POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje

6.12.2013 - (COM(2011)0842 – C7‑0494/2011 – 2011/0415(COD)) - ***I

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Elmar Brok
Pripravljavec mnenja (*): Thijs Berman, Odbor za razvoj
(*) Pridruženi odbor – Člen 50 Poslovnika


Postopek : 2011/0415(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0447/2013
Predložena besedila :
A7-0447/2013
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje

(COM(2011)0842 – C7‑0494/2011 – 2011/0415(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0842),

–   ob upoštevanju členov 294(2), 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0494/2011),

-   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

-   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. decembra 2012[1],

–   ob upoštevanju zaveze, da bo stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobreno, ki jo je predstavnik Sveta dal v pismu z dne 4. decembra 2013,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za proračun (A7-0447/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri izjavo Parlamenta, priloženo tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji[2],

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1 (1)

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[3]*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

[UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje

instrumentov Unije za zunanje delovanje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Evropska unija bi morala sprejeti celovit sveženj instrumentov za vrsto politik na področju zunanjega delovanja, za izvajanje katerih so potrebna posebna skupna pravila in postopki. Ti instrumenti so instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, evropski sosedski instrument, instrument za stabilnost, ▌instrument za predpristopno pomoč in instrument partnerstva.

(2)         Skupna pravila in postopki bi morali biti skladni s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za letni proračun Unije in so določena v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[6]1 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer se sklicevanje nanjo vedno nanaša na zadnjo veljavno različico, in ki vključujejo ustrezna pravila za izvajanje finančne uredbe, ki jih je sprejela Komisija[7]2.

(3)  Instrumenti iz uvodne izjave 1 v splošnem določajo, da bi moral za ukrepe, ki so financirani na njihovi podlagi, obstajati večletni okvirni program, ki bi bil okvir za sprejemanje sklepov o financiranju v skladu s finančno uredbo in postopki iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[8]4.

(4)         Sklepi o financiranju bi morali biti v obliki letnih ali večletnih akcijskih programov in posameznih ukrepov, kadar se izvajajo po načrtu iz večletnih okvirnih programov, v obliki posebnih ukrepov, kadar je to potrebno zaradi nepredvidljivih in ustrezno utemeljenih potreb ali okoliščin, ter v obliki podpornih ukrepov. Podporni ukrepi so lahko sprejeti kot del letnega ali večletnega akcijskega programa ali ločeno od okvirnih programskih dokumentov.

(5)         Sklepom o financiranju bi moral biti priložen opis vsakega ukrepa z natančno navedenimi cilji, glavnimi dejavnostmi, pričakovanimi rezultati, načini izvajanja, proračunom in okvirnim časovnim razporedom, morebitnimi pripadajočimi podpornimi ukrepi ter ureditvijo spremljanja izvedbe, odobreni pa bi morali biti v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 182/2011.

(6)  Ker so ti izvedbeni akti namenjeni načrtovanju v okviru politik ali finančni izvedbi in imajo zlasti proračunske učinke, bi bilo treba ▌te izvedbene akte, razen posameznih in posebnih ukrepov, ki ne presegajo vnaprej določenih pragov, sprejemati po postopku pregleda. Vendar pa bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, kadar mora Unija v ustrezno utemeljenih primerih hitro ukrepati zaradi izredno nujnih razlogov. O tem bi bilo treba ustrezno obvestiti Evropski parlament v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (EU) št. 182/2011. 

(7)         Kadar je upravljanje ukrepa preneseno na finančnega posrednika, bi bilo treba glede izvajanja finančnih instrumentov v sklep Komisije vključiti zlasti določbe o delitvi tveganja, preglednosti, nadomestilu za posrednika, odgovornega za izvajanje, uporabi in ponovni uporabi sredstev, morebitnem dobičku, obveznostih poročanja ter mehanizmih nadzora, pri tem pa upoštevati ustrezne določbe finančne uredbe.

(8)         Unija bi si morala prizadevati za čim učinkovitejšo rabo razpoložljivih virov, da bi zagotovila optimalni učinek svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje delovanje ter ustvariti sinergije med finančnimi instrumenti Unije za zunanje delovanje in njenimi drugimi politikami. Prav tako bi se morali vzajemno krepiti programi, zasnovani na podlagi teh instrumentov, po potrebi pa bi bilo treba uporabiti finančne instrumente z učinkom vzvoda.

(9)  Kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji, bi morala Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni voditi načela, ki so podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi spodbujati v svetu, tj. demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakopravnost in solidarnost ter spoštovanje načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

(10)       V skladu z zavezami Unije s tretjega in četrtega foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (leta 2008 v Akri oziroma leta 2011 v Busanu) ter priporočilom Odbora za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: Odbor za razvojno pomoč pri OECD) o sprostitvi uradne razvojne pomoči za najmanj razvite države in močno zadolžene revne države bi morala Komisija sprostiti čim več pomoči Unije, tudi za inovativne mehanizme financiranja, in spodbujati sodelovanje subjektov iz partnerskih držav v postopkih oddaje javnega naročila.

(11)       Da bi zagotovili prepoznavnost pomoči Unije med državljani držav upravičenk in držav članic Unije, bi bilo treba, kjer je to ustrezno, poskrbeti za ciljno usmerjeno komunikacijo in obveščanje z ustreznimi sredstvi.

(12)       Zunanje delovanje Unije na podlagi instrumentov, za katere se uporablja ta uredba, bi moralo prispevati k doseganju jasnih rezultatov (ki vključujejo dosežke, izide in učinke) v državah, ki prejemajo zunanjo finančno pomoč Unije. Če je ustrezno in mogoče, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Unije in učinkovitost posameznih instrumentov spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, jasnih in preglednih kazalnikov, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi in merljivi ter pri katerih se upoštevajo posebnosti in cilji vsakega instrumenta.

(13)  Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem odhodkovnem ciklu zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi s kaznimi. Te ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu z veljavnimi sporazumi, sklenjenimi z mednarodnimi organizacijami in državami nečlanicami.

(14)       ▌Sprejeti bi bilo treba določbe o načinih financiranja, zaščiti finančnih interesov Unije, pravilih o nacionalnosti in poreklu, ocenjevanju ukrepov, poročanju in pregledu ter ocenjevanju instrumentov.

(15)       Brez poseganja v mehanizme sodelovanja, vzpostavljene z organizacijami civilne družbe na vseh ravneh v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji, imajo deležniki iz držav upravičenk, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, pomembno vlogo v zunanji politiki Unije. Med procesom izvajanja, zlasti med pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, se je treba z njimi ustrezno posvetovati, s čimer se zagotovi, da imajo v tem procesu pomembno vlogo in da se ustrezno upoštevajo njihove posebnosti.

(16)  V skladu s členi 208, 209(3) in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter pod pogoji, določenimi v njenem statutu in Sklepu št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije[9]4[10]*, Evropska investicijska banka (EIB) prispeva k izvajanju ukrepov, potrebnih za uresničevanje ciljev razvojne politike Unije in njenih drugih zunanjih politik, posreduje pa tako, da dopolnjuje zunanje instrumente Unije. Izkoristiti bi bilo treba priložnosti za združevanje financiranja EIB s proračunskimi sredstvi Unije. Po potrebi se pri načrtovanju programov Unije posvetuje z EIB.

(17)       Mednarodne organizacije in razvojne agencije pogosto sodelujejo z nepridobitnimi organizacijami kot izvedbenimi partnerji in morajo v ustrezno utemeljenih primerih nanje prenesti naloge izvrševanja proračuna. Z odstopanjem od člena 58(1)(c) finančne uredbe bi bilo treba v okviru te uredbe sprejeti določbe, ki bodo omogočale prenos takšnih nalog na nepridobitne organizacije pod enakimi pogoji, kot veljajo za Komisijo.

(18)       Da bi povečala odgovornost partnerskih držav za lastne razvojne procese in trajnostnost zunanje pomoči v skladu z mednarodnimi zavezami glede učinkovitosti pomoči, ki so jih sprejele Unija in partnerske države, Unija spodbuja uporabo institucij, sistemov in postopkov partnerskih držav, če je to ustrezno glede na naravo ukrepa.

(19)  V skladu z evropskim soglasjem o razvoju in mednarodno agendo o učinkovitosti pomoči ter resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011 o prihodnosti proračunske podpore za tretje države, sporočilom Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ in sklepi Sveta z dne 14. maja 2012 o prihodnjem pristopu k proračunski podpori EU za tretje države, se z učinkovito uporabo proračunske podpore prispeva k zmanjševanju revščine in uporabi državnih sistemov, zagotovi večja predvidljivost pomoči ter okrepi odgovornost partnerskih držav za razvojne politike in reforme. Pogoj za izplačilo predvidenih proračunskih tranš bi moral biti napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnerskimi državami. V državah, ki prejemajo takšno finančno pomoč, Unija podpira razvoj parlamentarnega nadzora, zmogljivosti za revizijo, preglednosti in dostopa javnosti do informacij.

(20)     Ukrepi Unije, katerih namen je spodbujanje načel demokracije in demokratizacije, se lahko med drugim izvajajo s podpiranjem organizacij civilne družbe in neodvisnih institucij, dejavnih na tem področju, kot je Evropska ustanova za demokracijo.

(21)            Obdobje veljavnosti te uredbe bi bilo treba uskladiti z Uredbo (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[11] [12]*. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –

· SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

IZVAJANJE

Člen 1

Vsebina in načela

1.          V tej uredbi so določeni pravila in pogoji za finančno pomoč Unije za ukrepe, med drugim akcijske programe, na podlagi naslednjih instrumentov: instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, evropskega sosedskega instrumenta, instrumenta za stabilnost,▐ instrumenta za predpristopno pomoč II in instrumenta partnerstva (v nadaljnjem besedilu: instrumenti (vsi) in veljavni instrument (posamezni)). Za namene te uredbe izraz „države“ po potrebi pomeni tudi ozemlja in regije.

2.  Ta uredba se ne uporablja pri izvajanju ukrepov za financiranje programa Erasmus+ na podlagi uredb, ki zadevajo instrument za predpristopno pomoč II[13][14]***, evropski sosedski instrument[15][16]**, instrument za razvojno sodelovanje[17][18]* in instrument partnerstva[19][20]****; takšni ukrepi se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus+“[21][22]*****, in sicer na podlagi okvirnih programskih dokumentov, navedenih v veljavnem instrumentu, pri čemer se zagotovi skladnost s temi uredbami.

3.  Komisija zagotovi, da se ukrepi izvajajo v skladu s cilji veljavnega instrumenta in skladno z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Finančna pomoč, zagotovljena na podlagi instrumentov, je skladna s pravili in postopki iz finančne uredbe, ki je osnovni finančni in pravni okvir za njihovo izvajanje. ▌

4.          Komisija to uredbo izvaja na najboljši in najučinkovitejši način. Če je to mogoče in ustrezno glede na naravo ukrepa, da prednost najpreprostejšim postopkom ▌.

5.          Ob upoštevanju navedenega Komisija pri uporabi te uredbe daje prednost sistemom partnerskih držav, če je to mogoče in ustrezno glede na naravo ukrepa.

6.          Unija si prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji, in sicer na podlagi dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami, če je to ustrezno. Ta načela vključi v izvajanje instrumentov, ki jih zajema ta uredba.

Člen 2Sprejetje akcijskih programov, posameznih ukrepov in posebnih ukrepov

1.          Če je to ustrezno, Komisija sprejme letne ▌akcijske programe na podlagi okvirnih programskih dokumentov, navedenih v zadevnem instrumentu. Komisija lahko sprejme tudi večletne akcijske programe v skladu s členom 6(1c).

V akcijskih programih so za vsak ukrep natančno navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini izvajanja, proračun in okvirni časovni razpored, morebitni pripadajoči podporni ukrepi ter ureditev spremljanja izvedbe.

Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep pred sprejetjem letnih ali večletnih akcijskih načrtov ali po njem.

Ob nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potrebah ali okoliščinah in v primerih, ko ukrepov ni mogoče financirati iz ustreznejših virov, lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso določeni v okvirnih programskih dokumentih, tudi za lažji prehod od nujne pomoči na dolgoročne razvojne dejavnosti ali ukrepe za boljšo pripravljenost javnosti na ponavljajoče se krize.

2.          Akcijski programi ter posamezni in posebni ukrepi iz odstavka 1 tega člena ▌se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.          Postopek iz odstavka 2 tega člena ni potreben za:

(a)         posamezne ukrepe, za katere finančna pomoč Unije ne presega 5 milijonov EUR;

(b)         posebne ukrepe, za katere finančna pomoč Unije ne presega 10 milijonov EUR;

(c)  tehnične spremembe akcijskih načrtov ter posameznih in posebnih ukrepov.

Tehnične spremembe so prilagoditve, kot so:

(i)   podaljšanje obdobja izvajanja,

(ii)  prerazporeditev sredstev med ukrepi v okviru letnega ali večletnega akcijskega programa

ali

(iii) povečanje ali zmanjšanje proračuna letnih ali večletnih akcijskih programov oziroma posameznih ali posebnih ukrepov za največ 20 % prvotnega proračuna in ne za več kot 10 milijonov EUR,

če te spremembe ne vplivajo bistveno na cilje ukrepa.

Zadevni odbor iz člena 16 obvesti Evropski parlament in države članice o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, v enem mesecu od njihovega sprejetja.

4.          Odstavki 1, 2 in 2a o akcijskih programih in posameznih ukrepih se ne uporabljajo za čezmejno sodelovanje v okviru evropskega sosedskega instrumenta.

5.          Komisija lahko v izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize ▌ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, sprejme posamezne ali posebne ukrepe ali spremembe obstoječih akcijskih programov in ukrepov v skladu s postopkom iz člena 15(3).

6.  V skladu z veljavno zakonodajo ter določbami Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[23] in Direktive Sveta 85/337/EGS o presoji vplivov na okolje[24] se na ravni projekta izvede ustrezno okoljsko preverjanje, tudi vpliva na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, ki po potrebi vključuje presojo vplivov na okolje, ki bi jih imeli projekti, ki posegajo v okolje, zlasti projekti za novo infrastrukturo večjega obsega. Če je ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške presoje vplivov na okolje. Zagotovita se sodelovanje deležnikov pri presojah vplivov na okolje in javna dostopnost njihovih rezultatov.

7.          Pri zasnovi in izvajanju programov in projektov se ustrezno upoštevajo merila za omogočanje dostopa invalidom.

Člen 3Podporni ukrepi

1.          S finančnimi sredstvi Unije se lahko krijejo izdatki za izvajanje instrumentov in za doseganje njihovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti, povezane s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in ocenjevanjem, ki so neposredno potrebne za tako izvajanje, ter izdatki delegacij Unije za upravno podporo, ki je potrebna za upravljanje operacij, financiranih na podlagi instrumentov.

2.  Če so dejavnosti iz točk (a), (b) in (c) povezane s splošnimi cilji veljavnega instrumenta, ki se izvaja z zadevnim ukrepom, se lahko s sredstvi Unije financirajo:

(a)         študije, sestanki, obveščanje, ozaveščanje, usposabljanje, priprava in izmenjava pridobljenih izkušenj in najboljše prakse, objavljanje ter vsi drugi izdatki za upravno ali tehnično pomoč, ki je nujna za upravljanje ukrepov;

(b)         raziskovalne dejavnosti in študije v zvezi z zadevnimi vprašanji ter razširjanje pridobljenih rezultatov;

(c)         izdatki za dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z oblikovanjem komunikacijskih strategij in korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije.

3.          Podporni ukrepi se lahko financirajo zunaj okvirnih programskih dokumentov. Če je ustrezno, Komisija podporne ukrepe sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3).

Postopek pregleda se ne uporablja za sprejetje podpornih ukrepov, za katere finančna pomoč Unije ne presega 10 milijonov EUR.

Zadevni odbor iz člena 15 obvesti Evropski parlament in države članice o podpornih ukrepih, za katere finančna pomoč Unije ne presega 10 milijonov EUR, v enem mesecu od njihovega sprejetja.

NASLOV II

Določbe o načinu financiranja

Člen 4Splošne določbe o financiranju

1.          Finančna pomoč Unije se lahko zagotovi ▌z ▌vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:

(a)         nepovratnimi sredstvi;

(b)         javnimi naročili storitev, blaga ali gradenj;

(c)         splošno ali sektorsko proračunsko podporo;

proračunska podpora Unije temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, namenjena pa je krepitvi pogodbenih partnerstev med Unijo in partnerskimi državami zaradi spodbujanja demokracije, človekovih pravic in pravne države, podpiranja trajnostne in vključujoče gospodarske rasti ter izkoreninjenja revščine.

Vsi sklepi o zagotavljanju proračunske podpore temeljijo na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganja in koristi.

Eden od odločilnih dejavnikov tega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. Proračunska podpora je diferencirana, da bi se lahko bolje odzivali na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Komisija pri zagotavljanju tovrstne finančne pomoči v skladu s členom 186 finančne uredbe jasno določi in spremlja pogoje zanjo, podpira razvoj parlamentarnega nadzora in zmogljivosti za revizijo ter izboljšuje preglednost in dostop javnosti do informacij. Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo;

(d)         prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 187 finančne uredbe;

(e)         finančnimi instrumenti, kot so posojila, jamstva, lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, naložbe ali soudeležba in instrumenti delitve tveganja, po možnosti pod vodstvom EIB v skladu z njenim zunanjim mandatom[25]5, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, na primer dvostranske banke za razvoj, po možnosti skupaj z dodatnimi donacijami iz drugih virov.

Vsi subjekti, na katere se prenese izvajanje finančnih instrumentov Unije iz točke (e), izpolnjujejo zahteve finančne uredbe ter upoštevajo cilje, standarde in politike Unije, pa tudi najboljšo prakso za uporabo sredstev Unije in poročanje o njih.

Za namene izvajanja in poročanja se lahko finančni instrumenti razvrstijo po aranžmajih.

Finančna pomoč Unije se lahko v skladu s finančno uredbo zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, ▌države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije in so namenjeni spodbujanju skupnega financiranja več donatorjev, ali v sklade, ki jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovi en ali več donatorjev.

2.          Ustrezno se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki so jih vzpostavile druge organizacije.

3.          Če je ustrezno, Komisija pri zagotavljanju finančne pomoči iz odstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi prepoznavnost finančne podpore Unije. Med temi ukrepi je zahteva, da prejemniki sredstev Unije zagotovijo prepoznavnost, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Komisija je odgovorna, da spremlja, ali izpolnjujejo to zahtevo.

4.  Vsi prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, se kot notranji namenski prejemki dodelijo zadevnemu finančnemu instrumentu. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost.

5.          Finančno pomoč Unije izvaja Komisija, kot je določeno v finančni uredbi, neposredno prek služb Komisije, delegacij Unije in izvajalskih agencij, z deljenim upravljanjem z državami članicami ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na subjekte, navedene v finančni uredbi. Ti subjekti zagotovijo skladnost z zunanjo politiko EU in lahko pod enakimi pogoji, kot veljajo za Komisijo, prenesejo naloge izvrševanja proračuna na druge subjekte.

Vsako leto izpolnijo svoje obveznosti iz člena 60(5) finančne uredbe. Revizijsko mnenje se po potrebi predloži v enem mesecu po poročilu in izjavi o upravljanju ter se upošteva v izjavi Komisije o zanesljivosti.

Mednarodne organizacije iz člena 58(1)(c)(ii) finančne uredbe ter organi držav članic iz člena 58(1)(c)(v) in (vi) navedene uredbe, na katere Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna, lahko te naloge pod enakimi pogoji, kot veljajo za Komisijo, prenesejo tudi na nepridobitne organizacije z ustreznimi operativnimi in finančnimi zmogljivostmi.

Šteje se, da subjekti, ki izpolnjujejo merila iz člena 60(2) finančne uredbe, izpolnjujejo merila za izbor iz člena 139 finančne uredbe.

6.          Vrste financiranja iz odstavka 1 tega člena in člena 6(1) ter načini izvajanja iz odstavka 3 tega člena se izberejo na podlagi primernosti za uresničevanje posebnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter verjetnost, da bo prišlo do neskladnosti. Pri donacijah se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

7.          Ukrepi, financirani na podlagi instrumentov, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, tako da je vedno razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena.

Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da za nobeno posamezno dejavnost, ki se izvaja kot del ukrepa, ni več mogoče ugotoviti vira financiranja. V takem primeru je naknadno obveščanje javnosti o nepovratnih sredstvih in javnih naročilih, predvideno v členu 35 finančne uredbe, skladno z morebitnimi pravili subjekta, na katerega je bilo preneseno izvajanje.

8.  Pri uporabi vrst financiranja iz odstavka 1 tega člena ali člena 6(1) lahko Unija in njeni partnerji med drugim sodelujejo v obliki:

(a)         tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija z državami nečlanicami usklajuje svojo pomoč partnerski državi ali regiji;

(b)         ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(c)         prispevkov za stroške, potrebne za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva; ▌

(d)         programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav;

(e)         v primeru instrumenta za predpristopno pomoč II in evropskega sosedskega instrumenta v obliki prispevkov za sodelovanje držav v programih in agencijah Unije;

(f)         subvencij obrestnih mer;

(g)         financiranja z nepovratnimi sredstvi za agencije EU.

9.  Kadar Komisija pri sodelovanju z deležniki iz držav upravičenk določa ureditev financiranja, vrsto prispevka, ureditev dodelitve in upravne določbe za upravljanje nepovratnih sredstev, upošteva njihove posebnosti, med drugim potrebe in okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog teh deležnikov in se najbolje odzvala na njihove potrebe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebne ureditve, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve kaskadnih nepovratnih sredstev, razpisi za neposredno dodelitev ali za oddajo predlogov z omejeno možnostjo prijave ali pavšalni zneski.

10.        Če je ustrezno, se Unija pri podpiranju prehoda in reform v partnerskih državah opira na izkušnje držav članic in pridobljena spoznanja ter jih deli z drugimi.

Člen 5Davki, carine in dajatve

Zaradi pomoči Unije niso uvedeni ▌oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.

Po potrebi so v pogajanjih z državami nečlanicami dogovorjene ustrezne določbe, po katerih so ukrepi, s katerimi se izvaja finančna pomoč Unije, oproščeni davkov, carin in drugih finančnih dajatev. Drugače so tovrstni davki, carine in dajatve upravičeni pod pogoji, določenimi v finančni uredbi.

Člen 6Posebne določbe o financiranju

1.          Poleg vrst financiranja iz člena 4(1) se lahko finančna pomoč Unije na podlagi navedenih instrumentov v skladu s finančno uredbo zagotovi tudi z naslednjimi vrstami financiranja:

(a)         v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega sosedskega instrumenta v obliki odpisa dolga v skladu z mednarodno dogovorjenimi programi za odpis dolga;

(b)  v izjemnih primerih v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in instrumenta za stabilnost v obliki sektorskih in splošnih programov za uvoz, ki so lahko:

(i)          sektorski programi za uvoz v naravi,

(ii)         sektorski programi za uvoz, pri čemer se zagotavlja tuja valuta za financiranje uvoza v zadevnem sektorju, ali

(iii)         splošni programi za uvoz, pri čemer se zagotavlja tuja valuta za financiranje splošnega uvoza širokega nabora proizvodov;

(c)         v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice v obliki neposredne dodelitve:

(i)          nepovratnih sredstev majhne vrednosti brez potrebe po sofinanciranju, če je to ustrezno, namenjenih zagovornikom človekovih pravic za financiranje nujnih ukrepov za zaščito,

(ii)         nepovratnih sredstev brez potrebe po sofinanciranju, če je to ustrezno, za financiranje ukrepov v izredno slabih razmerah ali razmerah iz člena 2(4) evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, kadar bi bila objava javnega razpisa neustrezna. Tovrstne donacije ne presegajo milijon EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo izvajanje podaljša za dodatnih 12 mesecev;

(iii)         nepovratnih sredstev za:

–  Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice,

- Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije ter program štipendij EU-ZN, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomski študij na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom in zagovornikom človekovih pravic iz držav nečlanic.

2.  V okviru instrumenta za predpristopno pomoč II in evropskega sosedskega instrumenta se programi čezmejnega sodelovanja izvajajo predvsem z deljenim upravljanjem z državami članicami ali posrednim upravljanjem z državami nečlanicami ali mednarodnimi organizacijami. Podrobna pravila so določena v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč II in evropskega sosedskega instrumenta.

3.             Komisija lahko sprejme večletne akcijske programe:

(a) za največ triletno obdobje za ponavljajoče se ukrepe;

(b) za največ sedemletno obdobje v okviru instrumenta za predpristopno pomoč II.

Večletne obveznosti vsebujejo določbe o tem, da so obveznosti za vsa leta, razen za prvo leto, okvirne in odvisne od prihodnjih letnih proračunov Unije.

4.          Pri ukrepih v okviru instrumenta za predpristopno pomoč II in evropskega sosedskega instrumenta, ki so daljši od enega leta, se proračunske obveznosti lahko porazdelijo na več letnih obrokov.

V takih primerih, in če veljavna pravila ne določajo drugače, Komisija samodejno razveljavi vsak del proračunske obveznosti programa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za vnaprejšnje financiranje ali vmesna plačila ali za katerega subjekt, na katerega je bilo preneseno izvajanje, ni predložil potrjenega izkaza o izdatku ali zahtevka za plačilo.

5.        Pravila, ki urejajo čezmejno sodelovanje na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč II, ki se izvaja z deljenim upravljanjem z državami članicami, so skladna s pravili iz Uredbe (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta[26][27]* ter Uredbe (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta [28][29]**.

Člen 7Zaščita finančnih interesov Unije

1.          Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov ▌Unije pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, kar se zagotovi s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter učinkovitimi pregledi, če so ugotovljene nepravilnosti, pa s povračilom ▌oziroma po potrebi ▌izterjavo ▌neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi ▌.

2.          Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ▌ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo pregled v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

3.  Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, ▌v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[30], in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[31], da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali javnim naročilom, ▌ki se financira na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom ▌Unije ▌.

4.          Brez poseganja v ▌odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju z državami nečlanicami in mednarodnimi organizacijami, javna naročila, sporazumi o nepovratnih sredstvih in sklepi o nepovratnih sredstvih, ▌ki so bili sklenjeni oziroma sprejeti zaradi izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo, da v skladu s svojimi pristojnostmi opravljajo takšne revizije, preglede na kraju samem in inšpekcije.

NASLOV III

PRAVILA O NACIONALNOSTI IN POREKLU V POSTOPKIH ODDAJE JAVNIH NAROČIL IN DODELITVE NEPOVRATNIH SREDSTEV TER DRUGIH POSTOPKIH DODELJEVANJA

Člen 8Skupna pravila

1.          V postopkih oddaje javnih naročil in dodelitve nepovratnih sredstev ter drugih postopkih dodeljevanja za ukrepe, ki se na podlagi te uredbe financirajo v korist tretjih oseb, lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki so državljani upravičenih držav, kot so za veljaven instrument določene v naslednjih členih iz tega naslova, ter pravne osebe s sedežem v teh državah in mednarodne organizacije.

Med pravnimi osebami so lahko organizacije civilne družbe, na primer nevladne nepridobitne organizacije in neodvisne politične ustanove, lokalne organizacije ter nepridobitne agencije, institucije in organizacije zasebnega sektorja ter njihove mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

2.          Pri ukrepih, ki so sofinancirani skupaj s partnerjem ali drugim donatorjem ali ki jih z deljenim upravljanjem izvaja država članica ali ▌skrbniški sklad, ki ga ustanovi Komisija, ▌so upravičene tudi države, ki so upravičene ▌v skladu s pravili tega partnerja, drugega donatorja ali države članice ali določene v ustanovnem aktu ▌skrbniškega sklada.

V primeru ukrepov, ki jih v eni od kategorij iz točk (ii) do (viii) člena 58(1)(c) finančne uredbe s posrednim upravljanjem izvaja eden od organov, na katerega je bilo preneseno izvajanje, so upravičene tudi države, ki so upravičene v skladu s pravili tega organa.

3.  V primeru ukrepov, ki se financirajo v okviru enega od instrumentov in poleg tega še v okviru drugega instrumenta za zunanje delovanje, vključno z Evropskim razvojnim skladom, se šteje, da so države, določene v katerem koli od teh instrumentov, upravičene za namene tega ukrepa.

V primeru ukrepov svetovnega, regionalnega ali čezmejnega pomena, ki se financirajo z enim od instrumentov, se lahko za upravičene za namene tega ukrepa štejejo države, ozemlja in regije, ki jih ukrep zadeva.

4.          Vse blago, ▌kupljeno po pogodbi o javnih naročilih ali v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih in financirano na podlagi te uredbe, ima poreklo iz države upravičenke. Vendar pa ima lahko poreklo iz katere koli države, če je vrednost blaga, predvidenega za nakup, pod pragom za uporabo konkurenčnega pogajalskega postopka. ▌Za namene te uredbe je izraz „poreklo“ opredeljen v členih 23 in 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92[32] in v drugi zakonodaji Unije, ki ureja nepreferencialno poreklo.

5.  Pravila iz tega naslova se ne uporabljajo in ne uvajajo nacionalnih omejitev za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem oziroma podizvajalcem.

6.          Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, imajo prednost lokalni in regionalni izvajalci, kadar finančna uredba določa oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami finančne uredbe.

7.          Upravičenost, kakor je opredeljena v tem naslovu, se lahko omeji glede na nacionalnost, lokacijo ali naravo prijaviteljev, če je to potrebno zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter kolikor je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje. Tovrstne omejitve se lahko uporabljajo zlasti za sodelovanje v postopkih oddaje naročil ali dodelitve nepovratnih sredstev pri ukrepih čezmejnega sodelovanja.

8.          Fizične in pravne osebe, ki so jim bila oddana javna naročila, spoštujejo veljavno okoljsko zakonodajo, vključno z večstranskimi okoljskimi sporazumi, ter mednarodno sprejete temeljne delovne standarde.

[33]Člen 9

Upravičenost do financiranja iz instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega sosedskega instrumenta in instrumenta partnerstva ▌

1.          Do financiranja z instrumentom za razvojno sodelovanje, evropskim sosedskim instrumentom in instrumentom partnerstva ▌so upravičeni ponudniki, prijavitelji in kandidati iz naslednjih držav:

(a)  držav članic, držav upravičenk s seznama iz priloge I k instrumentu za predpristopno pomoč II in članic Evropskega gospodarskega prostora;

(b)         do financiranja iz evropskega sosedskega instrumenta: iz partnerskih držav v okviru tega instrumenta in Ruske federacije, kadar je zadevni postopek uporabljen v okviru večdržavnih programov sodelovanja in programov čezmejnega sodelovanja, v katerem slednja sodeluje;

(c)         držav in ozemelj v razvoju s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč pri OECD, ki niso članice skupine G-20, ▌ter čezmorskih držav in ozemelj, zajetih v Sklepu Sveta 2001/822/ES[34];

(d)         držav v razvoju s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč pri OECD, ki so članice skupine G-20, ter drugih držav in ozemelj, kadar so upravičeni do ukrepa, ki ga financira Unija v okviru instrumentov iz tega člena;

(e)         držav, za katere Komisija zagotovi vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država pod enakimi pogoji odobri upravičenost subjektom iz Unije in držav, ki so upravičenke v okviru instrumentov iz tega člena. Komisija odloči o vzajemnem dostopu in njegovem trajanju v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2) ter po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami, in

(f)          držav članic OECD ▌za javna naročila, ki se izvajajo v najmanj razvitih državah ali močno zadolženih revnih državah s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč pri OECD, ki ga je objavil zadevni odbor.

2.  Komisija lahko kot upravičene sprejme ponudnike, prijavitelje in kandidate iz držav, ki niso upravičenke, ali blago z neupravičenim poreklom, kadar:

(a)         so iz držav s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovinskimi ali geografskimi povezavami s sosednjimi državami upravičenkami ali

(b)         je to nujno oziroma proizvodi in storitve niso na voljo na trgu zadevnih držav ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, če bi pravila o upravičenosti onemogočala ali preveč oteževala uresničitev projekta, programa ali ukrepa.

3.          Za ukrepe, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem, sme zadevna država članica, na katero je Komisija prenesla naloge izvajanja, v imenu Komisije kot upravičene sprejeti ponudnike, prijavitelje in kandidate iz držav, ki niso upravičenke, iz ▌odstavka 2 tega člena ali blago z neupravičenim poreklom iz ▌člena 8(4).

Člen 10

Upravičenost do financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč II

1.          Do financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč II so upravičeni ponudniki, prijavitelji in kandidati iz naslednjih držav:

(a)         držav članic, držav upravičenk s seznama iz priloge I k instrumentu za predpristopno pomoč II, članic Evropskega gospodarskega prostora in partnerskih držav, zajetih v evropskem sosedskem instrumentu, ter

(b)          ▌držav, za katere Komisija zagotovi vzajemni dostop do zunanje pomoči v skladu s pogoji iz člena 9(1)(e).

2.  Komisija lahko kot upravičene sprejme ponudnike, prijavitelje in kandidate iz držav, ki niso upravičenke, ali blago z neupravičenim poreklom, kadar je to nujno, kadar proizvodi in storitve niso na voljo na trgu zadevnih držav ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, če bi pravila o upravičenosti onemogočala ali preveč oteževala ▌uresničitev projekta, programa ali ukrepa.

3.          Za ukrepe, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem, sme zadevna država članica, na katero je Komisija prenesla naloge izvajanja, v imenu Komisije kot upravičene sprejeti ponudnike, prijavitelje in kandidate iz držav, ki niso upravičenke, iz odstavka 2 tega člena ali blago z neupravičenim poreklom iz člena 8(4).

Člen 11

Upravičenost do financiranja iz instrumenta za stabilnost ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice

1.          Brez poseganja v omejitve, povezane z naravo in cilji ukrepa, kakor so določene v členu 8(7), sta sodelovanje v postopku oddaje javnih naročil ali dodelitve nepovratnih sredstev ter zaposlovanje strokovnjakov v okviru instrumenta za stabilnost in evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice na voljo brez omejitev.

2.          Do financiranja iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice so v skladu s členom 4(1) in členom 6(1)(c) upravičeni naslednji organi in akterji:

(a)         organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi nepridobitnimi organizacijami in neodvisnimi političnimi ustanovami, lokalne organizacije, nepridobitne agencije, institucije in organizacije zasebnega sektorja ter njihove mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni;

(b)         nepridobitne agencije, institucije in organizacije javnega sektorja ter njihove mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni;

(c)  nacionalna, regionalna in mednarodna parlamentarna telesa, kadar je to potrebno za izpolnitev ciljev instrumenta in predlaganega ukrepa ni mogoče financirati v okviru drugega instrumenta Unije za zunanjo pomoč;

(d)         mednarodne in regionalne medvladne organizacije;

(e)         fizične osebe, subjekti brez pravne osebnosti ter v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih drugi organi ali akterji, ki niso določeni v tem odstavku, kadar je to potrebno za izpolnitev ciljev instrumenta.

Člen 12

Spremljanje in ocenjevanje ukrepov

1.          Komisija redno spremlja svoje ukrepe in pregleduje napredek pri doseganju pričakovanih rezultatov, tako dosežkov kot izidov. Ocenjuje tudi učinek in učinkovitost svojih sektorskih politik in ukrepov ▌ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi z neodvisnim zunanjim ocenjevanjem. Ustrezno upošteva predloge za neodvisno zunanje ocenjevanje, ki jih da Evropski parlament ali Svet. Namen ocenjevanja, ki bi moralo temeljiti na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, je ugotoviti, ali so bili doseženi posebni cilji, pri čemer se upošteva enakost spolov, če je to ustrezno, in ▌oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Podlaga za ocenjevanje so vnaprej določeni, jasni in pregledni kazalniki, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi in merljivi.

2.          Komisija svoja ocenjevalna poročila prek zadevnega odbora iz člena 15 pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in ▌državam članicam. Na zahtevo držav članic lahko odbor razpravlja o posebnih ocenah. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

3.   Komisija v primernem obsegu vključi vse zadevne deležnike v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, in se po potrebi lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami in razvojnimi partnerji.

4.          V poročilu iz člena 13 se navedejo glavne pridobljene izkušnje in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz ocen iz preteklih let.

NASLOV IV

DRUGE SKUPNE DOLOČBE

Člen 13

Letno poročilo

1.          Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov finančne pomoči, sprejetih v okviru zunanjega delovanja, ter Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2015 in nato vsako leto predloži poročilo o izpolnjevanju ciljev posameznih uredb na podlagi kazalnikov, s katerimi se merijo doseženi rezultati in učinkovitost instrumenta. To poročilo pošlje tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

2.          Letno poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil za vsako posamezno državo, regijo in sektor sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. V poročilu se ocenijo rezultati finančne pomoči Unije, ▌pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki pomena pomoči pri doseganju ciljev instrumentov. Če je mogoče in ustrezno, je v poročilu o razvojnem sodelovanju ocenjeno tudi upoštevanje načel učinkovitosti pomoči, tudi inovativnih finančnih instrumentov.

3.  Letno poročilo, pripravljeno leta 2021, vsebuje konsolidirane podatke iz letnih poročil za obdobje 2014–2020 o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade EU, ter daje pregled izdatkov po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.

Člen 14Izdatki za področje podnebnih ukrepov in biotske raznovrstnosti

Skupni stroški v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Za sredstva, dodeljena iz instrumentov, se uporablja sistem letnega sledenja, ki temelji na metodologiji OECD („kazalniki iz Ria“), vendar ne preprečuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo, in je del obstoječe metodologije za upravljanje učinkovitosti izvajanja programov Unije, da se količinsko opredelijo izdatki, povezani s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov ter posameznih in posebnih ukrepov iz člena 2(1), tako dodeljena sredstva pa so tudi evidentirana v ocenah in letnem poročilu.

Člen 15

Sodelovanje deležnikov iz držav upravičenk

Če je ustrezno in mogoče, Komisija zagotovi, da se med izvajanjem opravijo ustrezni posveti z zadevnimi deležniki iz držav upravičenk, tudi organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, ter da so tem deležnikom pravočasno na voljo ustrezne informacije, ki jim omogočajo, da imajo v procesu pomembno vlogo.

KONČNE DOLOČBE

Člen 16Odbori

1.          Komisiji pomagajo odbori, ustanovljeni na podlagi instrumentov. Navedeni odbori so odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.          Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

3.          Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

           Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

             Sprejeti sklep ostane veljaven, dokler je veljaven sprejeti ali spremenjeni dokument, akcijski program ali ukrep.

5.          Opazovalec EIB sodeluje pri delu odborov, kadar ti obravnavajo vprašanja, povezana z EIB.

Člen 17

Vmesni pregled in ocena instrumentov

1.          Komisija najpozneje 31. decembra 2017 predloži poročilo o izvajanju vsakega instrumenta in te uredbe. V poročilu je obravnavano obdobje od 1. januarja 2014 do 30. junija 2017, glavna pozornost pa je namenjena izpolnjevanju ciljev vsake uredbe, kar se ugotavlja na podlagi ▌kazalnikov, s katerimi se merijo doseženi rezultati in učinkovitost instrumentov.

Da bi izpolnili cilje vsakega instrumenta, so v poročilu poleg tega obravnavani tudi dodana vrednost vsakega instrumenta, možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, tudi dopolnjevanje in sinergije med instrumenti, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ▌ter prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter, če je ustrezno, prednostnim nalogam Unije za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti. V poročilu so upoštevani vse ugotovitve in zaključki o dolgoročnem učinku instrumentov. Vsebuje tudi podatke o učinku finančnega vzvoda vsakega finančnega instrumenta.

Posebni namen tega poročila je izboljšanje izvajanja pomoči Unije. Vsebuje informacije, potrebne za odločitev o podaljšanju, spremembi ali opustitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi instrumentov.

Poročilo vsebuje tudi konsolidirane podatke iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade EU, ter daje pregled izdatkov po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.

Komisija v okviru vmesnega pregleda za naslednje finančno obdobje pripravi končno ocenjevalno poročilo za obdobje 2014–2020.

2.          To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, ki spreminjajo instrumente in to uredbo, kot je potrebno.

3.          Kot podlaga za oceno stopnje uresničevanja ciljev se uporabijo vrednosti kazalnikov, ki veljajo na dan 1. januarja 2014.

4.          Komisija od partnerskih držav zahteva, da zagotovijo vse podatke in informacije, ki so potrebne v skladu z mednarodnimi zavezami glede učinkovitosti pomoči, da se omogoči spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

5.          Dolgoročnejši rezultati in vplivi ter trajnost učinkov instrumentov se ocenijo v skladu s takrat veljavnimi pravili in postopki spremljanja, ocenjevanja in poročanja.

Člen 18Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                 Za Svet

· Predsednik                                    Predsednik

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

  • [1]               UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
  • [2]               Potrebna uradna odobritev.
  • [3] *              * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
  • [4]               UL C …
  • [5]               Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in sklep Sveta z dne …
  • [6] 1              Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012).
  • [7] 2              Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 31.12.2012).
  • [8] 4              Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
  • [9] 4              Sklep št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L ...).
  • [10] *              UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta 2011/0101 (COD).
  • [11] 5              Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L ...).
  • [12] *              UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta 11791/13 REV 7.
  • [13]               Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L ...).
  • [14] ***           UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta 2011/0404 (COD).
  • [15]               Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta (UL L ...).
  • [16] **            UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta 2011/0405 (COD).
  • [17]               Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L ...).
  • [18] *              UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta 2011/0406 (COD).
  • [19]             Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L ...).
  • [20] ****          UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta 2011/0411 (COD).
  • [21]             Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L ...).
  • [22] *****        UL: v besedilu vstaviti številko in dopolniti naslov, v opombi v uredbi iz dokumenta PE-CONS 63/13 pa vstaviti datum in sklic na objavo v UL.
  • [23]             Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).
  • [24]       Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
  • [25] 5              Sklep št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES (UL L 280, 27.10.2011, str. 1).
  • [26]          Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L …).
  • [27] *              UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta PE-CONS 85/13.
  • [28]             Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L …).
  • [29] **            UL: v besedilu vstaviti številko, v opombi pa dopolniti naslov ter vstaviti datum in podatke o objavi za uredbo iz dokumenta PE-CONS 81/13.
  • [30]             Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
  • [31]             Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
  • [32]             Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.12.1992, str. 1).
  • [33] 6 ▌           Temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela ter konvencije o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok.
  • [34]       Sklep Sveta z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

STATEMENT BY THE EUROPEAN PARLIAMENT ON THE SUSPENSION OF ASSISTANCE GRANTED UNDER THE FINANCIAL INSTRUMENTS

The European Parliament notes that the Regulation establishing a financing Instrument for Development Cooperation, the Regulation establishing a European Neighbourhood Instrument, the Regulation establishing a Partnership Instrument for cooperation with third countries and the Regulation on the Instrument for Pre-accession Assistance do not contain any explicit reference to the possibility of suspending assistance in cases where a beneficiary country fails to observe the basic principles enunciated in the respective instrument and notably the principles of democracy, rule of law and the respect for human rights. 

The European Parliament considers that any suspension of assistance under these instruments would modify the overall financial scheme agreed under the ordinary legislative procedure. As a co-legislator and co-branch of the budgetary authority, the European Parliament is therefore entitled to fully exercise its prerogatives in that regard, if such a decision is to be taken.

DRAFT COMMISSION DECLARATION ON REFLOWS Pending formal approval.

In line with the obligations set out in Article 21(5) of the Financial Regulation, the Commission will include in the draft budget a line accommodating internal assigned revenues and wherever possible, it will indicate the amount of such revenue.

The budgetary authority will be informed about the amount of the accumulated resources every year during the planning process of the budget.

Internal assigned revenues will be included in the draft budget only to the extent that their amount is certain.

  • [1]  Pending formal approval.

COMMISSION DECLARATION CONCERNING THE USE OF IMPLEMENTING ACTS FOR THE SETTING OF THE SPECIFIC PROVISIONS FOR THE IMPLEMENTATION OF CERTAIN RULES IN THE EUROPEAN NEIGHBORHOOD INSTRUMENT AND THE INSTRUMENT FOR PRE-ACCESSION ASSISTANCE (IPA II)

The Commission considers that the rules for implementing cross-border cooperation programmes as set out in Regulation (EU) No [XXX] of the European Parliament and of the Council (CIR) and other specific, more detailed implementing rules in Regulation (EU) No [XXX] of the European Parliament and of the Council on the Instrument for Pre-accession assistance (IPA II), aim at supplementing the basic act and should therefore be delegated acts to be adopted on the basis of article 290 TFEU. The Commission will not stand against the adoption of the text as agreed by the co-legislators. Nevertheless, the Commission recalls that the question of delimitation between Articles 290 and 291 TFEU is currently under examination by the Court of justice in the "biocides" case.

MNENJE Odbora za razvoj (*) (18.7.2012)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje
(COM(2011)0842 – C7‑0494/2011 – 2011/0415(COD))

Pripravljavec mnenja(*): Thijs Berman

(*)       Postopek s pridruženim odborom – člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za zunanje zadeve in Odbor za razvoj sta privolila v uporabo člena 50 poslovnika Parlamenta („pridruženi odbori“) pri pripravi zakonodajnega poročila o tej uredbi. Odbor za razvoj ima izključne pristojnosti pri naslednjih vidikih predloga uredbe, ki ga je pripravila Komisija:

–   določbe o sprostitvi pomoči (člen 8), če zadevni ukrepi izpolnjujejo pogoje uradne razvojne pomoči;

–   določbe o sprostitvi pomoči, kar zadeva njihovo posebno uporabo za instrument za razvojno sodelovanje (trenutno člen 9);

–   druge določbe, ki se uporabljajo posebej in izključno za instrument za razvojno sodelovanje, tudi tiste, ki jih predlog še ne vsebuje in ki ne spodkopavajo splošne skladnosti instrumentov, zajetih v tej uredbi, vključno s posebnimi določbami o uporabi proračunske podpore za države v razvoju, ki jih pokriva instrument za razvojno sodelovanje.

V predlogih sprememb, ki jih je vložil Odbor za razvoj v svoji izključni pristojnosti, je izključna uporaba za instrument za razvojno sodelovanje in/ali za uradno razvojno pomoč jasno omenjena.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Evropska unija bi morala sprejeti celovit sveženj instrumentov, ki bi zajemali različne politike na področju zunanjega ukrepanja, za izvajanje katerih so potrebna posebna skupna pravila in postopki. Ti instrumenti so instrument za razvojno sodelovanje (DCI), evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), evropski sosedski instrument (ENI), instrument za stabilnost (IfS), instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC), instrument za predpristopno pomoč (IPA) in instrument partnerstva (PI).

(1) Evropska unija bi morala sprejeti celovit sveženj instrumentov, ki bi zajemali različne politike na področju zunanjega ukrepanja, za izvajanje katerih bi bila lahko koristna posebna skupna pravila in postopki. Ti instrumenti so instrument za razvojno sodelovanje (DCI), evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), evropski sosedski instrument (ENI), instrument za stabilnost (IfS), instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC), instrument za predpristopno pomoč (IPA) in instrument partnerstva (PI).

Obrazložitev

Sprejetje skupnih pravil ni pravno obvezujoče. Če ne bodo sprejeta, delovanje instrumentov ne bo nujno ovirano. Skupna pravila bi morali zato uporabljati, kjer je le mogoče, vendar dovolj prilagodljivo, da se bo vsak instrument ravnal po lastnih posebnih pravilih, primernih njegovim značilnostim in ciljem.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Navedeni instrumenti na splošno zahtevajo, da so ukrepi, ki se financirajo na njihovi podlagi, vključeni v večletnem okvirnem programu, ki določa okvir za sprejetje sklepov o financiranju v skladu s finančno uredbo in v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(2) Navedeni instrumenti na splošno zahtevajo, da so ukrepi, ki se financirajo na njihovi podlagi, vključeni v večletnem strateškem programu, ki določa okvir za sprejetje sklepov o financiranju v skladu s finančno uredbo in v skladu z ustreznimi postopki iz členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kar velja tako za sklepe o načrtovanju programov kot za sklepe o izvajanju.

Obrazložitev

Treba je razlikovati med sklepi o načrtovanju programov, ki so delno politične narave, in preprostimi sklepi o izvajanju.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Dokumenti, ki v grobem opredeljujejo cilje, prednostne naloge, pričakovane rezultate in dodeljena finančna sredstva posameznih finančnih načrtov, so strateški programski dokumenti. Da se poveča prožnost in učinkovitost pri sprejemanju in pregledu teh dokumentov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Treba je razlikovati med sklepi o načrtovanju programov, ki so delno politične narave, zato bi moral pri njihovem sprejemanju sodelovati sozakonodajalec, in preprostimi sklepi o izvajanju. Besedilo o sklepih o načrtovanju programov je vzeto iz sklepa konference predsednikov z dne 9. 9. 2010.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Sklepi o financiranju bi morali biti v obliki letnih ali večletnih akcijskih programov in posameznih ukrepov, kadar se izvajajo po načrtu, predvidenem v večletnih okvirnih programih, in v obliki posebnih ukrepov, kadar jih upravičujejo nepredvidljive in utemeljene potrebe, ter podpornih ukrepov.

(3) Sklepi o financiranju bi morali biti v obliki letnih ali dveletnih akcijskih programov in posameznih ukrepov, kadar se izvajajo po načrtu, predvidenem v večletnih strateških programih, in v obliki posebnih ukrepov, kadar jih upravičujejo nepredvidljive in utemeljene potrebe, ter podpornih ukrepov.

Obrazložitev

Glavni izvedbeni dokumenti za trenutno veljavne instrumente so letni akcijski programi. Čeprav je zahteva Komisije za večjo prilagodljivost upravičena, je treba poiskati ravnovesje med potrebo po parlamentarnem nadzoru – tega je lažje izvajati nad ukrepi za krajša obdobja – in prožnostjo, ki jo želi Komisija. Podaljšanje obdobja akcijskih programov z enega – kot pri trenutnem instrumentu za razvojno sodelovanje – na dve leti je sprejemljiv kompromis.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Ob upoštevanju narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega. Komisija pa bi morala sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, če je zaradi nujnosti to v ustrezno utemeljenih primerih potrebno za zagotovitev hitrega odziva Unije.

(4) Ob upoštevanju narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za posamezne ukrepe, posebne ukrepe in podporne ukrepe finančnega obsega, ki ne presega 10 milijonov EUR.

Obrazložitev

Pomembne sklepe o načrtovanju programov bi bilo treba načeloma sprejemati po postopku za delegirane akte, sklepe o izvajanju, ki se nanašajo na običajne in predvidljive ukrepe v skladu s sklepi o načrtovanju programov oziroma na večje vsote denarja, v skladu s postopkom pregleda, sklepe, ki se nanašajo na manjše vsote, v skladu s svetovalnim postopkom, da mikroupravljanje ne bo potrebno, Komisiji pa bi bilo treba zagotoviti dovolj prilagodljivosti, da bo lahko v izrednih razmerah hitro sprejela nujne sklepe. O mejnem znesku 10 milijonov EUR so se leta 2006 strinjale vse institucije in se že uporablja v trenutnem instrumentu za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Svetovalni postopek bi se moral v splošnem uporabljati za sprejemanje posameznih ukrepov, posebnih ukrepov in podpornih ukrepov finančnega obsega, ki ne presega 10 milijonov EUR. Komisija pa bi morala sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, če je zaradi nujnosti to v ustrezno utemeljenih primerih potrebno za zagotovitev hitrega odziva Unije.

Obrazložitev

Pomembne sklepe o načrtovanju programov bi bilo treba načeloma sprejemati po postopku za delegirane akte, sklepe o izvajanju, ki se nanašajo na običajne in predvidljive ukrepe v skladu s sklepi o načrtovanju programov oziroma na večje vsote denarja, v skladu s postopkom pregleda, sklepe, ki se nanašajo na manjše vsote, v skladu s svetovalnim postopkom, da mikroupravljanje ne bo potrebno, Komisiji pa bi bilo treba zagotoviti dovolj prilagodljivosti, da bo lahko v izrednih razmerah hitro sprejela nujne sklepe. O mejnem znesku 10 milijonov EUR so se leta 2006 strinjale vse institucije in se že uporablja v trenutnem instrumentu za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) V sklepih o financiranju bi bilo treba opis vsakega ukrepa, v katerem so podrobno določeni cilji ukrepa, glavne dejavnosti, pričakovani rezultati, predvidena proračun in časovni razpored izvajanja ter ureditve spremljanja učinkovitosti, odobriti v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 182/2011.

črtano

Obrazložitev

Besedilo, ki ga predlaga Komisija, bi lahko ustvarilo zmedo glede ravni programskega načrtovanja in ravni izvajanja.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Kadar je upravljanje ukrepa v okviru izvajanju finančnih instrumentov zaupano finančnemu posredniku, bi bilo treba v sklep Komisije vključiti zlasti določbe glede delitve tveganja, nadomestila za posrednika, odgovornega za izvajanje, večkratne uporabe sredstev ter morebiten dobiček.

(6) Kadar je upravljanje ukrepa v okviru izvajanja finančnih instrumentov zaupano finančnemu posredniku, bi bilo treba v sklep Komisije vključiti zlasti določbe glede delitve tveganja, preglednosti, nadomestila za posrednika, odgovornega za izvajanje, večkratne uporabe sredstev ter morebitnega dobička.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Medtem ko so za financiranje zunanje pomoči Unije potrebna vse obsežnejša sredstva, pa so zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije sredstva, namenjena tovrstni podpori, omejena. Zato mora Komisija predvsem z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek finančnega vzvoda se še poveča z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo.

(8) Medtem ko so za financiranje zunanje pomoči Unije potrebna vse obsežnejša sredstva, pa so zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije sredstva, namenjena tovrstni podpori, omejena. Zato mora Komisija predvsem z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek finančnega vzvoda se še poveča z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. Učinek vzvoda mora biti jasno dokazan zlasti pri instrumentih, ki so del uradne razvojne pomoči ali financiranja podnebnih ukrepov. V takšnih primerih morajo sredstva, za katera se uporabi finančni vzvod, jasno prispevati k izkoreninjanju revščine in biti v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, v primeru financiranja podnebnih ukrepov pa v skladu s prednostnimi področji in zavezami iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC).

Obrazložitev

Predlog spremembe je potreben zato, da se zagotovi skladnost pravil za sprostitev pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje s smernicami Odbora za razvojno pomoč OECD, katerih izvajanju se je EU zavezala.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a) V skladu z zavezami Evropske unije na 3. in 4. forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (Akra 2008 in Busan 2011) in priporočili Odbora za razvojno pomoč OECD glede sprostitve uradne razvojne pomoči za najmanj razvite in močno zadolžene revne države bi morala Komisija čim bolj sprostiti pomoč Evropske unije in povečati dejansko odprtost in preglednost svojih postopkov javnih naročil, zlasti tam, kjer se uporabljajo inovativni mehanizmi financiranja.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8b) Unijo naj bi pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodila načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu, namreč demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8c) Zunanje delovanje Unije v okviru teh instrumentov bi moralo prinesti konkretne spremembe v partnerskih državah. Ta učinek bi bilo treba, kadar je le mogoče, spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, jasnih, preglednih in merljivih kazalnikov, neposredno povezanih s cilji posameznih instrumentov, ob upoštevanju obveznosti Unije iz člena 208 PDEU.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8d) Da bi optimizirala učinek instrumentov in zagotovila čim bolj učinkovito porabo, bi morala Komisija v dveletnih poročilih v luči zadevnih določb Pogodbe med drugim ocenjevati dopolnjevanje, sinergije in vzajemno krepitev med vsemi instrumenti, ki se financirajo iz posameznih postavk proračuna.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Finančno pomoč v obliki proračunske podpore bi bilo treba odobriti samo, kadar so izpolnjene zahteve glede kakovosti upravljanja javne porabe ter glede parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Da se zagotovi prepoznavnost pomoči Unije pri državljanih držav upravičenk in držav članic Unije, je potrebno primerno in ciljno usmerjeno obveščanje in komuniciranje v nacionalnih, regionalnih in lokalnih medijih ali drugih ustreznih sredstvih, kadar je to potrebno. Komisija bi morala v zvezi s tem v tesnem sodelovanju z upravičenkami opredeliti minimalne in ustrezne zahteve, katerih izpolnjevanje bi bilo treba spremljati.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba določa pravila in pogoje zagotavljanja finančne pomoči Unije za ukrepe, vključno z akcijskimi programi in drugimi ukrepi, v okviru naslednjih instrumentov: instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI), evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), evropskega sosedskega instrumenta (ENI), instrumenta za stabilnost (IfS), instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC), instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in instrumenta partnerstva (PI) (v nadaljnjem besedilu skupaj instrumenti oz. posamično zadevni instrument).

1. Ta uredba določa pravila in pogoje zagotavljanja finančne pomoči Unije za ukrepe v okviru naslednjih instrumentov: instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI), evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), evropskega sosedskega instrumenta (ENI), instrumenta za stabilnost (IfS), instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC), instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in instrumenta partnerstva (PI) (v nadaljnjem besedilu skupaj instrumenti oz. posamično zadevni instrument).

Obrazložitev

Ker se imena in vsebina posameznih dokumentov (tako na ravni načrtovanja programov kot na ravni izvajanja) od instrumenta do instrumenta razlikujejo, bi bilo bolje, da se imena posameznih vrst dokumentov ne navajajo.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija zagotavlja, da se ukrepi izvajajo v skladu s cilji zadevnega instrumenta in skladno z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Finančna pomoč, zagotovljena na podlagi instrumentov, je skladna s pravili in postopki iz finančne uredbe, v kateri sta določena osnovni finančni in pravni okvir za njihovo izvajanje.

2. Komisija zagotavlja, da se ukrepi izvajajo v skladu s cilji, posebnimi določbami in odstopanji zadevnega instrumenta in skladno z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Finančna pomoč, zagotovljena na podlagi instrumentov, je skladna s pravili in postopki iz finančne uredbe, v kateri sta določena osnovni finančni in pravni okvir za njihovo izvajanje.

Obrazložitev

Skupna pravila bi morali uporabljati, kjer je le mogoče, vendar dovolj prilagodljivo, da se bo vsak instrument ravnal po lastnih posebnih pravilih, primernih njegovim značilnostim in ciljem.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija pri uporabi te uredbe, če je možno in ustrezno glede na naravo ukrepa, daje prednost najbolj prožnim postopkom, da se zagotovi učinkovito in uspešno izvajanje.

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek je odveč, ker je samoumeven: Komisija mora upoštevati postopke, opredeljene v tej uredbi, v posameznem instrumentu ali v finančni uredbi. Povsem jasno je, da bi morala Komisija v primerih, ko je na voljo več možnosti, izbrati najbolj prilagodljiv postopek. Če bi to določbo ohranili, bi bilo videti, kot da želi zakonodajalec Komisiji podeliti dodatne diskrecijske pravice.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Vse vrste dejavnosti in načinov financiranja za financiranje in izvajanje programov, projektov, posameznih ali posebnih ukrepov, podpornih ukrepov in drugih oblik finančnih odhodkov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, navedene v tej uredbi, izpolnjujejo zahteve tega instrumenta glede upravičenosti za uradno razvojno pomoč v skladu z merili za upravičenost Odbora za razvojno pomoč OECD.

Obrazložitev

Ker se za instrument za razvojno sodelovanje uporablja niz pravil, o katerih se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev v okviru Odbora za razvojno pomoč OECD in pomenijo „pravni red“ na področju razvojnega sodelovanja, ki bi ga morala EU spoštovati v skladu s členom 208 PDEU in ki ne velja nujno za druge instrumente iz te uredbe, je treba vključiti to pojasnilo.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sprejetje akcijskih programov, posameznih ukrepov in posebnih ukrepov

Sprejetje strateških programskih dokumentov, izvedbenih dokumentov, posameznih ukrepov in posebnih ukrepov

Obrazložitev

Po eni strani je treba strateške programske dokumente omeniti kot ločeno kategorijo, po drugi strani pa je bolje navajati vrsto dokumentov, kadar je le mogoče, ne njihovih imen, saj se imena in vsebina posameznih dokumentov (tako na ravni načrtovanja programov kot na ravni izvajanja) od instrumenta do instrumenta razlikujejo.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek (-1) – pododstavek 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1. Dokumenti, ki v grobem opredeljujejo cilje, prednostne naloge, pričakovane rezultate in dodeljena finančna sredstva posameznih finančnih načrtov, so strateški programski dokumenti.

Obrazložitev

Treba je razlikovati med sklepi o načrtovanju programov, ki so delno politične narave, zato bi moral pri njihovem sprejemanju sodelovati sozakonodajalec, in preprostimi sklepi o izvajanju. Besedilo o pomembnih sklepih o načrtovanju programov je vzeto iz sklepa konference predsednikov z dne 9. 9. 2010. Določba, da je treba te elemente navesti za vsak finančni program, je del naslova sklepa konference predsednikov.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek (-1) – pododstavek 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v določbe posameznih instrumentov se strateški programski dokumenti sprejemajo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Posebni pogoji za prenos pooblastil se opredelijo v posameznih instrumentih. V prenosu pooblastila se predvidi klavzula o postopku v nujnih primerih.

Obrazložitev

Klavzula „Brez poseganja v...“ vsebuje določbo, ki za posamezni instrument omogoča prenos sklepov o strateških programskih načrtih v postopek soodločanja kot alternativo postopku delegiranih aktov (v skladu z nedavnim sklepom konference predsednikov).

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek (-1) – pododstavek 3 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Trajanje prenosa se opredeli v vsakem posameznem instrumentu, vendar ne presega datuma, določenega za vmesni pregled instrumenta, kot določa člen 16 te uredbe.

Obrazložitev

Omejitev trajanja prenosa z vmesnim pregledom instrumenta obvezuje Komisijo, da pri vmesnem pregledu predstavi zakonodajni predlog o podaljšanju delegiranih aktov, s tem pa Parlamentu in Svetu omogoči, da po potrebi vložita predloge sprememb, da bi izboljšala delovanje instrumentov.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme letne ali večletne akcijske programe, če se to zahteva v okvirnih programskih dokumentih, navedenih v zadevnemu instrumentu.

1. Komisija sprejme letne ali dveletne akcijske programe, ki temeljijo na in so v skladu s strateškimi programskimi dokumenti iz člena 2 (-1).

Obrazložitev

Vsi izvedbeni ukrepi morajo temeljiti na programskih sklepih in biti v skladu z njimi.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izjemoma, zlasti kadar akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija na podlagi okvirnih programskih dokumentov sprejme posamezne ukrepe po enakih pravilih in postopkih, kot veljajo za akcijske programe.

Izjemoma, kadar akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija na podlagi in v skladu s strateškimi programskimi dokumenti iz člena 2 (-1) sprejme posamezne ukrepe po enakih pravilih in postopkih, kot veljajo za akcijske programe.

Obrazložitev

Vsi izvedbeni ukrepi morajo temeljiti na programskih sklepih in biti v skladu z njimi.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru nepredvidljivih in ustrezno utemeljenih potreb, okoliščin ali zavez lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v okvirnih programskih dokumentih. Posebni ukrepi se lahko uporabijo tudi za lažji prehod od nujne pomoči na dolgoročne razvojne dejavnosti, vključno z ukrepi za učinkovitejšo pripravo prebivalstva na ponavljajoče se krize.

V primeru posebnih nepredvidljivih in ustrezno utemeljenih okoliščin lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških programskih dokumentih. Posebni ukrepi se lahko uporabijo tudi za lažji prehod od nujnih na dolgoročne dejavnosti.

Obrazložitev

1. Izraz „nepredvidljive zaveze“ je nesmiseln, saj je zaveza obljuba, ki naj bi se uresničila v prihodnosti, torej jo je mogoče načrtovati.

2. Prehod od humanitarne k razvojni pomoči (povezovanje pomoči, obnove in razvoja) je značilen za instrument humanitarne pomoči (ki trenutno ne bo revidiran) in – v glavnem – instrument za razvojno sodelovanje, zato bi ga bilo treba obravnavati v njunem okviru (in drugih zadevnih instrumentov), ne v zvezi s CIR. Besedo „razvoj“ bi bilo treba zato izbrisati.

3. Pripravljenosti na nesreče na območjih s stalnim ali ponavljajočim se tveganjem se ne bi smelo doseči s posebnimi ukrepi, temveč jo predvideti v običajnem finančnem načrtu – je namreč predvidljiva in jo je zato mogoče načrtovati.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Akcijski programi in posamezni ukrepi iz odstavka 1, za katere finančna pomoč Unije presega 10 milijonov EUR, in posebni ukrepi, za katere finančna pomoč Unije presega 30 milijonov EUR, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3).

2. Akcijski programi, posamezni ukrepi, posebni ukrepi in podporni ukrepi iz odstavka 1 tega člena in člena 3, za katere finančna pomoč Unije presega 10 milijonov EUR, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3).

Obrazložitev

Pomembne sklepe o načrtovanju programov bi bilo treba načeloma sprejemati po postopku za delegirane akte, sklepe o izvajanju, ki se nanašajo na običajne in predvidljive ukrepe v skladu s sklepi o načrtovanju programov oziroma na večje vsote denarja, v skladu s postopkom pregleda, sklepe, ki se nanašajo na manjše vsote, v skladu s svetovalnim postopkom, da mikroupravljanje ne bo potrebno, Komisiji pa bi bilo treba zagotoviti dovolj prilagodljivosti, da bo lahko v izrednih razmerah hitro sprejela nujne sklepe. O mejnem znesku 10 milijonov EUR so se leta 2006 strinjale vse institucije in se že uporablja v trenutnem instrumentu za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Posamezni ukrepi, posebni ukrepi in podporni ukrepi, za katere finančna pomoč Unije ne presega 10 milijonov EUR, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

Obrazložitev

Pomembne sklepe o načrtovanju programov bi bilo treba načeloma sprejemati po postopku za delegirane akte, sklepe o izvajanju, ki se nanašajo na običajne in predvidljive ukrepe v skladu s sklepi o načrtovanju programov oziroma na večje vsote denarja, v skladu s postopkom pregleda, sklepe, ki se nanašajo na manjše vsote, v skladu s svetovalnim postopkom, da mikroupravljanje ne bo potrebno, Komisiji pa bi bilo treba zagotoviti dovolj prilagodljivosti, da bo lahko v izrednih razmerah hitro sprejela nujne sklepe. O mejnem znesku 10 milijonov EUR so se leta 2006 strinjale vse institucije in se že uporablja v trenutnem instrumentu za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta postopek se ne zahteva za akcijske programe in ukrepe, za katera navedena pragova nista presežena, niti za njihove nebistvene spremembe. Nebistvene spremembe so tehnične prilagoditve, kot je podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev v okviru napovedanega proračuna ali povečanje ali zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za manj kot 20 % prvotnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo bistveno na cilje prvotnega akcijskega programa ali ukrepa. V takem primeru se o akcijskih programih in ukrepih ter njihovih nebistvenih spremembah v enem mesecu od njihovega sprejetja obvestita Evropski parlament in Svet.

Ta postopek se ne zahteva za nebistvene spremembe akcijskih programov in ukrepov, za katere navedeni prag ni presežen. Nebistvene spremembe so tehnične prilagoditve, kot je podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev v okviru napovedanega proračuna ali povečanje ali zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za manj kot 20 % prvotnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo bistveno na cilje prvotnega akcijskega programa ali ukrepa. V takem primeru se o akcijskih programih in ukrepih ter njihovih nebistvenih spremembah v dveh tednih od njihovega sprejetja obvestita Evropski parlament in Svet.

Obrazložitev

V zameno za največjo možno prilagodljivost za Komisijo bi morala sozakonodajalca hitro prejeti obvestilo, kadar se uporabi ta odstavek (tudi zato, da bosta imela ustrezne informacije za obveščanje svojih volivcev).

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so razmere v krizah ter po krizah in nestabilne razmere ali ogrožanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, sprejme izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, vključno s spremembami obstoječih akcijskih programov in ukrepov v skladu s postopkom iz člena 15(4).

3. Komisija lahko v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so vojaške, institucionalne in humanitarne krize ali ogrožanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, sprejme izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, vključno s spremembami obstoječih akcijskih programov in ukrepov v skladu s postopkom iz člena 15(4). Komisija obvesti Evropski parlament o svoji odločitvi v 24 urah po sprejetju izvedbenega akta.

Obrazložitev

1.        Obstaja tveganje, da če področje uporabe tega odstavka ni jasno opredeljeno, utegne preglasiti prejšnje ukrepe in izvedbene akte, ki niso nujni, ne da bi lahko EP po potrebi situacijo popravil, sploh če bo mogoče – kot predlaga Komisija – uporabo teh ukrepov podaljšati do datuma poteka te uredbe.

2.        Pojem „kriza“ je nejasen in ga je treba natančneje opredeliti.

3.        „Razmere po krizah in nestabilne razmere“ so trajne situacije, ne pa nujne ali izredne razmere.

4.        V zameno za največjo možno prilagodljivost za Komisijo bi morala sozakonodajalca hitro prejeti obvestilo, kadar se uporabi ta odstavek (tudi zato, da bosta imela ustrezne informacije za obveščanje svojih volivcev).

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno z učinkom na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti za nove infrastrukturne projekte večjega obsega. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba zainteresiranih skupin pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

4. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno z učinkom na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti za nove infrastrukturne projekte. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba zainteresiranih skupin pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov. Ocene razvojnega učinka je treba izvajati tudi na projektni ravni, da se zagotovi učinkovito upoštevanje načel skladnosti politike za razvoj in uspešnosti pomoči pri načrtovanju in izbiri projektov.

Obrazložitev

1.        Izraz „večjega obsega“ bi bilo dobro izbrisati, saj omogoča arbitrarnost pri izvajanju uredbe.

2.        Člen 208(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija „upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. S finančnimi sredstvi Unije se lahko krijejo izdatki za izvajanje instrumentov in za doseganje njihovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti, povezane s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in ocenjevanjem, ki so neposredno potrebne za tako izvajanje, ter vsi drugi izdatki na ravni delegacij Unije za upravno podporo, ki je potrebna za upravljanje ukrepov, financiranih v okviru instrumentov.

1. S finančnimi sredstvi Unije se lahko krijejo izdatki za izvajanje instrumentov in za doseganje njihovih ciljev; to zadeva upravno podporo za dejavnosti, povezane s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in ocenjevanjem, ki so neposredno potrebne za tako izvajanje, ter vsi drugi izdatki na ravni delegacij Unije za upravno podporo, ki je potrebna za upravljanje ukrepov, financiranih v okviru instrumentov.

Obrazložitev

Komisiji je mogoče dovoliti potrebno prožnost, da izvajanje prilagodi spreminjajočim se okoliščinam, vendar je treba preprečiti, da bi imela povsem arbitrarne diskrecijske pravice. Zato se je treba čim bolj izogibati izrazom, kot sta „med drugim” in „vključno z“.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če so dejavnosti iz točk (a), (b) in (c) povezane s splošnimi cilji zadevnega instrumenta, v okviru katerega se izvaja ukrep, lahko finančna sredstva Unije krijejo:

2. Če so dejavnosti iz točk (a), (b) in (c) povezane s posebnimi cilji zadevnega instrumenta, v okviru katerega se izvaja ukrep, lahko finančna sredstva Unije krijejo:

Obrazložitev

Da bodo sredstva v čim večji meri porabljena za doseganje posebnih ciljev posameznih instrumentov, je treba omejiti število „sekundarnih” dejavnosti, ki se financirajo iz teh instrumentov. To bo mogoče doseči z omejitvijo upravičenosti do podpore na posebne cilje instrumenta.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Podporni ukrepi se lahko financirajo zunaj področja uporabe okvirnih programskih dokumentov. Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

črtano

Obrazložitev

Ta klavzula bi Komisiji podelila preveč diskrecijskih pravic in izpodkopala vsa pravila in zahteve za financiranje.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodno besedilo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančna pomoč Unije se lahko med drugim zagotavlja z naslednjimi vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi:

1. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja z naslednjimi vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi:

Obrazložitev

Komisiji je mogoče dovoliti potrebno prožnost, da izvajanje prilagodi spreminjajočim se okoliščinam, vendar je treba preprečiti, da bi imela povsem arbitrarne diskrecijske pravice. Zato se je treba čim bolj izogibati izrazom, kot sta „med drugim” in „vključno z“.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija,

(d) prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija, pod pogojem, da se prispevki iz posameznega instrumenta uporabijo samo za doseganje ciljev tega instrumenta;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna pomoč Unije se lahko v skladu s finančno uredbo zagotavlja tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo Evropska centralna banka, mednarodne organizacije, države članice ali partnerske države in regije za spodbujanje skupnega financiranja, ki ga zagotavlja več različnih donatorjev, ali sklade, ki so jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovili en ali več donatorjev;

Finančna pomoč Unije se lahko v skladu s finančno uredbo zagotavlja tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo Evropska centralna banka, mednarodne organizacije, države članice ali partnerske države in regije za spodbujanje skupnega financiranja, ki ga zagotavlja več različnih donatorjev, ali sklade, ki so jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovili en ali več donatorjev; mednarodne finančne institucije, ki nimajo sedeža v EU, lahko sodelujejo v finančnih naložbenih instrumentih EU, kot so mehanizmi kombiniranja, pod pogojem, da sprejmejo standarde in politike EU in finančnim institucijam EU omogočijo dostop do skladov svojih delničarjev.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna pomoč v obliki proračunske podpore, kot določa zgornja točka (c) in člen [...] finančne uredbe1, se dodeli samo: a) na podlagi merljivih ciljev in kazalnikov uspešnosti; b) če je javna poraba partnerske države dovolj pregledna, zanesljiva in učinkovita; c) če je ta država sprejela ustrezno oblikovane sektorske in makroekonomske politike, ki so jih njeni glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, če sodelujejo, pozitivno ocenili. Preden odobri sklepe o financiranju, Komisija pri vladi zadevne partnerske države pridobi jamstvo, da si bo prizadevala za razvoj zmogljivosti za nadzor in revizijo državnih parlamentov, vključno z dostopom javnosti do informacij, oziroma bo Uniji dovolila, da takšna prizadevanja spodbuja in podpira.

 

_______________

 

1 UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pogoj za nudenje finančne pomoči Unije s katero koli obliko financiranja iz odstavka 1 je zaveza upravičenih strani, da bodo izpolnile zahteve, ki bodo zagotovile prepoznavnost finančne pomoči Unije. Takšne minimalne in ustrezne zahteve opredeli Komisija v tesnem sodelovanju z upravičenkami, njihovo spoštovanje pa se spremlja.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vrste financiranja iz odstavka 1 in člena 6(1) ter načini izvajanja in odstavka 3 se izberejo na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev ukrepov, pri čemer se med drugim upoštevajo stroški kontrol, upravno breme ter pričakovana stopnja tveganja neupoštevanja veljavnih pravil. Pri donacijah je treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

4. Vrste financiranja iz odstavka 1 in člena 6(1) ter načini izvajanja in odstavka 3 se izberejo na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev ukrepov, pri čemer se upoštevajo stroški kontrol, upravno breme ter pričakovana stopnja tveganja neupoštevanja veljavnih pravil. Pri donacijah je treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

Obrazložitev

Komisiji je mogoče dovoliti potrebno prožnost, da izvajanje prilagodi spreminjajočim se okoliščinam, vendar je treba preprečiti, da bi imela povsem arbitrarne diskrecijske pravice. Zato se je treba čim bolj izogibati izrazom, kot sta „med drugim” in „vključno z“.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Pri uporabi vrst financiranja iz odstavka 1 ali člena 6(1) lahko sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji poteka med drugim v obliki:

6. Pri uporabi vrst financiranja iz odstavka 1 ali člena 6(1) lahko sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji poteka v obliki:

Obrazložitev

Komisiji je mogoče dovoliti potrebno prožnost, da izvajanje prilagodi spreminjajočim se okoliščinam, vendar je treba preprečiti, da bi imela povsem arbitrarne diskrecijske pravice. Zato se je treba čim bolj izogibati izrazom, kot sta „med drugim” in „vključno z“.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vse blago, ki se kupi na podlagi pogodb o javnih naročilih ali v skladu s sporazumi o donaciji, ki se financirajo na podlagi te uredbe, ima poreklo iz države upravičenke. Vendar pa ima lahko tovrstno blago poreklo iz katere koli države, če je mogoče uporabiti postopek s pogajanji. Pojem „poreklo“, ki se uporablja v tej uredbi, je opredeljen v ustrezni zakonodaji Unije o pravilih o poreklu za carinske namene.

4. Vse blago, vključno z blagom, deli in storitvami, ki jih navaja kodeks dobrega ravnanja pri javnem naročanju Odbora za razvojno pomoč OECD, ki se kupi na podlagi pogodb o javnih naročilih ali v skladu s sporazumi o donaciji, ki se financirajo na podlagi te uredbe, ima poreklo iz države upravičenke. Če je prejemnica donacije država, ki je na seznamu prejemnic uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč, mora biti običajna možnost uporaba sistemov javnih naročil te države. Vendar pa ima lahko tovrstno blago poreklo iz katere koli države, če je mogoče uporabiti postopek s pogajanji. Pojem „poreklo“, ki se uporablja v tej uredbi, je opredeljen v ustrezni zakonodaji Unije o pravilih o poreklu za carinske namene.

Obrazložitev

Uskladitev pravil za javna naročila in sklepanje pogodb s priporočili Odbora za razvojno pomoč OECD o sprostitvi uradne razvojne pomoči za najmanj razvite države in močno zadolžene revne države iz let 2001 in 2008.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če finančna uredba določa uporabo diskrecijske pravice pri izbiri izvajalca, imajo, kadar je mogoče, prednost lokalna in regionalna javna naročila.

6. Če finančna uredba določa uporabo diskrecijske pravice pri izbiri izvajalca, imajo prednost lokalna in regionalna javna naročila.

Obrazložitev

Uskladitev pravil za javna naročila in sklepanje pogodb s priporočili Odbora za razvojno pomoč OECD o sprostitvi uradne razvojne pomoči za najmanj razvite države in močno zadolžene revne države iz let 2001 in 2008.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Z odstopanjem od vseh drugih pravil se lahko upravičenost, kakor je opredeljena v okviru tega naslova, omeji glede na nacionalnost, lokacijo in naravo prijaviteljev, kadar tako zahtevajo narava in cilji ukrepa in če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje. Tovrstne omejitve se lahko uporabljajo zlasti za sodelovanje v postopkih oddaje naročil ali dodelitve donacij pri ukrepih čezmejnega sodelovanja.

7. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko upravičenost, kakor je opredeljena v okviru tega naslova, omeji glede na nacionalnost, lokacijo in naravo prijaviteljev, kadar tako zahtevajo posebna narava in cilji ukrepa in če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje.

Obrazložitev

Da se pravila za javna naročila in sklepanje pogodb uskladijo s priporočili Odbora za razvojno pomoč OECD o sprostitvi uradne razvojne pomoči za najmanj razvite države in močno zadolžene revne države iz let 2001 in 2008, mora biti odstopanje izjemno in čim manj pogosto.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) držav in ozemelj v razvoju, kot jih opredeljuje Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: Odbor za razvojno pomoč pri OECD), ki niso članice skupine G-20, ter čezmorskih držav in ozemelj, zajetih s Sklepom Sveta [2001/822/ES z dne 27. novembra 2001],

(c) držav in ozemelj v razvoju s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči, ki ga je objavil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: Odbor za razvojno pomoč pri OECD), ter čezmorskih držav in ozemelj, zajetih s Sklepom Sveta [2001/822/ES z dne 27. novembra 2001],

Obrazložitev

Izključitev držav v razvoju, ki so članice skupine G20, ne bi bila v skladu s priporočilom Odbora za razvojno pomoč o sprostitvi in njegovo definicijo sprostitve, ki zahteva, da so postopki javnih naročil odprti za vse članice OECD in praktično vse države v razvoju (namen besede „praktično“ je izključitev določenih držav, za katere je bil uveden embargo ZN). Tako bi bila uradna pomoč EU najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam vezana, kar bi pomenilo, da EU enostransko odstopa od prejšnjih sporazumov iz večstranskega okvira Odbora za razvojno pomoč OECD, v katerem je Komisija polnopravna članica. Prav tako bi bilo v navzkrižju z zavezami iz Akre in Busana, zlasti s slednjimi, sprejetimi nedavno v okviru svetovnega partnerstva za razvoj.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) držav v razvoju, kot jih opredeljuje Odbor za razvojno pomoč pri OECD, ki so članice skupine G-20, ter drugih držav in ozemelj, kadar so upravičeni do ukrepa, ki ga financira Unija v okviru instrumentov iz tega člena,

črtano

Obrazložitev

Izključitev držav v razvoju, ki so članice skupine G20, ne bi bila v skladu s priporočilom Odbora za razvojno pomoč o sprostitvi in njegovo definicijo sprostitve, ki zahteva, da so postopki javnih naročil odprti za vse članice OECD in praktično vse države v razvoju (namen besede „praktično“ je izključitev določenih držav, za katere je bil uveden embargo ZN). Tako bi bila uradna pomoč EU najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam vezana, kar bi pomenilo, da EU enostransko odstopa od prejšnjih sporazumov iz večstranskega okvira Odbora za razvojno pomoč OECD, v katerem je Komisija polnopravna članica. Prav tako bi bilo v navzkrižju z zavezami iz Akre in Busana, zlasti s slednjimi, sprejetimi nedavno v okviru svetovnega partnerstva za razvoj.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) držav članic Odbora za razvojno pomoč pri OECD za pogodbe, ki se izvajajo v najmanj razvitih državah, kot jih opredeljuje Odbor za razvojno pomoč pri OECD.

(f) držav članic OECD za pogodbe, ki se izvajajo v najmanj razvitih državah in močno zadolženih revnih državah s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči, ki ga je objavil Odbor za razvojno pomoč pri OECD.

Obrazložitev

Uskladitev pravil za javna naročila in sklepanje pogodb s priporočili Odbora za razvojno pomoč OECD o sprostitvi uradne razvojne pomoči za najmanj razvite države in močno zadolžene revne države iz let 2001 in 2008. Da bi bila v skladu s priporočilom, mora ta določba zajemati članice OECD (ne članice Odbora za razvojno pomoč pri OECD), saj so po definiciji nevezane pomoči tega odbora upravičene vse članice OECD (ne samo članice tega odbora, saj niso vse članice OECD tudi v tem odboru). Glede na priporočilo mora določba zajemati tudi pogodbe, ki se izvajajo v močno zadolženih revnih državah.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) države s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovinskimi ali geografskimi povezavami s sosednjimi državami upravičenkami ali

(a) države s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovinskimi ali geografskimi povezavami s sosednjimi državami upravičenkami ali regijami ali

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje ukrepe ter ocenjuje rezultate izvajanja sektorskih politik in ukrepov ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi z neodvisnimi zunanjimi ocenjevanji, ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in oblikuje priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje ukrepe ter ocenjuje rezultate izvajanja sektorskih politik in ukrepov ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi z neodvisnimi zunanjimi ocenjevanji, ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in oblikuje priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov. Te ocene se izvedejo na podlagi vnaprej določenih, jasnih, preglednih in merljivih kazalnikov. Predlogi Evropskega parlamenta ali Sveta za neodvisne zunanje ocene se ustrezno upoštevajo.

Obrazložitev

Obstoječi instrument za razvojno sodelovanje že vsebuje izraz „predlogi Evropskega parlamenta...” (člen 33 o ocenjevanju).

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija pošlje svoja ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu v vednost. Države članice lahko zahtevajo obravnavo nekaterih ocen v odborih iz člena 15. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

2. Komisija pošlje svoja ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament in države članice lahko zahtevajo obravnavo nekaterih ocen v odborih iz člena 15. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

Obrazložitev

Čeprav EP ni član odborov za upravljanje, mora imeti možnost, da jim ocene posreduje v obravnavo.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija v primernem obsegu vključi vse ustrezne zainteresirane strani v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo.

3. Komisija vključi vse ustrezne zainteresirane strani, tudi nedržavne akterje in lokalne oblasti, v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Vključitev nedržavnih akterjev in lokalnih oblasti je že dogovorjena v obstoječem instrumentu za razvojno sodelovanje (člen 33 o ocenjevanju).

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dveletno poročilo vsebuje informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. V poročilu se ocenijo rezultati finančne pomoči Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev instrumentov.

2. Dveletno poročilo vsebuje informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju vseh zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. V poročilu se z namenom doseganja ciljev posameznih instrumentov ocenijo dopolnjevanje in sinergije med instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU, pa tudi rezultati finančne pomoči Unije, na podlagi vnaprej določenih, jasnih, preglednih in merljivih kazalnikov. Za instrument za razvojno sodelovanje in vse ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami se v poročilu jasno predstavi učinek vzvoda sredstev, uporabljenih v zasebnem sektorju, pa tudi njihov prispevek k izkoreninjanju revščine in njihovo skladnost z načeli učinkovitosti pomoči, v primeru financiranja podnebnih ukrepov pa skladnost s prednostnimi področji in zavezami iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za sredstva, dodeljena na podlagi instrumentov, se uporablja sistem letnega sledenja, ki temelji na metodologiji OECD („Rio označevalci“) in je del obstoječe metodologije za upravljanje učinkovitosti izvajanja programov EU, da se količinsko opredelijo izdatki, povezani s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov ter posameznih in posebnih ukrepov iz člena 2(1), tako dodeljena sredstva pa so tudi evidentirana v okviru ocenjevanj in dveletnih poročil. Skupni izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov.

Za sredstva, dodeljena na podlagi instrumentov, se uporablja sistem letnega sledenja, ki temelji na metodologiji OECD („Rio označevalci“) in je del obstoječe metodologije za upravljanje učinkovitosti izvajanja programov EU, da se količinsko opredelijo izdatki, povezani s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov ter posameznih in posebnih ukrepov iz člena 2(1), tako dodeljena sredstva pa so tudi evidentirana v okviru ocenjevanj in dveletnih poročil. Skupni izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo, pa tudi ločeni izračun sredstev, ki so bila ali bodo zagotovljena državam v razvoju za blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih strateških programskih dokumentov.

Obrazložitev

Ločeni podatki o financiranju ukrepov za podnebne spremembe so potrebni, da bo lahko sozakonodajalec spremljal uresničevanje zavez EU s 15. konference o podnebnih spremembah (COP 15) leta 2009 v Københavnu, namreč da bo zagotovila nova, dodatna sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic v državah v razvoju.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Opazovalec Evropske investicijske banke sodeluje pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z banko.

Obrazložitev

Ta določba je del večine obstoječih finančnih instrumentov.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sprejeti sklep ostane v veljavi za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, programa ali ukrepa.

Sprejeti sklep ostane v veljavi v obdobju, opredeljenem v sprejetem ali spremenjenem dokumentu, programu ali ukrepu, vendar ne več kot šest mesecev od sprejetja.

Obrazložitev

Komisija ta postopek predlaga samo za „ izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, vključno s spremembami obstoječih akcijskih programov in ukrepov“, v nujnih primerih. Postopek je postopek s pregledom, vendar z izjemo, ki Komisijo pooblašča, da “sprejme izvedbeni akt, ki se začne uporabljati takoj brez predhodne predložitve odboru in velja za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev, razen če temeljni akt določa drugače”. Podaljšanje tega obdobja na obdobje veljavnosti dokumenta (ki je lahko obdobje veljavnosti same uredbe) bi bilo nekaj podobnega, kot če bi Komisiji dali povsem proste roke, ne da bi smel Evropski parlament spremeniti ali razveljaviti njene odločitve in ne da bi imel nadzor nad njo.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 16 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregledovanje in ocenjevanje instrumentov

Vmesni pregled in ocenjevanje instrumentov

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 pripravi poročilo o uresničevanju ciljev vsakega posameznega instrumenta na podlagi kazalnikov izida in učinkov, s katerimi se merita učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost instrumentov, da bi se sprejel sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru instrumentov. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

1. Komisija najpozneje do 31. marca 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z oceno izvajanja posameznih instrumentov in te uredbe v prvih treh letih ter o uresničevanju ciljev vsakega posameznega instrumenta na podlagi kazalnikov izida in učinkov, s katerimi se merita učinkovitost porabe sredstev in dodana vrednost instrumentov, da bi se sprejel sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru instrumentov. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, vključno s skladnostjo politike za razvoj, pa tudi nadaljnja ustreznost vseh ciljev. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

Obrazložitev

1.        Obstoječi instrument za razvojno sodelovanje že vsebuje izraz „Komisija predloži...” (člen 40 o pregledu).

2.        Oceniti ni treba le „evropske dodane vrednosti“, pač pa tudi dodano vrednost na poti do uresničitve ciljev samih instrumentov.

3.        Stavek „prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti“ bi bilo treba izbrisati, saj se ne nanaša na vse instrumente s področja zunanjega delovanja (npr. instrument za razvojno sodelovanje, instrument za stabilnost, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice), zato bi ga bilo treba vključiti pri instrumentih, na katere se nanaša.

4.        Obveza skladnosti politik za razvoj v vseh ukrepih EU je zajeta v členu 208 PDEU.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 17 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Obrazložitev

Vključiti je treba datum poteka nove uredbe, ki se mora ujemati z novim večletnim finančnim okvirom.

POSTOPEK

Naslov

Določitev skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje

Referenčni dokumenti

COM(2011)0842 – C7-0494/2011 – 2011/0415(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

19.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

19.1.2012

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

14.6.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Thijs Berman

25.1.2012

Obravnava v odboru

4.6.2012

 

 

 

Datum sprejetja

19.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Filip Kaczmarek, Michał Tomasz Kamiński, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Gesine Meissner, Csaba Őry, Judith Sargentini, Patrizia Toia

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ioan Enciu, Gabriele Zimmer

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (22.6.2012)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje
(COM(2011)0842 – C7‑0494/2011 – 2011/0415(COD))

Pripravljavka mnenja: Laima Liucija Andrikienė

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Skupna pravila in postopki bi morali biti skladni s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za letni proračun Unije in so določena v uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba v nadaljnjem besedilu navajati kot „finančno uredbo“, takšne navedbe pa bi se morale vedno nanašati na zadnjo različico navedene uredbe, ki je v veljavi, vključno z ustreznimi pravili, ki jih Komisija sprejela za izvajanje finančne uredbe.

(7) Skupna pravila in postopki bi morali biti skladni s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za letni proračun Unije in so določena v uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba v nadaljnjem besedilu navajati kot „finančno uredbo“, vključno z ustreznimi pravili, ki jih Komisija sprejela za izvajanje finančne uredbe.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija zagotavlja, da se ukrepi izvajajo v skladu s cilji zadevnega instrumenta in skladno z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Finančna pomoč, zagotovljena na podlagi instrumentov, je skladna s pravili in postopki iz finančne uredbe, v kateri sta določena osnovni finančni in pravni okvir za njihovo izvajanje.

2. Komisija zagotavlja, da se ukrepi uspešno in učinkovito izvajajo v skladu s cilji zadevnega instrumenta in skladno z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Finančna pomoč, zagotovljena na podlagi instrumentov, je skladna s pravili in postopki iz finančne uredbe, v kateri sta določena osnovni finančni in pravni okvir za njihovo izvajanje.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija pri uporabi te uredbe, če je možno in ustrezno glede na naravo ukrepa, daje prednost najbolj prožnim postopkom, da se zagotovi učinkovito in uspešno izvajanje.

črtano

Obrazložitev

V povezavi s predlogom spremembe člena 1(2).

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izjemoma, zlasti kadar akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija na podlagi okvirnih programskih dokumentov sprejme posamezne ukrepe po enakih pravilih in postopkih, kot veljajo za akcijske programe.

Izjemoma, kadar akcijski program še ni sprejet, lahko Komisija na podlagi okvirnih programskih dokumentov sprejme posamezne ukrepe po enakih pravilih in postopkih, kot veljajo za akcijske programe.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta postopek se ne zahteva za akcijske programe in ukrepe, za katera navedena pragova nista presežena, niti za njihove nebistvene spremembe. Nebistvene spremembe so tehnične prilagoditve, kot je podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev v okviru napovedanega proračuna ali povečanje ali zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za manj kot 20 % prvotnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo bistveno na cilje prvotnega akcijskega programa ali ukrepa. V takem primeru se o akcijskih programih in ukrepih ter njihovih nebistvenih spremembah v enem mesecu od njihovega sprejetja obvestita Evropski parlament in Svet.

Ta postopek se ne zahteva za akcijske programe in ukrepe, za katera navedena pragova nista presežena, niti za njihove nebistvene spremembe. Nebistvene spremembe so tehnične prilagoditve, kot je podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev v okviru napovedanega proračuna ali povečanje ali zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za manj kot 10 % prvotnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo bistveno na cilje prvotnega akcijskega programa ali ukrepa. V takem primeru se o akcijskih programih in ukrepih ter njihovih nebistvenih spremembah v enem mesecu od njihovega sprejetja obvestita Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno z učinkom na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti za nove infrastrukturne projekte večjega obsega. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba zainteresiranih skupin pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

4. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti za nove infrastrukturne projekte večjega obsega. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba vseh večjih zainteresiranih strani pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodno besedilo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančna pomoč Unije se lahko med drugim zagotavlja z naslednjimi vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi:

1. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja z naslednjimi vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi:

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, ki jih financirajo različni partnerji sofinanciranja, tako da je vedno razvidno, za katere namene so bila posamezna sredstva uporabljena.

Predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena, tako da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.

Predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (d a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) za instrument partnerstva – iz razvitih držav, ki imajo pomembno vlogo v mednarodnem gospodarstvu in trgovini, v večstranskih forumih, svetovnem upravljanju in pri obravnavi izzivov svetovnega pomena ter v katerih ima Unija znatne interese;

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija pošlje svoja ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu v vednost. Države članice lahko zahtevajo obravnavo nekaterih ocen v odborih iz člena 15. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

2. Komisija pošlje svoja ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu v vednost. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija v primernem obsegu vključi vse ustrezne zainteresirane strani v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo.

3. Komisija vključi vse večje zainteresirane strani v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dveletno poročilo

Letno poročilo

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija prouči napredek pri izvajanju ukrepov finančne pomoči, sprejetih v okviru zunanjega ukrepanja, ter Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je mogoče, o glavnih izidih in učinkih finančne pomoči Unije, pri čemer prvo tovrstno poročilo predloži leta 2016. Poročilo se posreduje tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

1. Komisija prouči napredek pri izvajanju ukrepov finančne pomoči, sprejetih v okviru zunanjega ukrepanja, ter Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je mogoče, o glavnih izidih in učinkih finančne pomoči Unije. Poročilo se posreduje tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dveletno poročilo vsebuje informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. V poročilu se ocenijo rezultati finančne pomoči Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev instrumentov.

2. Letno poročilo vsebuje informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. V poročilu se ocenijo rezultati finančne pomoči Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev instrumentov.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za sredstva, dodeljena na podlagi instrumentov, se uporablja sistem letnega sledenja, ki temelji na metodologiji OECD („Rio označevalci“) in je del obstoječe metodologije za upravljanje učinkovitosti izvajanja programov EU, da se količinsko opredelijo izdatki, povezani s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov ter posameznih in posebnih ukrepov iz člena 2(1), tako dodeljena sredstva pa so tudi evidentirana v okviru ocenjevanj in dveletnih poročil. Skupni izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov.

Za sredstva, dodeljena na podlagi instrumentov, se uporablja sistem letnega sledenja, ki temelji na metodologiji OECD („označevalci Rio“) in je del obstoječe metodologije za upravljanje učinkovitosti izvajanja programov EU, da se količinsko opredelijo izdatki, povezani s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov ter posameznih in posebnih ukrepov iz člena 2(1), tako dodeljena sredstva pa so tudi evidentirana v okviru ocenjevanj in letnih poročil. Skupni izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 pripravi poročilo o uresničevanju ciljev vsakega posameznega instrumenta na podlagi kazalnikov izida in učinkov, s katerimi se merita učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost instrumentov, da bi se sprejel sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru instrumentov. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

1. Komisija najpozneje do 30. junija 2017 pripravi poročilo o uresničevanju ciljev vsakega instrumenta na podlagi kazalnikov rezultata in učinkov, s katerimi se merita učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost instrumentov, da bi se sprejel sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru instrumentov. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Obrazložitev

V povezavi s predlogom spremembe člena 17(3).

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se od 1. januarja 2014.

črtano

Obrazložitev

Related to amendment to Article 17(1)

POSTOPEK

Naslov

Določitev skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje

Referenčni dokumenti

COM(2011)0842 – C7-0494/2011 – 2011/0415(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

19.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

19.1.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Laima Liucija Andrikienė

29.2.2012

Obravnava v odboru

29.5.2012

 

 

 

Datum sprejetja

21.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, John Attard-Montalto, Maria Badia i Cutchet, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Marielle de Sarnez, Harlem Désir, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Iuliu Winkler, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger, Marietje Schaake, Konrad Szymański, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Françoise Castex, Philip Claeys, Marielle Gallo, Carl Schlyter

MNENJE Odbora za proračun (11.7.2012)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje
(COM(2011)0842 – C7‑0494/2011 – 2011/0415(COD))

Pripravljavka mnenja: Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky)

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uredba vzpostavlja skupna pravila in postopke za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje ter se bo uporabljala kot horizontalni okvir v skladu s cilji agende za poenostavitev v obdobju večletnega finančnega okvira 2014-2020, prav tako pa bo zagotavljala enotna in usklajena pravila za geografske (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč in instrument partnerstva) ter tematske (instrument za stabilnost, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter instrument za jedrsko varnost in sodelovanje) instrumente zunanjega ukrepanja.

Za vse zunanje instrumente so predlagana horizontalna poenostavljena pravila in postopki za načrtovanje in dodeljevanje pomoči EU, predvsem v okviru pregledane finančne uredbe, da bi tako zagotovili učinkovitejše dodeljevanje pomoči EU:

· uredba vzpostavlja okvir za stroškovno učinkovitejše notranje upravljanje z zmanjšanjem upravnega bremena,

· zagotavlja visoko stopnjo usklajevanja finančnih določb znotraj instrumentov in med njimi, s čimer se bodo ustvarile sinergije in izboljšala skupna pravna gotovost,

· uvaja določbe, ki bi morale zagotoviti, da bo EU imela na voljo dovolj manevrskega prostora, da se bo lahko hitro odzvala na morebitne nepredvidene dogodke in potrebe upravičenk,

· zagotavlja, da bodo njene določbe v ustrezni meri upoštevale posebnosti zunanjih ukrepov in instrumentov financiranja v okviru nove finančne uredbe,

· krepi usklajevanje pomoči, ki jo ponujajo EU, države članice in drugi donatorji.

Proračunske posledice

Pripravljavka mnenja želi ponovno poudariti stališče, ki ga je v resoluciji odbora SURE zavzel Parlament, namreč da Unija potrebuje zadostno raven finančnih sredstev, da bo lahko izpolnila svoje obveznosti; to je enako pomembno tudi na področju zunanjih ukrepov, kjer se pričakuje, da bo Unija ohranila vlogo svetovnega političnega akterja.

Komisija predlaga, da se štirim geografskim in trem tematskim instrumentom nameni znesek 54,683 milijarde EUR v stalnih cenah iz leta 2011. To bi bilo v primerjavi z zneskom za sedanji večletni finančni okvir 17,9-odstotno povečanje. Pripravljavka mnenja priporoča, da se v pogovorih in razpravah sistematično uporabljajo stalne cene, saj tak pristop zagotavlja trdnejšo podlago za primerjave, predvsem med posameznimi večletnimi finančnimi okviri. Priporoča tudi, da te razprave ne bi smele biti zgolj introspektivne, pač pa bi morale upoštevati tudi razvoj drugih pomembnih kazalnikov, saj je lahko njihova ustreznost odvisna od posebnosti posameznega instrumenta.

Pripravljavka mnenja priporoča tudi, naj Komisija sredi obdobja pripravi dokument, v katerem bo zbrala informacije o vseh vrstah financiranja, ki jih opredeljuje ta uredba, v najboljšem primeru pa o vseh vrstah zunanjega financiranja v širšem obsegu pristojnosti, ki utegne zajemati tudi več kot zgolj financiranje v okviru naslova 4, in v katerem bo nazorno razčlenila stroške, med drugim glede na državo upravičenko, splošno področje uporabe sredstev, uporabo finančnih instrumentov, obveznosti in plačila ter raven sodelovanja partnerjev. Pripravljavka mnenja meni, da bi tak dokument precej povečal preglednost pri tem, kako in kje se porabljajo sredstva EU, ter izboljšal pregled nad medsebojnim dopolnjevanjem in skladnostjo finančnih instrumentov in pobud.

Pomanjkljivosti predloga:

Pripravljavka mnenja predlaga, da se izrecno poudari medsebojno učinkovanje določb pred kratkim dogovorjene finančne uredbe in predloga uredbe o skupnih pravilih in postopkih za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje.

Podrobnosti podanih predlogov sprememb so usmerjene v:

o okrepitev in pojasnitev izvedbenih postopkov in odločitev o financiranju, da bi zagotovili pregledno, pravično in pošteno uporabo sredstev EU v vseh primerih zunanjega ukrepanja,

o boljše poročanje in spremljanje, vključno z vmesnim pregledom skupne izvedbene uredbe;

o dodatne izboljšave doslednosti, skladnosti in usklajenosti razpoložljivih sredstev, tako znotraj EU kot sredstev mednarodnih donatorjev,

o strožji nadzor nad uporabo finančnih instrumentov s pregledom njihove primernosti na vsakih pet let.

Pripravljavka mnenja želi opozoriti tudi na to, da v besedilu obstaja več opredelitev nujnosti in posebnih primerov, ki jih je treba pojasniti in poenotiti, da bi izboljšali pravno gotovost glede tega, kdaj in kako se EU mora in more odzvati na krize po svetu. Pripravljavka mnenja opominja, da je mogoče sedanjo opredelitev, kot izhaja iz finančne uredbe, najti v členu 168(2) Uredbe Komisije št. 2342/2002 (izvedbena pravila) in da bo predvidoma predmet prilagoditve.

Čeprav cilj finančnih instrumentov EU ne sme biti zamenjava instrumentov v okviru zasebnega financiranja iz posamezne države članice ali drugih finančnih posegov EU, Komisija želi zagotoviti doslednost in možnost dopolnjevanja načinov financiranja, da bi z združevanjem sredstev in strokovnega znanja skupaj s partnerji ustvarila proračunske sinergije. Inovativni finančni instrumenti imajo za proračun EU multiplikacijski učinek, saj olajšujejo in k projektom, ki so v interesu EU, privabljajo druge vire javnega in zasebnega financiranja, vendar se to ne sme početi na račun zakonite uporabe sredstev EU. Zaradi tega je izjemno pomembno, da finančni vzvodi ne ogrožajo primerov najboljše prakse, kot jih uvaja finančna uredba, o kateri trenutno potekajo pogajanja. V okviru tega bi morali proračunski dejavniki zagotoviti tudi pravo ravnovesje za boljšo uskladitev ciljev notranje politike EU s cilji zunanje politike, in sicer z vključitvijo pobud, kot so strategija Evropa 2020, demokracija, načela pravne države, človekove pravice, podjetništvo in varstvo okolja.

Pripravljavka mnenja želi opozoriti na določbe členov 6, 9, 10 in 11 sedanjega predloga, ki izpolnjujejo posebne potrebe posameznega instrumenta ali skupine instrumentov. Ti členi so v nasprotju s temeljno zamislijo uredbe, ki naj bi zagotovila le horizontalne, univerzalne določbe. Pripravljavka mnenja se zaveda, da posebnosti vsakega instrumenta zahtevajo določen nabor posameznih pravil, a želi poudariti, da je treba te člene, kjer je to ustrezno, uvrstiti v posebne zakonodajne predloge, ki se nanašajo na instrumente, s katerimi so povezani. Zaradi tega mora skupna izvedbena uredba ohraniti vodilno vlogo le, ko gre za pogoje in postopke, ki resnično zadevajo celotno področje zunanjega ukrepanja ali področje splošnega ravnanja, kadar se uporabljajo finančni instrumenti Unije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje obstoječe politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poudarja, da bo mogoče za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije nameniti le omejen finančni prispevek, četudi se bo raven sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira povečala za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti;

 

_______________

 

1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1) Izboljšanje izvajanja in kakovosti porabe bi moralo biti vodilno načelo za doseganje ciljev instrumentov zunanje politike, pri tem pa bi bilo treba zagotavljati tudi optimalno uporabo finančnih sredstev Unije.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje za instrumente zunanje politike Unije in njihovo izvajanje na čim bolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa poskrbeti za pravno varnost in dostopnost instrumentov za vse udeležence.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Sklepi o financiranju bi morali biti v obliki letnih ali večletnih akcijskih programov in posameznih ukrepov, kadar se izvajajo po načrtu, predvidenem v večletnih okvirnih programih, in v obliki posebnih ukrepov, kadar jih upravičujejo nepredvidljive in utemeljene potrebe, ter podpornih ukrepov.

(3) Sklepi o financiranju bi morali biti v obliki letnih ali večletnih akcijskih programov in posameznih ukrepov, kadar se izvajajo po načrtu, predvidenem v večletnih okvirnih programih, ali v obliki posebnih ukrepov, kadar jih upravičujejo nepredvidljive ali utemeljene potrebe, ter podpornih ukrepov, kot določa člen 3.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Ob upoštevanju narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega. Vendar pa bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, če je zaradi nujnosti to v ustrezno utemeljenih primerih potrebno za zagotovitev hitrega odziva Unije.

(4) Ob upoštevanju narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega. Vendar pa bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, če je zaradi nujnosti to v ustrezno utemeljenih primerih potrebno za zagotovitev hitrega odziva Unije. Evropski parlament bi moral biti o tem ustrezno in pravočasno obveščen. Pri vseh sprejetih ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi ustrezne določbe Uredbe (EU) št. [...] Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (v nadaljevanju „finančna pravila“).

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) V sklepih o financiranju bi bilo treba opis vsakega ukrepa, v katerem so podrobno določeni cilji ukrepa, glavne dejavnosti, pričakovani rezultati, predvidena proračun in časovni razpored izvajanja ter ureditve spremljanja učinkovitosti, odobriti v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 182/2011.

(5) V sklepih o financiranju bi bilo treba opis vsakega ukrepa, v katerem so podrobno opredeljeni določeni cilji ukrepa, glavne dejavnosti, želeni rezultati, proračun, dogovorjeni časovni razpored izvajanja ter ureditve spremljanja učinkovitosti, odobriti v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 182/2011.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Kadar je upravljanje ukrepa v okviru izvajanju finančnih instrumentov zaupano finančnemu posredniku, bi bilo treba v sklep Komisije vključiti zlasti določbe glede delitve tveganja, nadomestila za posrednika, odgovornega za izvajanje, večkratne uporabe sredstev ter morebiten dobiček.

(6) Kadar je upravljanje ukrepa v okviru izvajanju finančnih instrumentov zaupano finančnemu posredniku, bi bilo treba v sklep Komisije vključiti zlasti določbe glede delitve tveganja, nadomestila za posrednika, odgovornega za izvajanje, večkratne uporabe sredstev, morebiten dobiček ter obveznosti poročanja in nadzorne mehanizme, pri tem pa upoštevati ustrezne določbe finančnih pravil. Kadar velja, da finančni instrumenti niso več potrebni, jih je mogoče opustiti v skladu s pogoji iz te uredbe.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Medtem ko so za financiranje zunanje pomoči Unije potrebna vse obsežnejša sredstva, pa so zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije sredstva, namenjena tovrstni podpori, omejena. Zato mora Komisija predvsem z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek finančnega vzvoda se še poveča z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo.

(8) Medtem ko so za financiranje zunanje pomoči Unije potrebna vse obsežnejša sredstva, pa so zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije sredstva, namenjena tovrstni podpori, omejena. Komisija bi morala poskusiti ustvariti proračunske sinergije med nacionalnimi, evropskimi, večstranskimi in mednarodnimi ukrepi ter obstoječimi instrumenti, pri tem pa se izogniti morebitnemu prekrivanju, zato mora poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov, ne da bi ogrozila pošteno in pravično uporabo sredstev Unije, predvsem z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda, z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo, v skladu z ustreznimi določbami finančnih pravil.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V zvezi z metodami financiranja, zaščito finančnih interesov Unije, pravili o nacionalnosti in poreklu ter ocenjevanjem instrumentov bi bilo treba predvideti dodatne določbe –

(10) V zvezi z metodami financiranja, zaščito finančnih interesov Unije, pravili o nacionalnosti in poreklu, ocenjevanjem ukrepov, poročanjem in pregledovanjem ter ocenjevanjem instrumentov bi bilo treba predvideti dodatne določbe –

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Kadar se oblikujejo nove strukture ali pobude za podporo zunanjih ukrepov Unije, jih je treba financirati s svežim denarjem, jim nameniti zadostna proračunska sredstva, prav tako pa ne smejo izpodriniti financiranja obstoječih instrumentov zunanje politike Unije.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da uvedba novih struktur ali pobud ne bo ogrozila upravičene in nepristranske uporabe že načrtovanih sredstev.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija pri uporabi te uredbe, če je možno in ustrezno glede na naravo ukrepa, daje prednost najbolj prožnim postopkom, da se zagotovi učinkovito in uspešno izvajanje.

3. Komisija pri uporabi te uredbe, če je možno in ustrezno glede na naravo ukrepa, daje prednost najbolj prožnim postopkom, da se zagotovi učinkovito in uspešno izvajanje, brez poseganja v pooblastila proračunskega organa.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme letne ali večletne akcijske programe, če se to zahteva v okvirnih programskih dokumentih, navedenih v zadevnemu instrumentu.

1. Komisija sprejme letne ali večletne akcijske programe, če se to zahteva v splošnih in celovitih prednostnih oseh, predvidenih v okvirnih programskih dokumentih, navedenih v zadevnem instrumentu.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno z učinkom na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti za nove infrastrukturne projekte večjega obsega. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba zainteresiranih skupin pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

4. V skladu z veljavno zakonodajo in določbami Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirana različica)1 (v nadaljevanju „direktive o presoji vpliva na okolje“) se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Presoja vpliva na okolje se objavi in uporabi v postopku sprejemanja odločitev.

 

______________

 

1 UL L 26, 28.1.2012, str. 26.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če so dejavnosti iz točk (a), (b) in (c) povezane s splošnimi cilji zadevnega instrumenta, v okviru katerega se izvaja ukrep, lahko finančna sredstva Unije krijejo:

2. Če so dejavnosti iz točk (a), (b) in (c) neposredno povezane s splošnimi cilji zadevnega instrumenta, v okviru katerega se izvaja ukrep, lahko finančna sredstva Unije krijejo:

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Podporni ukrepi se lahko financirajo zunaj področja uporabe okvirnih programskih dokumentov. Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

3. Podporni ukrepi se lahko financirajo na način, ki je sorazmeren z njihovimi cilji, zunaj področja uporabe okvirnih programskih dokumentov.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva,

(c) sorazmernih prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva,

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Vsi prihodki, pridobljeni s prekinitvijo izvajanja finančnega instrumenta, ki ga upravlja finančni posrednik, se dodelijo zadevnemu instrumentu zunanjega delovanja kot notranji namenski prejemki. Komisija vsakih pet let preuči, kolikšen je prispevek k doseganju ciljev Unije, in preveri, ali so obstoječi finančni instrumenti učinkoviti. Če se sprejme odločitev o prekinitvi izvajanja finančnega instrumenta, se mora ta sprejeti v skladu s členom 15(3).

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b. Uporaba inovativnih finančnih instrumentov in sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami temelji na skupnih standardih Unije in primerih najboljše prakse pri uporabi sredstev Unije in poročanju, kot je določeno v finančnih pravilih in drugi ustrezni zakonodaji Unije.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Proračunske obveznosti za ukrepe v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in evropskega sosedskega instrumenta, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

3. Proračunske obveznosti za ukrepe v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, instrumenta za razvojno sodelovanje, instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami in evropskega sosedskega instrumenta, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka c – točka iii – pododstavek 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za donacije iz točke (iii) je treba med Komisijo in upravičenci skleniti poseben sporazum, ki bo vključeval določbe o obveznem rednem poročanju in jasne kazalnike uspešnosti.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Poročanje o odhodkih za zunanje ukrepanje

 

Komisija v delu VII delovnega dokumenta o odhodkih za zunanje ukrepanje za proračunsko leto n+1 za vsakega od ukrepov, navedenih v členu 3, členu 4(1) in členu 6(1), navede odhodke, razdeljene po državi in instrumentu ter po obveznostih in plačilih.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12

črtano

Ocenjevanje ukrepov

 

1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje ukrepe ter ocenjuje rezultate izvajanja sektorskih politik in ukrepov ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi z neodvisnimi zunanjimi ocenjevanji, ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in oblikuje priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

 

2. Komisija pošlje svoja ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu v vednost. Države članice lahko zahtevajo obravnavo nekaterih ocen v odborih iz člena 15. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

 

3. Komisija v primernem obsegu vključi vse ustrezne zainteresirane strani v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo.

 

Obrazložitev

Glej predloga sprememb 26 in 27 – člen 12 bi bilo treba premakniti iz naslova III v naslov IV predloga skupaj z nekaterimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Naslov IV - člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Ocenjevanje ukrepov

 

1. Komisija letno spremlja in pregleduje svoje ukrepe, preverja, ali so cilji ustrezno opredeljeni, ter ocenjuje rezultate izvajanja sektorskih politik in ukrepov ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi z neodvisnimi zunanjimi ocenjevanji, ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in oblikuje priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

 

2. Komisija pošlje svoja ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu v vednost. Države članice lahko zahtevajo obravnavo posebnih ocen v odborih iz člena 15. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

 

3. Komisija v primernem obsegu vključi vse ustrezne interesne skupine v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Glej predloga sprememb 26 in 27 – člen 12 bi bilo treba premakniti iz naslova III v naslov IV predloga skupaj z nekaterimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dveletno poročilo

(Ne zadeva slovenske jezikovne različice, op. p.)

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dveletno poročilo vsebuje informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. V poročilu se ocenijo rezultati finančne pomoči Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev instrumentov.

2. Dveletno poročilo vsebuje informacije v zvezi s prejšnjima letoma o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. V poročilu se ocenijo rezultati finančne pomoči Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi količinski in kakovostni kazalniki za oceno vloge pomoči pri uresničevanju vseh ciljev instrumentov, ki bodo zajeli vse pomembne vidike instrumentov (vključno s človekovimi pravicami in pravno državo).

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Če je primerno in potrebno, se povabi opazovalca iz Evropske investicijske banke (EIB), da sodeluje na seji odbora, kadar se razpravlja o vprašanjih, ki so v interesu EIB, razen če odbor odloči drugače.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 pripravi poročilo o uresničevanju ciljev vsakega posameznega instrumenta na podlagi kazalnikov izida in učinkov, s katerimi se merita učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost instrumentov, da bi se sprejel sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru instrumentov. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 pripravi poročilo o uresničevanju ciljev vsakega posameznega instrumenta ter skupne uspešnosti in dodane vrednosti v okviru te uredbe, in sicer na podlagi preglednih, jasnih in posebnih kazalnikov, s katerimi se merita učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost instrumentov, da bi se sprejel sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru instrumentov. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, ki v instrumente uvajajo potrebne spremembe.

2. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, ki v instrumente in to uredbo uvajajo potrebne spremembe.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Komisija najpozneje do 31. decembra 2017 pripravi dokument, v katerem zbere vse informacije o vseh vrstah financiranja, ki jih ureja ta uredba, in vseh vrstah zunanjega financiranja v širšem obsegu pristojnosti, ki utegne zajemati tudi več kot zgolj financiranje v okviru naslova 4, in v katerem nazorno prikaže razdelitev odhodkov, med drugim glede na državo upravičenko, splošno področje uporabe sredstev, uporabo finančnih instrumentov, obveznosti in plačila ter raven sodelovanja partnerjev.

Obrazložitev

Pripravljavka mnenja meni, da bi tak dokument precej povečal preglednost pri tem, kako in kje se porabljajo sredstva EU, ter izboljšal pregled nad medsebojnim dopolnjevanjem in skladnostjo finančnih instrumentov in pobud.

POSTOPEK

Naslov

Določitev skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje

Referenčni dokumenti

COM(2011)0842 – C7-0494/2011 – 2011/0415(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

19.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

19.1.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky)

15.2.2012

Obravnava v odboru

21.3.2012

 

 

 

Datum sprejetja

20.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Francesca Balzani, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Andrea Cozzolino, James Elles, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Estelle Grelier, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Helga Trüpel, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Franziska Katharina Brantner, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Peter Jahr, Jürgen Klute, Jan Mulder, María Muñiz De Urquiza, Georgios Papastamkos, Paul Rübig, Peter Šťastný, Theodor Dumitru Stolojan

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz

POSTOPEK

Naslov

Določitev skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje

Referenčni dokumenti

COM(2011)0842 – C7-0494/2011 – 2011/0415(COD)

Datum predložitve EP

7.12.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

19.1.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

19.1.2012

INTA

19.1.2012

BUDG

19.1.2012

ITRE

19.1.2012

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

27.2.2012

 

 

 

Pridruženi odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

14.6.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Elmar Brok

6.3.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

10.7.2012

 

 

 

Datum sprejetja

5.12.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elmar Brok, Jerzy Buzek, Mark Demesmaeker, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Alexander grof Lambsdorfski, Vytautas Landsbergis, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Werner Schulz, Marek Siwiec, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Nikola Vuljanić, Sir Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marije Cornelissen, Kinga Gál, Barbara Lochbihler, Antonio López-Istúriz White, Doris Pack, Ivo Vajgl, Paweł Zalewski

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Hiltrud Breyer

Datum predložitve

6.12.2013