko uvede obnovljivi sklad za financiranje ukrepov zaradi zavarovanja premoženja v času od njegove zamrznitve do njegove zaplembe, da bi tako zagotovila njegovo zaščito pred vandalizmom ali dejanji, zaradi katerih ne bi bilo tako hitro dostopno. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 11 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice redno zbirajo in vzdržujejo izčrpne statistične podatke ustreznih organov za pregled učinkovitosti njihovih sistemov zaplembe. Zbrani statistični podatki se pošljejo Komisiji vsako leto in za vsa kazniva dejanja zajemajo naslednje podatke: |
Države članice redno zbirajo in vzdržujejo izčrpne statistične podatke ustreznih organov za pregled učinkovitosti njihovih sistemov zaplembe. Zbrani statistični podatki se pošljejo Komisiji vsako leto in za vsa kazniva dejanja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, zajemajo naslednje podatke: |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 11 – točka k a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ka) za katero uporabo je bilo namenjeno zaplenjeno premoženje in kako je prispevalo k družbenemu in gospodarskemu razvoju zadevnega območja in lokalnih skupnosti; |
- [1] UL C 299, 4.10.2012, str. 129
OBRAZLOŽITEV
Evropski parlament je Komisijo dolgo pozival, naj predlaga novo zakonodajo o zaplembi. V svojem samoiniciativnem poročilu, sprejetem oktobra 2011, je Parlament zlasti poudaril potrebo po pravilih o učinkoviti uporabi razširjene zaplembe in zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, ter pravilih, ki dovoljujejo zaplembo premoženja, prenesenega na tretjo osebo. Spodbujal je tudi, naj se v nacionalne pravne sisteme uvedejo instrumenti, ki bodo v okviru kazenskega, civilnega ali davčnega prava ustrezno omogočili uporabo obrnjenega dokaznega bremena v povezavi z izvorom premoženja v lasti osebe, obtožene kaznivega dejanja, povezanega z organiziranim kriminalom;
Predlog direktive o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji je bil sprejet 12. marca 2012. Določa minimalna pravila za države članice v zvezi z zamrznitvijo in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in sicer z neposredno zaplembo, zaplembo vrednosti, razširjeno zaplembo, zaplembo, ki ne temelji na obsodbi, in zaplembo sredstev tretji osebi.
Poročevalka na splošno podpira predlog Komisije. Sprejetje teh minimalnih pravil bo uskladilo pravno ureditev držav članic na področju zamrznitve in zaplembe, ter tako olajšalo medsebojno zaupanje in učinkovito čezmejno sodelovanje. Pomeni tudi korak k okrepitvi medsebojnega priznavanja nalogov za zamrznitev in zaplembo, kar je pomemben vidik v boju proti hudi in organizirani čezmejni kriminaliteti v EU.
Poročevalka želi s tem poročilom okrepiti določbe o zaplembah, ki ne temeljijo na obsodbi, ter razširjeno zaplembo, da bi bile bolj učinkovite in dejansko služile namenu preprečevanja uporabe premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, za prihodnja kazniva dejanja ali naložbe v zakonite dejavnosti.
Poročevalka glede zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, meni, da postaja sistem, ki je bil prvič uporabljen v ZDA, po svetu vse bolj razširjen. Med jurisdikcijami, ki so uvedle zaplembe, ki ne temeljijo na zakonodaji o zaplembi, so tudi: Italija, Irska, Združeno kraljestvo, Albanija, Bolgarija, Slovaška, Avstralija, Južna Afrika ter kanadski provinci Alberta in Ontario. Na evropski ravni se je o sedanjih sistemih zaplemb, ki ne temeljijo na obsodbi, razpravljalo tako pred nacionalnimi sodišči kot na Evropskem sodišču za človekove pravice in so bili ocenjeni za skladne z nacionalnimi ustavnimi zahtevani in zahtevami Sodišča, pod pogojem, da jih s prejeme pravosodni organ, da celovito spoštujejo pravico do obrambe in pravice tretjih dobrovernih oseb ter se jih lahko izpodbija pred sodiščem. Ti osnovni zaščitni ukrepi so tudi vključeni v to direktivo.
Določbe o razširjeni zaplembi so bile okrepljene tako, da zagotavljajo enoten minimalni standard, ki ni pod ravnjo, ko jo določa Okvirni sklep 2005/212/PNZ.
POSTOPEK
|
Naslov |
Zamrznitev in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0085 – C7-0075/2012 – 2012/0036(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
12.3.2012 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 15.3.2012 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Monica Luisa Macovei 25.4.2012 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
19.9.2012 |
10.1.2013 |
20.2.2013 |
6.5.2013 |
|
|
|
7.5.2013 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
7.5.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
48 7 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Philipp Albrecht, Roberta Angelilli, Edit Bauer, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Salvatore Caronna, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu Houillon, Nuno Melo, Louis Michel, Claude Moraes, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Csaba Sógor, Renate Sommer, Wim van de Camp, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Cornelis de Jong, Monika Hohlmeier, Petru Constantin Luhan, Antonio Masip Hidalgo, Siiri Oviir, Raül Romeva i Rueda, Salvador Sedó i Alabart, Joanna Senyszyn |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Metin Kazak, Evgeni Kirilov, Marit Paulsen, Cristian Dan Preda, Patrizia Toia, Jacek Włosowicz, Marina Yannakoudakis, Andrea Zanoni |
||||
|
Datum predložitve |
20.5.2013 |
||||