Postopek : 2011/0406(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0450/2013

Predložena besedila :

A7-0450/2013

Razprave :

PV 10/12/2013 - 15
CRE 10/12/2013 - 15

Glasovanja :

PV 11/12/2013 - 4.20
CRE 11/12/2013 - 4.20

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0571

POROČILO     ***I
PDF 1170kWORD 1535k
6. december 2013
PE 491.264v03-00 A7-0450/2013

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))

Odbor za razvoj

Poročevalec: Thijs Berman

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 ANNEX TO THE LEGISLATIVE RESOLUTION
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0840),

–   ob upoštevanju členov 294(2) in 209(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0493/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0450/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri izjavo Parlamenta in skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženi tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU) …/20..

EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Ta uredba je sestavni del politike Unije za razvojno sodelovanje in eden od instrumentov, ki ▌podpirajo zunanje politike Evropske unije. Nadomešča Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1905/2006 z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, ki preneha veljati 31. decembra 2013.

(1a)       Ta uredba bi morala za celotno obdobje trajanja instrumenta določiti finančna sredstva, ki bodo za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom pomenila prednostni referenčni okvir v smislu točke [..] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(2)         Boj proti revščini ostaja glavni cilj razvojne politike Evropske unije, kot je določeno v poglavju 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji in poglavju 1 naslova III v petem delu Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ter drugimi mednarodno dogovorjenimi razvojnimi zavezami in cilji, ki so jih odobrile Unija in njene države članice v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih forumov.

(3)  Evropsko soglasje, ki je skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije, in njegove dogovorjene spremembe zagotavljajo splošni politični okvir, usmeritve in izhodišče za usmerjanje izvajanja te uredbe.

(3novo) Sčasoma naj bi pomoč Unije prispevala k zmanjšanju odvisnosti od pomoči.

(4)         Unijo bi pri njenem delovanju na mednarodni ravni morala voditi načela, ki so bila podlaga za njen nastanek, razvoj in širitev in ki jih Unija želi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost, nedeljivost in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Z dialogom in sodelovanjem si Unija prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem načelom v partnerskih državah, na partnerskih ozemljih in v partnerskih regijah. Unija z uresničevanjem teh načel dokazuje, da ima kot akter v razvojnih politikah dodano vrednost.

Unija bi morala pri izvajanju te uredbe, zlasti pa med postopkom načrtovanja programov, ustrezno upoštevati prednostne naloge, cilje in referenčna merila na področju človekovih pravic in demokracije, ki jih je določila za partnerske države, predvsem pa strategije o človekovih pravicah, ki jih je pripravila za posamezne države.

(4a)       Unija priznava, da so spoštovanje človekovih pravic, temeljne svoboščine, spodbujanje pravne države, demokratična načela, preglednost, dobro upravljanje, mir in stabilnost ter enakost spolov ključnega pomena za razvoj partnerskih držav in da bi bilo treba vse te zadeve vključiti v razvojno politiko Unije, zlasti v načrtovanje programov in v sporazume s partnerskimi državami.

(5)         Unija bi si morala prizadevati za čim bolj učinkovito uporabo razpoložljivih virov, da bi zagotovila optimalen učinek svojega zunanjega delovanja. To bi morali doseči s celovitim pristopom za vsako posamezno državo, temelječim na dopolnjevanju, ustvarjanju sinergij ter vzajemni krepitvi programov, zasnovanih v skladu s to uredbo in drugimi instrumenti Unije za zunanje delovanje. Unija bi ob prizadevanju za splošno usklajenost svojega zunanjega delovanja v skladu s členom 21 PEU morala zagotavljati tudi koherenco politik za razvoj, kot določa člen 208 PDEU.

(6)  Učinkovitost pomoči, boljša preglednost, sodelovanje in dopolnjevanje, večja harmonizacija, prilagoditev partnerskim državam ter koordiniranje postopkov, tako med Unijo in njenimi državami članicami kakor tudi v odnosih z drugimi donatorji in akterji razvoja, so bistvenega pomena za zagotavljanje usklajenosti in ustreznosti pomoči, hkrati pa znižujejo stroške partnerskih držav. Unija si prek svoje razvojne politike prizadeva za izvajanje sklepov iz deklaracije o učinkovitosti pomoči, sprejete 2. marca 2005 v Parizu v okviru Foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, agende za ukrepanje iz Akre, sprejete 4. septembra 2008, ter s tem povezane deklaracije, ki je bila sprejeta v Pusanu 1. decembra 2011. ▌Na podlagi teh zavez je bilo sprejetih več sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, denimo Kodeks ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike in operativni okvir za učinkovitost pomoči. Okrepiti bi bilo treba prizadevanja in postopke za uresničitev skupnega načrtovanja programov.

(7)         Pomoč Unije bi morala podpirati skupno strategijo Afrika-EU, sprejeto na vrhu v Lizboni decembra 2007, in njene naknadne spremembe in dopolnitve na podlagi skupne vizije, načel in ciljev, na katerih sloni strateško partnerstvo Afrika-Evropska unija.

(8)  Unija in države članice bi morale izboljšati usklajenost, koordiniranje in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da bi se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzvale na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili dopolnjevanje in utrjevanje med politiko razvojnega sodelovanja Unije in tovrstnimi politikami posameznih držav članic ter poskrbeli za stroškovno učinkovito zagotavljanje pomoči, pri tem pa preprečili podvajanje in vrzeli, je nujno in primerno zagotoviti skupne postopke za načrtovanje programov, ki bi jih bilo treba izvajati, kadar koli bi bilo to mogoče in ustrezno.

(9)         Politiko Unije na področju razvojnega sodelovanja in njeno tozadevno delovanje na mednarodni ravni usmerjajo razvojni cilji tisočletja – na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote – in vse poznejše spremembe teh ciljev ter razvojni cilji, načela in zaveze, ki so jih odobrile Unija in njene države članice, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih forumov na področju razvojnega sodelovanja. Politiko Unije in njeno delovanje na mednarodni ravni usmerjajo tudi njene zaveze in obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami in razvojem, med drugim tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah ter deklaracija ZN o pravici do razvoja.

(9a)  Evropska unija se zelo zavzema za enakost spolov: to je po njenem človekova pravica in temeljna vrednota njene razvojne politike in meni, da gre pri tem za vprašanje socialne pravičnosti; enakost spolov je obenem ključnega pomena za dosego vseh razvojnih ciljev tisočletja; Svet je sprejel akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju (2010–2015).

(10)       Unija bi morala v prvi vrsti spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krize in nesreče ter na konflikte in nestabilnost, tudi tranzicijske razmere in razmere po krizi. Pristop bi moral temeljiti zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju, njegovih sklepih o odzivu EU na nestabilne razmereter tistih o preprečevanju konfliktovin na vseh naknadnih zadevnih sklepih. ▌

Zlasti če gre za razmere, v katerih so potrebe najbolj pereče, revščina pa najbolj razširjena in največja, bi morala biti podpora Unije usmerjena v krepitev odpornosti držav in njihovih prebivalcev na nezaželene dogodke. To bi morali doseči z ustrezno kombinacijo pristopov, odzivov in instrumentov, zlasti pa z zagotovitvijo, da so varnostno usmerjeni, ▌humanitarni in razvojni pristopi uravnoteženi, dosledni in učinkovito koordinirani ter da so posledično povezani pomoč, rehabilitacija in razvoj (ang. linking relief, rehabilitation and development – LRRD).

(11)  Unija bi morala pomoč usmeriti tja, kjer ima – glede na svoje zmogljivosti za ukrepanje v svetovnem merilu in za odzivanje na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po celem svetu, ter glede na svojo dolgoročno in zanesljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in vlogo pri koordiniranju z državami članicami – večji učinek. Za zagotovitev takega učinka bi bilo treba načelo diferenciacije uporabiti tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov, s čimer bi poskrbeli, da bi bilo dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno v partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč – vključno z nestabilnimi in zelo ranljivimi državami – in za katere dostop do drugih virov financiranja za podporo razvoju ni tako enostaven. EU bi morala z državami, ki niso več upravičene do pomoči v okviru dvostranskih programov, sklepati nova partnerstva, predvsem na podlagi regionalnih in tematskih programov v okviru teh instrumentov in drugih tematskih finančnih instrumentov za zunanje delovanje EU, zlasti novega instrumenta partnerstva.

(11a)     Unija bi si morala prizadevati za čim bolj učinkovito uporabo razpoložljivih virov, da bi zagotovila optimalen učinek svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti koherenco in dopolnjevanje posameznih instrumentov za zunanje delovanje ter ustvariti sinergije med sedanjim instrumentom, drugimi instrumenti za zunanje delovanje in drugimi politikami Unije. Prav tako bi bilo treba vzajemno krepiti programe, zasnovane na podlagi teh instrumentov.

(12)  Ta uredba bi morala omogočiti večjo usklajenost politik Unije ob upoštevanju koherence politik za razvoj. Omogočiti bi morala popolno prilagoditev partnerskim državam in regijam, po možnosti z uporabo nacionalnih razvojnih načrtov ali podobnih celovitih razvojnih dokumentov, ki se sprejmejo ob sodelovanju zadevnih nacionalnih in regionalnih organov in so podlaga za načrtovanje programov delovanja Unije; obenem bi si morala s skupnim načrtovanjem programov prizadevati za boljše koordiniranje med donatorji, zlasti med Unijo in njenimi državami članicami.

(13)       Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in se torej ti cilji zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija ukrepa v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(14)  V globaliziranem svetu postajajo notranje politike EU, ki zadevajo različna področja, na primer okolje, podnebne spremembe, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, zaposlovanje (tudi dostojno delo za vse), enakost spolov, energija, voda, promet, zdravje, izobraževanje, pravosodje in varnost, kultura, raziskave in inovacije, informacijska družba, migracije, kmetijstvo in ribištvo, vedno bolj del zunanjega delovanja EU. ▌

Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast – tj. vzorci rasti, ki krepijo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, revnim pa omogočajo, da povečajo svoj prispevek k nacionalnemu bogastvu in da imajo od njega tudi večjo korist – poudarja zavezo Unije k spodbujanju pametne, vključujoče in trajnostne rasti v svojih notranjih in zunanjih politikah ob združevanju treh stebrov: ekonomskega, socialnega in okoljskega.

(15)       Boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja spadata med velike izzive, s katerimi se soočajo Unija in države v razvoju in pri katerih sta delovanje na nacionalni in mednarodni ravni nujno potrebna. Ta uredba bi torej morala prispevati k cilju, da se vsaj 20 % proračuna EU nameni razvoju nizkoogljične družbe, ki bo odporna na podnebne spremembe, in v okviru programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih bi morali vsaj 25 % sredstev uporabiti za boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja. Ukrepi na teh ▌ področjih bi se morali, kadar bi bilo to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek.

(16)  Ta uredba bi morala Uniji omogočiti, da sodeluje pri uresničevanju skupne zaveze k zagotavljanju neprekinjene podpore ▌človekovemu razvoju zaradi izboljšanja življenja ljudi. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih lahko prispeval k temu, bi moralo vsaj 25 % njegovih sredstev podpirati to področje razvoja.

Vsaj 20 % dodeljene pomoči v okviru te uredbe bi bilo treba dodeliti zagotavljanju osnovnih socialnih storitev, s poudarkom na zdravju in izobraževanju ter sekundarnem izobraževanju, pri čemer bi morala veljati določena stopnja prožnosti, če bi denimo šlo za izjemno pomoč. Podatke glede izpolnjevanja te določbe bi bilo treba vključiti v letno poročilo iz člena 13 skupne izvedbene uredbe.

(16a)     Najmanj razvite države so se v akcijskem programu iz Istanbula zavezale, da bodo v nacionalne razvojne strategije vključevale trgovinske politike in politike krepitve zmogljivosti na področju trgovine. Poleg tega je bil na 8. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije sprejet dogovor, da se tudi po letu 2011 ohranijo ravni iz pobude „pomoči trgovini“, ki bodo v povprečju vsaj enake tistim iz obdobja 2006–2008. Ta prizadevanja pa morata spremljati boljša in bolj usmerjena „pomoč trgovini“ ter poenostavljanje postopkov v mednarodni trgovini.

(16b)  Medtem ko naj bi tematski programi v prvi vrsti podpirali države v razvoju, bi možnost vključitve v te programe, pod pogoji iz te uredbe, morale imeti tudi nekatere države upravičenke ter čezmorske države in ozemlja iz člena 1(1)(b), ki zaradi svojih lastnosti ne izpolnjujejo zahtev, v skladu s katerimi bi jih lahko Odbor za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) opredelil kot prejemnike uradne razvojne pomoči (ODA).

(17)       Podrobnosti o področjih sodelovanja in ▌prilagoditvah ▌finančnih sredstev, dodeljenih po posameznih geografskih območjih in področjih sodelovanja, so nebistveni elementi te uredbe. Torej bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov, s katerimi bi se posodabljali elementi prilog k tej uredbi, ki zajemajo podrobnosti o področjih sodelovanja v okviru geografskih in tematskih programov ter okvirna finančna sredstva, dodeljena po posameznih geografskih območjih in področjih sodelovanja. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti tudi hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(18)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(19)       Izvedbena pooblastila v zvezi s strateškimi dokumenti in večletnimi okvirnimi programi iz členov 11 do 14 te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove politične naravnanosti ali njihovih proračunskih posledic, bi bilo treba v splošnem za njihovo sprejetje uporabiti postopek pregleda, razen če gre za ukrepe majhnega finančnega obsega. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s potrebo po hitrem odzivu Unije.

(20)  Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje so določeni v Uredbi (EU) št. …/…Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba).

(21)       Organizacija in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje sta opisani v Sklepu Sveta 2010/427/EU

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV IUVOD

Člen 1Vsebina in področje uporabe

1.          Na podlagi te uredbe lahko Unija financira:

(a)    geografske programe za podporo razvojnemu sodelovanju z državami v razvoju, ki so vključene na seznam prejemnic uradne razvojne pomoči OECD/DAC, razen:

(i)     podpisnic Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000, z izjemo Južne Afrike;

(ii)   držav, upravičenih do financiranja iz Evropskega razvojnega sklada;

(iii)  držav, upravičenih do finančnih sredstev Unije v okviru instrumenta evropskega sosedstva;

(iv)   upravičencev do finančnih sredstev Unije v okviru instrumenta za predpristopno pomoč;

(b)  tematske programe za obravnavanje z razvojem povezanih globalnih javnih dobrin in izzivov ter za podporo organizacijam civilne družbe in lokalnim organom v partnerskih državah iz odstavka 1(a) in državah, upravičenih do finančnih sredstev Unije v okviru instrumentov iz odstavka 1(a)(i) do (iii), ter državah in ozemljih, zajetih v sklepu Sveta ▌o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ;

(c)    vseafriški program za podporo strateškega partnerstva med Unijo in Afriko ter njegove poznejše spremembe in dopolnitve, da bi zajeli nadregionalne, celinske ali globalne dejavnosti v Afriki in skupaj z njo.

2.      Za namene te uredbe je regija opredeljena kot geografska enota, ki obsega več kot eno državo v razvoju.

3.      Za države in ozemlja iz odstavka 1(a), (b) in (c) se v nadaljevanju uporablja izraz „partnerske države“ ali „partnerske regije“, kot je primerno v okviru ustreznega geografskega, tematskega ali vseafriškega programa.

NASLOV IICILJI IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 2Cilji in merila za upravičenost

1.          V okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije ter Evropskega soglasja o razvoju in njegovih dogovorjenih sprememb:

(a)    je poglavitni cilj sodelovanja v okviru te uredbe zmanjšanje in, dolgoročno, odprava revščine;    

(b)    bo v skladu s tem poglavitnim ciljem sodelovanje v okviru te uredbe prispevalo tudi k ▌:

(i)     spodbujanju trajnostnega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja ter

(ii)    utrjevanju in podpori demokracije, pravne države, dobrega upravljanja ▌, človekovih pravic in ustreznih načel mednarodnega prava.

1a.  Sodelovanje v okviru te uredbe prispeva k doseganju mednarodnih zavez in ciljev na področju razvoja, ki jih je sprejela Unija, zlasti razvojnih ciljev tisočletja in novih razvojnih ciljev za obdobje po letu 2015.

Doseganje teh ciljev se meri na podlagi ustreznih kazalnikov, vključno s kazalniki človekovega razvoja, zlasti z razvojnimi cilji tisočletja 1 za pododstavek (a) in razvojnimi cilji tisočletja 1 do 8 za pododstavek (b) ter, po letu 2015, z drugimi kazalniki, ki jih Unija in njene države članice sprejmejo na mednarodni ravni.

2.          Ukrepi v okviru geografskih programov so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

Ukrepi v okviru vseafriškega programa in tematskih programov so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC, razen če:

(a)    se uporabljajo za državo upravičenko ali ozemlje, ki po mnenju OECD/DAC ne izpolnjuje pogojev za prejemanje uradne razvojne pomoči, ali

(b)  se z ukrepom izvaja svetovna pobuda, prednostna naloga politike Unije ali mednarodna obveznost ali zaveza Unije iz člena 6(2) in ukrep ne more izpolniti meril za uradno razvojno pomoč.

2a.        Brez poseganja v točko (a) vsaj 90 % odhodkov, predvidenih v okviru vseafriškega programa, in vsaj 95 % odhodkov, predvidenih v okviru tematskih programov, izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

3.          Ukrepi, predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči , ki so upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo, se načeloma ne financirajo v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja med prehodom iz kriznih razmer v stabilne pogoje za razvoj. V teh primerih je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju dejanske povezave med humanitarno pomočjo, sanacijo in razvojno pomočjo.

Člen 3Splošna načela

1.          Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.

2.          Pri izvajanju te uredbe in z namenom zagotoviti velik učinek pomoči Unije se uporablja diferenciran pristop med partnerskimi državami, tako da jim je zagotovljeno posebno, prilagojeno sodelovanje, ki temelji na:

(a)    njihovih potrebah na podlagi meril, kot so prebivalstvo, dohodek na prebivalca, razširjenost revščine, porazdelitev dohodka in raven človekovega razvoja;

(b)    njihovih zmogljivostih za ustvarjanje in dostop do finančnih virov ter zmogljivostih za črpanje;

(c)    njihovih zavezah in uspešnosti na podlagi meril in kazalnikov, kot so napredek na politični, gospodarski in socialni ravni, enakost spolov, napredek na področju dobrega upravljanja in človekovih pravic ter učinkovita uporaba pomoči, zlasti način, kako posamezna država uporablja omejena sredstva za razvoj, na prvem mestu z lastnimi sredstvi;

(d)  morebitnem učinku razvojne pomoči EU.

Diferenciran pristop se uporablja tudi ob upoštevanju morebitnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah.

Države, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom in države v krizi in po krizi ter nestabilne in ranljive države, bodo imele prednost pri dodeljevanju sredstev.

Kot podlaga pri analizi in določanju držav, ki najbolj potrebujejo pomoč, se uporabijo merila, kot so indeks človekovega razvoja, indeks gospodarske ranljivosti in drugi ustrezni indeksi, tudi za merjenje revščine in neenakosti v državi.

3.          V vse programe se vključujejo medsektorska vprašanja, kot so opredeljena v Evropskem soglasju. Poleg tega se po potrebi vključijo področja preprečevanja konfliktov, dostojnega dela in podnebnih sprememb.

Ta medsektorska vprašanja zajemajo v nadaljevanju navedene razsežnosti, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, kadar okoliščine to zahtevajo: nediskriminacija, pravice pripadnikov manjšin, pravice invalidov, pravice oseb z življenjsko nevarnimi boleznimi in drugih ranljivih skupin, temeljne pravice delavcev in socialna vključenost, krepitev vloge žensk, pravna država, krepitev zmogljivosti parlamentov in civilne družbe, spodbujanje dialoga, sodelovanja in sprave ter izgradnja institucij, tudi na lokalni in regionalni ravni.

5.          Pri izvajanju te uredbe se v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju EU zagotovi koherenca politik za razvoj in skladnost ▌z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije. ▌

V tem smislu ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, temeljijo na politikah razvojnega sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na ustreznih odločitvah, posebnih interesih, prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

6.  Unija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji, ter spodbujajo boljše usklajevanje in dopolnjevanje donatorjev s prizadevanji za skupno večletno načrtovanje, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih razvojnih strategijah partnerskih držav. Sprejemajo lahko skupne ukrepe, vključno s skupnimi analizami in skupnimi odzivi na te strategije, v katerih določajo prednostne sektorje za ukrepanje ter delitev dela znotraj držav, s skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

7.          Unija spodbuja večstranski pristop k svetovnim izzivom in pri tem sodeluje z državami članicami. Po potrebi krepi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

7a.        Odnosi med Unijo in njenimi državami članicami ter partnerskimi državami temeljijo na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in pravna država ter načeli lastništva in vzajemne odgovornosti, ter jih tudi spodbujajo.

V odnosih s partnerskimi državami se upoštevajo tudi njihova zavezanost in dosedanji dosežki pri izvajanju mednarodnih sporazumov ter uresničevanju pogodbenih odnosov z Unijo.

8.  Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Kadar je to mogoče, svojo pomoč ▌usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav ter podpira demokratično, nacionalno in vzajemno odgovornost. Zato spodbuja:

(a)    pregleden razvojni proces, ki ga vodi in za katerega je odgovorna partnerska država ali regija, vključno s spodbujanjem lokalnega strokovnega znanja;

(aa)  (novo) na pravicah temelječ pristop, ki zajema vse človekove pravice, tj. državljanske in politične, ekonomske, socialne in kulturne, da bi se načela spoštovanja človekovih pravic vključila v izvajanje te uredbe, da bi partnerskim državam pomagali pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez s področja človekovih pravic ter da bi imetnike pravic, zlasti revne in ranljive skupine, podprli pri uveljavljanju njihovih pravic;

(b)    krepitev vloge prebivalstva v partnerskih državah, vključujoče in za sodelovanje odprte pristope k razvoju ter široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom. Posebna pozornost se nameni vlogam parlamentov, lokalnih organov in civilne družbe, med drugim v zvezi s sodelovanjem, nadzorom in odgovornostjo;

(c)  učinkovite načine in instrumente sodelovanja v skladu z dobro prakso OECD/DAC iz člena 4 skupne izvedbene uredbe, vključno z uporabo inovativnih instrumentov, kot so kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil ter drugi mehanizmi z delitvijo tveganja v izbranih sektorjih in državah ter vključevanje zasebnega sektorja, ob ustreznem upoštevanju vprašanj, povezanih z vzdržnostjo zadolževanja, števila takšnih mehanizmov ter zahteve za sistematično ocenjevanje učinka v skladu s cilji te uredbe, zlasti v zvezi z zmanjševanjem revščine.

Vsi programi, intervencije ter načini in instrumenti za sodelovanje so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, pri čemer so posebej izpostavljeni pristopi, ki temeljijo na programu, zagotavljanje predvidljivega financiranja pomoči, mobilizacija zasebnih virov, tudi iz lokalnega zasebnega sektorja, splošen in nediskriminatoren dostop do osnovnih storitev ter razvoj in uporaba sistemov države ▌;

(ca)  (novo) mobilizacijo nacionalnih prihodkov z okrepitvijo fiskalne politike partnerskih držav z namenom zmanjšanja revščine in odvisnosti od pomoči;

(d)  večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo, doslednostjo in usklajevanjem donatorjev, da se ustvarjajo sinergije, omejita prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo pobude na ravni vseh donatorjev;

(e)    usklajevanje v partnerskih državah in regijah na podlagi dogovorjenih smernic in načel dobre prakse glede usklajevanja in učinkovitosti pomoči;

(ea)  (novo) pristope k razvoju, ki temeljijo na rezultatih, vključno z uporabo preglednih okvirov rezultatov na ravni države, ki po potrebi temeljijo na mednarodno dogovorjenih ciljih in kazalnikih, kot so razvojni cilji tisočletja, da se ocenijo in sporočijo rezultati, vključno z učinki, izidi in učinkovitostjo razvojne pomoči.

9.          Unija po potrebi podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, razvojne razsežnosti partnerskih sporazumov in tristranskega sodelovanja. Spodbuja tudi sodelovanje na ravni jug-jug.

9a.  Komisija obvešča Evropski parlament in z njim redno izmenjuje mnenja.

9b.        Unija se pri dejavnostih razvojnega sodelovanja po potrebi opira na izkušnje držav članic z reformami in tranzicijo in na ustrezna dognanja ter jih razširja.

10.        Komisija redno izmenjuje informacije s civilno družbo in lokalnimi organi.

10a.      Pomoč Unije v skladu s to uredbo se ne uporablja za financiranje nabav orožja ali streliva oziroma vojaških ali obrambnih operacij.

NASLOV III

CILJI IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 4Izvajanje

pomoči Unije

Pomoč Unije se v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe izvaja v okviru geografskih in tematskih programov ter vseafriških programov v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

Člen 5Geografski programi

1.          Dejavnosti sodelovanja Unije na podlagi tega člena se bodo izvajale za nacionalne, regionalne, nadregionalne in celinske dejavnosti.

2.          Geografski program zajema ustrezna področja sodelovanja ▌:

(a)    regionalno s partnerskimi državami iz člena 1(1a), zlasti da bi omilili učinek prehoda v skupino razvitejših držav v partnerskih državah z visoko in naraščajočo stopnjo neenakosti, ter

(b)  dvostransko s partnerskimi državami, ki niso države z višjim srednje visokim dohodkom s seznama držav v razvoju OECD/DAC ali katerih BDP ne presega 1 % svetovnega BDP;

(c)    izjemoma, tudi ob upoštevanju postopne odprave razvojne pomoči v obliki nepovratnih sredstev, lahko dvostransko sodelovanje poteka tudi z omejenim številom drugih držav, ko je to ustrezno utemeljeno na podlagi meril iz člena 3(2). Postopno odpravljanje poteka ob tesnem usklajevanju z drugimi donatorji; konec takšnega sodelovanja spremlja, če je to primerno, politični dialog z zadevno državo, ki je osredotočen na potrebe najrevnejših in najbolj ranljivih skupin.

3.  Za dosego ciljev iz člena 2(1) se ▌geografski programi oblikujejo na podlagi področij sodelovanja iz Evropskega soglasja o razvoju in njegovih naknadnih dogovorjenih sprememb ter na podlagi v nadaljevanju navedenih področij sodelovanja:

I.      človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje:

(a)    demokracija, človekove pravice in pravna država;

(b)    enakost spolov, krepitev vloge žensk in enake možnosti za ženske;

(c)    upravljanje javnega sektorja na centralni in lokalni ravni;

(d)    davčna politika in uprava;

(e)    boj proti korupciji;

(f)     civilna družba in lokalni organi;

(g)    spodbujanje in varstvo otrokovih pravic.

II.  Vključujoča in trajnostna rast za človekov razvoj:

(a)    zdravstvo, izobraževanje, socialna zaščita, zaposlovanje in kultura;

(b)    poslovno okolje, regionalno povezovanje in svetovni trgi;

(c)    trajnostno kmetijstvo, prehranska in hranilna varnost;

(ca)  trajnostna energija;

(d)    upravljanje naravnih virov, vključno z zemljo, gozdarstvom in vodo;

(e)    podnebne spremembe in okolje.

III.  Druga področja, pomembna za razvoj:

(a)    migracije in azil;

(b)    povezava med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem;

(c)    odpornost in zmanjšanje tveganja katastrof;

(d)    razvoj in varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov.

3a.        Več podrobnosti o navedenih področjih sodelovanja je v Prilogi IV.

4.          V okviru programa vsake države bo Unija svojo pomoč načeloma usmerila na največ tri sektorje, o katerih se, kadar je to mogoče, dogovori s partnersko državo.

Člen 6Tematski programi

1.          Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe prispevajo dodano vrednost ukrepom, financiranim v okviru geografskih programov, jih dopolnjujejo in so z njimi skladni.

2.          Za načrtovanje tematskih ukrepov veljajo naslednji pogoji:

(a)    ciljev politike Unije iz te uredbe ni mogoče ustrezno ali učinkovito doseči v okviru geografskih programov, vključno z, kadar je to ustrezno, ukrepi v primerih, ko geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen ali ko z zadevno partnersko državo ni bil dosežen dogovor glede ukrepa;

(b)    ukrep zadeva svetovne pobude, ki podpirajo mednarodno dogovorjene razvojne cilje ▌ali svetovne javne dobrine in izzive ▌;

(c)  ukrepi se nanašajo na več regij, več držav in/ali več področij;

(d)    z ukrepi se izvajajo inovativne politike ▌ali pobude s ciljem obveščanja o prihodnjih ukrepih

ali

(e)    ukrepi ▌odražajo prednostno nalogo politike Unije ali mednarodno obveznost ali zavezo Unije, ki zadeva področje razvojnega sodelovanja.

3.          Razen če ni v tej uredbi določeno drugače, so do tematskih ukrepov neposredno upravičene države ali ozemlja iz točke (b) člena 1(1), kjer se navedeni ukrepi tudi izvajajo. Izvajajo se lahko tudi zunaj teh držav ali ozemelj, kadar je to najučinkovitejši način za doseganje ciljev ustreznega programa.

Člen 7Svetovne javne dobrine in izzivi

1.          Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so:

(a)    okolje in podnebne spremembe;

(b)    trajnostna energija;

(c)    človekov razvoj, vključno z dostojnim delom, socialno pravičnostjo in kulturo;

(d)    prehranska in hranilna varnost ter trajnostno kmetijstvo;

(e)    migracije in azil.

2.          Več podrobnosti o navedenih področjih sodelovanja je v delu A Priloge V.

Člen 8

Organizacije civilne družbe in lokalni organi

1.          Cilj programa je okrepiti organizacije civilne družbe in lokalne organe v partnerskih državah ter, kolikor je to določeno v tej uredbi, v Uniji in državah upravičenkah iz uredbe o instrumentu za predpristopno pomoč. Pobude, ki bodo financirane, izvajajo predvsem organizacije civilne družbe in lokalni organi. Kadar je to ustrezno, lahko pobude za zagotovitev njihove učinkovitosti izvajajo drugi akterji v korist zadevnih organizacij civilne družbe in lokalnih organov.

2.          Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz tega člena ▌je v delu B Priloge V.

Člen 9Vseafriški program

1.          Pomoč Unije zajema financiranje vseafriškega programa za podporo strateškega partnerstva med Unijo in Afriko ter njegovih poznejših sprememb in dopolnitev, da bi zajeli nadregionalne, celinske ali globalne dejavnosti v Afriki in skupaj z njo.

2.          Vseafriški program dopolnjuje druge programe v okviru te uredbe in druge finančne instrumente zunanjega ukrepanja Unije, zlasti Evropski razvojni sklad in evropski sosedski instrument, ter je skladen z njimi.

3.          Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz tega člena je v Prilogi VI.

NASLOV IVNAČRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 10Splošni okvir načrtovanja programov in dodeljevanja sredstev

1.          Za geografske programe so večletni okvirni programi za partnerske države in regije oblikovani na podlagi strateškega dokumenta v skladu s členom 11.

Za tematske programe so večletni okvirni programi oblikovani v skladu s členom 13.

Vseafriški večletni okvirni program se oblikuje v skladu s členom 13a.

Komisija sprejme izvedbene ukrepe v skladu s členom 2 skupne izvedbene uredbe na podlagi programskih dokumentov iz členov 11, 13 in 13a.

Pomoč Unije je lahko tudi v obliki ukrepov, ki v teh dokumentih niso zajeti, kot je določeno v členu 2 skupne izvedbene uredbe.

Pri načrtovanju programov v okviru te uredbe se ustrezno upoštevajo človekove pravice in demokracija v partnerskih državah.

2.          Unija in njene države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov in med tem postopkom medsebojno posvetujejo za okrepitev doslednosti, dopolnjevanja in skladnosti svojih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic. Unija se posvetuje tudi z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe, lokalnimi organi in drugimi izvedbenimi organi. Obvesti se Evropski parlament.

3.          Komisija v okviru vsakega geografskega programa sprejme okvirno večletno dodelitev sredstev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2) ter ob upoštevanju posebnosti različnih programov in posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam.

4.  Sredstva lahko ostanejo nedodeljena, da se zagotovi ustrezen odziv Unije v nepredvidenih okoliščinah, zlasti v nestabilnih razmerah, med krizo ali po njej, ter omogočita usklajenost s strateškimi cikli partnerskih držav in sprememba okvirne dodelitve sredstev na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členi 11(5), 13(2) in 13a(3). Glede na poznejšo dodelitev teh sredstev ali njihovo ponovno dodelitev v skladu s postopki iz člena 14 se odločitev o njihovi uporabi sprejme pozneje v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

Delež sredstev, ki ostane nedodeljen na ravni vsake vrste programa, ne presega 5 %, razen z namenom uskladitve in za države iz člena 12(1).

5.          Brez poseganja v člen 2(2) lahko Komisija določi posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije.

5a.        (novo) Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila iz člena 16 skupne izvedbene uredbe, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz navedenega poročila.

Člen 11Programski dokumenti za geografske programe

-1.         Dokumenti Unije iz tega člena se štejejo za strateške programske dokumente v smislu člena 2 skupne izvedbene uredbe.

-1a.       Priprava, izvajanje in pregled vseh programskih dokumentov iz tega člena so v skladu z načeli koherence politik za razvoj in načeli učinkovitosti pomoči: demokratična odgovornost, partnerstvo, usklajevanje, uskladitev s sistemi partnerskih držav ali regionalnimi sistemi, preglednost, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kot je določeno v členu 3(5) do (8). Če je mogoče, se programsko obdobje uskladi s strateškimi cikli partnerske države.

Programski dokumenti za geografske programe, vključno s skupnimi programskimi dokumenti, temeljijo, kolikor je to mogoče, na dialogu med Unijo, državami članicami in partnersko državo ali regijo, vključno z nacionalnimi in regionalnimi parlamenti, ter vključujejo civilno družbo in lokalne organe ter druge strani, da bi okrepili prevzemanje odgovornosti za proces in spodbudili podporo za nacionalne razvojne strategije, predvsem strategije zmanjševanja revščine.

1.  Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih Unija oblikuje v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in določbami politike iz te uredbe, da bi zagotovila skladen okvir za razvojno sodelovanje med Unijo in zadevno partnersko državo ali regijo.

1. 

2.          Strateški dokumenti so predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se ustrezno uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami.

3.          Strateški dokumenti se pripravijo za ▌partnerske države ali regije ▌. Strateški dokument ni potreben za:

(a)    države z nacionalno razvojno strategijo v obliki nacionalnega razvojnega načrta ali podobnega razvojnega dokumenta, ki ga Komisija ob sprejemanju tega dokumenta sprejme kot podlago za ustrezen večletni okvirni program;

(aa)  države ali regije, za katere je bil pripravljen skupni okvirni dokument, ki določa celovito strategijo Unije, vključno s posebnim poglavjem o razvojni politiki;

(b)    države ali regije, za katere je bil dokument o skupnem večletnem načrtovanju programov dogovorjen med Unijo in državami članicami;

(c)    regije, ki imajo strategijo, o kateri so se dogovorile z EU ▌;

(d)    države, pri katerih namerava Unija svojo strategijo uskladiti z novim nacionalnim ciklom, ki se začne pred 1. januarjem 2017; v takšnih primerih večletni okvirni program za vmesno obdobje od leta 2014 do začetka novega nacionalnega cikla vključuje odziv Unije za to državo;

(e)    države ali regije, ki za obdobje 2014–2020 ▌prejmejo sredstva Unije v skladu s to uredbo v znesku, ki ne presega 50 milijonov EUR;

v primerih iz točk (aa) in (e) večletni okvirni program za to državo ali regijo vključuje razvojno strategijo Unije za to državo ali regijo.

5.  Večletni okvirni programi so oblikovani za vsako državo ali regijo, ki na podlagi te uredbe prejme okvirno dodelitev sredstev Unije. Razen za države ali regije iz točke (d) drugega pododstavka odstavka 3 in iz odstavka 4 so ti dokumenti oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali enakovrednih dokumentov iz odstavka 3.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz odstavka 3(b), če je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, in s postopki iz člena 14, šteje za večletni okvirni program.

V večletnih okvirnih programih so določena prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebni cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti, okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje, in po potrebi načini pomoči. Če je to primerno, se finančne dodelitve sredstev lahko zagotovijo v določenem razponu in/ali pa nekaj sredstev ostane nedodeljenih. Po izteku obdobja iz člena 20(1) niso predvidene okvirne finančne dodelitve, razen če ostanejo razpoložljiva sredstva po tem obdobju.

Večletni okvirni programi se lahko po potrebi pregledajo, tudi z namenom učinkovitega izvajanja, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateškega dokumenta, na katerem temeljijo.

Okvirne dodelitve sredstev, prednostne naloge, posebni cilji, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti in po potrebi načini pomoči se lahko prilagodijo tudi na podlagi pregledov, zlasti po krizi ali v razmerah po krizi.

Takšni pregledi bi morali zajemati potrebe, pa tudi zaveze in napredek glede dogovorjenih ciljev za razvoj, vključno s cilji, ki se nanašajo na človekove pravice, demokracijo, pravno državo in dobro upravljanje.

5a.        Komisija poroča o skupnem načrtovanju programov z državami članicami v poročilu iz člena 16 skupne izvedbene uredbe, pri čemer za primere, ko skupno načrtovanje programov ni bilo v celoti uresničeno, vključi priporočila.

Člen 12Načrtovanje programov za države v krizi in po krizi ter nestabilne države

1.          Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v krizi in po krizi, nestabilne države in regije ali tiste, v katerih obstaja velika verjetnost naravnih nesreč, je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi državnih struktur in izgradnji miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove, pa tudi vlogi žensk in otrokovim pravicam v teh procesih.

Kadar so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne razmere, razmere po krizi ali nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se vsem zadevnim akterjem pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. V programih za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so pogosto izpostavljene naravnim nesrečam, je predvidena pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in obvladovanje posledic takih nesreč, obravnavani pa sta tudi dovzetnost za pretrese in okrepitev odpornosti.

2.          V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje za demokracijo, pravno državo, človekove pravice ali temeljne svoboščine, se lahko za spremembo dokumentov iz člena 11 uporabi postopek iz člena 14(3).

V okviru takega pregleda se lahko predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

Člen 13Programski dokumenti za tematske programe

-1.         Dokumenti Unije iz tega člena se štejejo za strateške programske dokumente v smislu člena 2 skupne izvedbene uredbe.

1.          V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določi strategija Unije za zadevno temo ter, v zvezi s programom Svetovne javne dobrine in izzivi, za vsako področje sodelovanja prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebni cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev ter po potrebi načini pomoči.

Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri svetovnih pobudah. Večletni okvirni programi dopolnjujejo geografske programe in so v skladu z dokumenti iz člena 11(3).

2.  V večletnih okvirnih programih se določijo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih sodelovanja in po prednostnih področjih. Če je primerno, se ta sredstva lahko dodelijo v določenem razponu in/ali pa nekaj sredstev ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi se ▌zaradi učinkovitega izvajanja po potrebi pregledajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi.

Okvirne dodelitve sredstev, prednostne naloge, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti in po potrebi načini pomoči se lahko prilagodijo tudi na podlagi pregledov.

Člen 13aProgramski dokumenti za vseafriški program

1.          Dokumenti Unije iz tega člena se štejejo za strateške programske dokumente v smislu člena 2 skupne izvedbene uredbe.

2.          Priprava, izvajanje in pregled programskih dokumentov iz tega člena so skladni z načeli učinkovitosti pomoči iz odstavkov 5 do 8 člena 3.

Načrtovanje programov temelji na dialogu, ki vključuje vse ustrezne deležnike, kot je vseafriški parlament.

V večletnem okvirnem programu za vseafriški program so določena prednostna področja, izbrana za financiranje, posebni cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti ter po potrebi načini pomoči.

Večletni okvirni program je skladen z geografskimi in tematskimi programi iz te uredbe.

3.          V večletnem okvirnem programu se določijo okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih delovanja in po prednostnih področjih. Če je to primerno, se ta sredstva lahko dodelijo v določenem razponu. Za odzivanje na nepredvidene izzive ali težave pri izvajanju ter upoštevanje vseh pregledov strateškega partnerstva se lahko večletni okvirni program po potrebi pregleda.

Člen 14Odobritev strateških dokumentov in sprejetje večletnih okvirnih programov

1.          Komisija odobri strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek velja tudi za ▌preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.

3.          V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki se nanašajo na okoliščine iz člena 12(2), lahko Komisija strateške dokumente in večletne okvirne programe pregleda v skladu z nujnim postopkom iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe.

NASLOV V KONČNE DOLOČBE

Člen 15Udeležba tretje države, ki ni upravičena po tej uredbi

V izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, brez poseganja v člen 2(2) ter za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali spodbuditev regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja se lahko Komisija odloči, v okviru večletnih okvirnih programov v skladu s členom 14 ali v okviru ustreznih izvedbenih aktov v skladu s členom 2 skupne izvedbene uredbe razširi upravičenost ukrepov na države in ozemlja ▌, ki sicer ne bi bili upravičeni do financiranja v skladu s členom 1, če je izvajani ukrep globalen, regionalen, nadregionalen ali čezmejen. ▌

Člen 16 Ukinitev pomoči

Člen 17 Prenos pooblastil na Komisijo

1.          Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 18, da spremeni ▌:

a)     podrobnosti o področjih sodelovanja iz:

      člena 5(3), kot je določen v delu A in B Priloge IV

      člena 7(2), kot je določen v delu A Priloge V

      člena 8(2), kot je določen v delu B Priloge V

      člena 9(3), kot je določen v Prilogi VI, zlasti pri nadaljnjem ukrepanju po vrhunskih srečanjih med Afriko in EU;

b)     okvirne finančne dodelitve v okviru geografskih programov ter tematskega programa Svetovne javne dobrine in izzivi, kot je določen v Prilogi VII. Ta spremembe ne vplivajo na znižanje prvotnega zneska za več kot 5 %, razen za dodelitve iz točke 1(b) Priloge VII.

2.  Komisija zlasti po objavi vmesnega poročila, kot je navedeno v členu 16 skupne izvedbene uredbe, in na podlagi priporočil iz tega vmesnega poročila do 31. marca 2018 sprejme delegirane akte za spremembo elementov iz odstavka 1.

Člen 18 Izvajanje pooblastila

1.          Pooblastilo iz člena 17 se podeli za obdobje veljavnosti te uredbe.

2.          Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.          Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4.  Sprejeti delegirani akt začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19 Odbor

1.          Komisiji pomaga odbor za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje. Ta odbor je odbor v pomenu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.          Opazovalec Evropske investicijske banke sodeluje pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana s to banko.

Člen 20 Referenčni finančni znesek

1.          Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 19 662 milijonov EUR. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru letnega proračunskega postopka v mejah, ki so določene v večletnem finančnem okviru.

2.          Okvirni ▌zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi VII. ▌

3.          Kot je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus +“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in politični dialog z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav dodeljen okviren znesek v višini 1 680 milijonov EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva ▌). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus +“.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

4.          Financiranje v skladu s to uredbo skupaj ne presega 707 milijonov EUR referenčnega finančnega zneska, dodeljenega temu instrumentu. Finančna sredstva se črpajo iz finančnih dodelitev za geografske programe, pri čemer se navedejo pričakovane regionalne porazdelitve in vrste ukrepov. Sredstva iz tega instrumenta za financiranje ukrepov, ki jih zajema uredba „Erasmus +“, se uporabijo za ukrepe v partnerskih državah, ki jih zajema ta uredba, s posebno pozornostjo na najbolj revnih državah. Ukrepi za mobilnost študentov in osebja med sodelujočimi državami in tretjimi državami, financirani iz instrumenta za razvojno sodelovanje, so usmerjeni na področja, ki so pomembna za vključujoči in trajnostni razvoj držav v razvoju.

Komisija v svoje letno poročilo o izvajanju te uredbe vključi seznam vseh ukrepov programa „Erasmus +“, financiranih iz tega instrumenta, in skladnost teh ukrepov s cilji in načeli iz členov 2 in 3 te uredbe.

Člen 21Evropska služba za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/427/EU o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje.

Člen 22Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

V Bruslju,

Za Evropski parlament          Za Svet

Predsednik     Predsednik

PRILOGA IV(4)

PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU GEOGRAFSKIH PROGRAMOV

A.          SKUPNA PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU GEOGRAFSKIH PROGRAMOV

Geografski programi temeljijo ▌na področjih sodelovanja, določenih v nadaljevanju, ki se jih ne sme enačiti s sektorji. Prednostne naloge bodo določene v skladu z mednarodnimi zavezami Unije na področju razvojne politike, zlasti razvojnimi cilji tisočletja in mednarodno dogovorjenimi novimi razvojnimi cilji za obdobje po letu 2015, ki spreminjajo ali nadomeščajo razvojne cilje tisočletja, ter na podlagi političnega dialoga z vsako upravičeno partnersko državo ali regijo.

I.           Človekove pravice, demokracija in ▌dobro upravljanje

(a)         Demokracija, človekove pravice in pravna država ▌

       podpora demokratizaciji in krepitev demokratičnih institucij, vključno z vlogo parlamentov,

  krepitev pravne države ter neodvisnosti sodstva in sistemov varstva ter zagotavljanje neoviranega in enakega dostopa do pravnega varstva za vse,

       podpora preglednemu in odgovornemu delovanju institucij in decentralizaciji; spodbujanje odprtega socialnega dialoga, ki poteka znotraj države, in drugih vrst dialoga o upravljanju in človekovih pravicah,

       spodbujanje svobode medijev, vključno s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi,

       spodbujanje političnega pluralizma, varstvo civilnih, kulturnih, ekonomskih in socialnih pravic ter zaščita pripadnikov manjšin in najranljivejših skupin,

       spodbujanje boja proti diskriminaciji in diskriminatornim praksam iz kakršnega koli razloga, med drugim na podlagi rasnega ali etničnega porekla, kaste, vere ali prepričanja, spola, spolne identitete ali spolne usmerjenosti, družbene pripadnosti, invalidnosti, zdravstvenega stanja ali starosti,

       spodbujanje vpisa v matično knjigo, zlasti ob rojstvu in smrti.

(b)  Enakost spolov ▌, krepitev vloge žensk in enake možnosti za ženske

       spodbujanje enakosti med spoloma in pravičnosti,

       varstvo pravic žensk in deklet, vključno z ukrepi proti otroškim porokam in drugim škodljivim tradicionalnim praksam, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov, in vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti, ter podpora žrtvam nasilja na podlagi spola,

       spodbujanje krepitve vloge žensk, tudi v njihovi vlogi nosilk razvoja in zagovornic miru.

(c)         Upravljanje javnega sektorja na osrednji in lokalni ravni

       podpora razvoju javnega sektorja za krepitev splošnega in nediskriminatornega dostopa do osnovnih storitev, zlasti zdravstvenega varstva in izobraževanja,

       podpora programom za izboljšanje priprave politik, upravljanja javnih financ, vključno z vzpostavitvijo in krepitvijo revizijskih in nadzornih organov in ukrepov ter organov in ukrepov za boj proti goljufijam, kot tudi institucionalnega razvoja, vključno z upravljanjem človeških virov,

  krepitev strokovnega znanja parlamentov, da bi bili zmožni oceniti nacionalne proračune ter prispevati k njihovi pripravi in nadzoru, vključno z državnimi prihodki iz izkoriščanja virov in davčnimi zadevami.

(d)         Davčna politika in upravljanje ▌

       podpora izgradnji ali krepitvi poštenih, preglednih, učinkovitih, naprednih in trajnostnih nacionalnih davčnih sistemov,

       krepitev spremljanja zmogljivosti v državah v razvoju v boju proti izogibanju davkov in nezakonitim finančnim tokovom,

       podpora zlasti nadzornim organom, parlamentom in organizacijam civilne družbe pri njihovih prizadevanjih glede davčnih goljufij in njihovih posledic ter širjenju teh prizadevanj ,

       podpora večstranskim in regionalnim pobudam za davčno upravo in davčne reforme,

  podpora državam v razvoju za učinkovitejše sodelovanje v mednarodnih strukturah in postopkih davčnega sodelovanja,

       podpora vključitvi poročanja po posameznih državah in posameznih projektih v zakonodaje partnerskih držav za povečanje finančne preglednosti.

(e)         Boj proti korupciji

       pomoč partnerskim državam pri odpravi vseh oblik korupcije, vključno z zagovarjanjem, ozaveščanjem in poročanjem,

       večanje zmogljivosti kontrolnih in nadzornih organov in pravosodja.

(f)          Civilna družba in lokalni organi ▌

       podpora povečanju zmogljivosti organizacij civilne družbe, da se okrepita njihova vloga in dejavno sodelovanje v razvojnem procesu in da napreduje politični, socialni in ekonomski dialog,

  podpora vzpostavljanju zmogljivosti lokalnih organov in izkoriščanje njihovega strokovnega znanja za spodbujanje teritorialnega pristopa k razvoju, vključno s procesom decentralizacije;

       spodbujanje spodbudnega okolja za udeležbo državljanov in ukrepanje civilne družbe.

(g)         Spodbujanje in varstvo otrokovih pravic

       spodbujanje izdajanja pravnih dokumentov,

       podpiranje ustreznega in zdravega življenjskega standarda ter zdravega odraščanja,

       zagotavljanje osnovnega izobraževanja za vse.

2. 

II.  Vključujoča in trajnostna rast za človekov razvoj

(a)         Zdravstvo, izobraževanje, socialna zaščita, zaposlovanje in kultura

       podpora sektorskim reformam, ki povečujejo dostop do osnovnih socialnih storitev, zlasti kakovostnih zdravstvenih in izobraževalnih storitev, z glavnim poudarkom na povezanih razvojnih ciljih tisočletja in dostopu do takšnih storitev za revne, marginalizirane in ranljive skupine,

       krepitev lokalnih zmogljivosti za odzivanje na svetovne, regionalne in lokalne izzive, med drugim z uporabo sektorske proračunske podpore z okrepljenim političnim dialogom,

       krepitev zdravstvenih sistemov, med drugim z reševanjem vprašanja pomanjkanja usposobljenih ponudnikov zdravstvenih storitev, pravičnim financiranjem zdravstva in lažjim dostopom revnih do zdravil in cepljenja,

  spodbujanje popolnega in učinkovitega izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, pa tudi sklepnih dokumentov konferenc o pregledu navedenih izhodišč in programa, ter v zvezi s tem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

       zagotavljanje ustrezne oskrbe s kakovostno pitno vodo po dostopni ceni ter primernih sanitarnih in higienskih pogojev,

       povečanje podpore kakovostnega izobraževanja in enakega dostopa do takega izobraževanja;

       podpora poklicnemu usposabljanju za zaposljivost in zmogljivostim za izvajanje raziskav in uporabo rezultatov le-teh v korist trajnostnega razvoja,

       podpora nacionalnim programom socialnega varstva in socialnim pragom, vključno s sistemi socialnega zavarovanja za zdravstvene in pokojninske sisteme, da bi zmanjšali neenakost,

       podpora agendi za dostojno delo in spodbujanje socialnega dialoga,

  spodbujanje medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in spoštovanja enakega dostojanstva vseh kultur;

       krepitev mednarodnega sodelovanja, da bi spodbudili prispevek kulturnih panog h gospodarski rasti v državah v razvoju ter tako v celoti izkoristili zmožnost tega sodelovanja za boj proti revščini, vključno z reševanjem vprašanj, kot so dostop do trga in pravice intelektualne lastnine;

(b)         Poslovno okolje, regionalno povezovanje in svetovni trgi ▌

       podpora razvoju konkurenčnega lokalnega zasebnega sektorja, med drugim s krepitvijo lokalne institucionalne in poslovne zmogljivosti,

       podpora razvoju lokalnih proizvodnih sistemov in lokalnih podjetij, vključno z zelenimi podjetji,

       spodbujanje MSP, mikropodjetij in zadrug ter pravične trgovine,

       spodbujanje razvoja lokalnih, nacionalnih in regionalnih trgov, vključno s trgi za ekološke proizvode in storitve,

  podpora reformam zakonodajnega in regulativnega okvira in njihovemu izvrševanju,

       lajšanje dostopa do poslovnih in finančnih storitev, kot so mikroposojila in prihranki, mikro zavarovanja in nakazila,

       podpora uveljavljanju mednarodno dogovorjenih pravic delavcev,

       oblikovanje in izboljšanje zakonov in zemljiških registrov za zaščito zemljiško-lastniških pravic in pravic intelektualne lastnine,

       spodbujanje raziskovalnih in inovacijskih politik, ki prispevajo k trajnostnemu in vključujočemu razvoju,

       spodbujanje naložb, ki ustvarjajo trajnostno zaposlitev, tudi prek mehanizmov kombiniranja ter z osredotočenjem na financiranje domačih podjetij in spodbujanje domačega kapitala, zlasti na ravni MSP, in podpiranje razvoja človeških virov,

  izboljšanje infrastrukture ob spoštovanju vseh socialnih in okoljskih standardov,

       spodbujanje sektorskega pristopa k trajnostnemu prometu, odzivanje na potrebe partnerskih držav, zagotavljanje varnega, cenovno dostopnega in učinkovitega prometa ter čim večje zmanjšanje negativnih posledic za okolje,

       sodelovanje z zasebnim sektorjem, da se okrepi družbeno odgovoren in trajnosten razvoj, spodbujanje družbene in okoljske odgovornosti in obveznosti podjetij ter socialnega dialoga,

       pomoč državam v razvoju pri prizadevanjih na področju trgovinskega ter regionalnega in celinskega povezovanja, zagotavljanje pomoči za nemoteno in postopno vključevanje teh držav v svetovno gospodarstvo,

       podpiranje bolj razširjenega dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da se premosti digitalni razkorak.

(c)  Trajnostno kmetijstvo, prehranska in hranilna varnost

       pomoč pri izgradnji odpornosti držav v razvoju pred izjemnimi razmerami (kot so pomanjkanje virov in zalog ter nestanovitnost cen) in odprava neenakosti z zagotavljanjem boljšega dostopa revnih do zemlje, hrane, vode, energije in financiranja brez škodovanja okolju,

       podpiranje trajnostnih kmetijskih praks in ustreznih kmetijskih raziskav ter poudarek na malih kmetijskih in podeželskih gospodarstvih;

       podpiranje žensk v kmetijstvu;

       spodbujanje vladnih prizadevanj za lajšanje družbeno in ekološko odgovornih zasebnih naložb,

       podpiranje strateških pristopov k prehranski varnosti s poudarkom na razpoložljivosti hrane, dostopu do nje, infrastrukturi v zvezi s hrano, zalogah hrane in njeni hranilni vrednosti.

       reševanje vprašanja neustrezne prehranske varnosti in podhranjenosti z osnovnimi ukrepi v prehodnih in nestabilnih razmerah;

  podpiranje nacionalno vodenega, odprtega, decentraliziranega in okoljsko vzdržnega teritorialnega razvoja.

(d)         Trajnostna energija

       izboljšanje dostopa do sodobnih, cenovno dostopnih, trajnostnih, učinkovitih, čistih in obnovljivih energetskih storitev;

       spodbujanje lokalnih in regionalnih trajnostnih energetskih rešitev ter decentralizirane proizvodnje energije.

(e)         Upravljanje naravnih virov, vključno z zemljo, gozdarstvom in vodo, ter zlasti:

       podpora nadzornim postopkom in organom ter podpiranje reform upravljanja, ki spodbujajo trajnostno in pregledno upravljanje in ohranjanje naravnih virov,

       spodbujanje enakopravnega dostopa do vode ter integriranega upravljanja vodnih virov in upravljanja porečij,

       spodbujanje varstva in trajnostne uporabe biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev;

  spodbujanje trajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje ter varno in trajnostno ravnanje s kemikalijami in odpadki ob upoštevanju njihovih učinkov na zdravje.

(f)          Podnebne spremembe in okolje

       spodbujanje uporabe čistejših tehnologij, trajnostne energije in učinkovite rabe virov, da se doseže razvoj z nizkimi emisijami ogljika ob uveljavljanju okoljevarstvenih standardov,

       izboljšanje odpornosti držav v razvoju pred posledicami podnebnih sprememb s podpiranjem na ekosistemih osnovanih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, blažitev njihovih posledic in zmanjševanje tveganja nesreč,

       podpiranje izvajanja ustreznih večstranskih okoljskih sporazumov, zlasti krepitve okoljske razsežnosti institucionalnega okvira za trajnostni razvoj in spodbujanja varstva biotske raznovrstnosti,

       pomoč partnerskim državam pri spopadanju z izzivi razseljevanja in migracij zaradi posledic podnebnih sprememb ter ponovna vzpostavitev možnosti preživljanja za „podnebne begunce“.

III.  Druga področja, pomembna za razvoj

3. 

(a)         Migracije in azil

       podpiranje usmerjenih prizadevanj za celovito izkoriščanje medsebojne povezanosti migracij, mobilnosti, zaposlovanja in zmanjševanja revščine, da bi migracije postale spodbudno gonilo razvoja in bi se zmanjšal „beg možganov“,

       podpiranje držav v razvoju pri sprejemanju dolgoročnih politik za upravljanje migracijskih tokov, ki spoštujejo človekove pravice migrantov in njihovih družin ter povečujejo njihovo socialno zaščito.

(b)         Povezava med humanitarno pomočjo in ▌razvojnim sodelovanjem▌

       srednjeročna in dolgoročna obnova in sanacija regij in držav, ki jih prizadenejo spopadi, nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče,

       izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih dejavnosti, katerih cilj je samozadostnost in vključitev ali ponovna vključitev oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, pri čemer se povežejo pomoč, sanacija in razvoj.

(c)  Odpornost in zmanjševanje tveganja nesreč

       v nestabilnih razmerah podpiranje zagotavljanja osnovnih storitev in vzpostavljanja legitimnih, učinkovitih in stabilnih državnih institucij ter dejavne in organizirane civilne družbe skupaj z zadevno državo,

       prispevanje k pristopu preprečevanja nestabilnosti držav, konfliktov, naravnih katastrof in drugih kriz s podpiranjem prizadevanjem partnerskih držav in regionalnih organizacij pri krepitvi sistemov zgodnjega opozarjanja in demokratičnega upravljanja ter razvoju institucionalnih zmogljivosti,

       podpiranje zmanjševanja tveganja nesreč, pripravljenosti nanje, njihovega preprečevanja in obvladovanja posledic takšnih nesreč.

(d)  Razvoj in varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov

       odprava temeljnih vzrokov konfliktov, vključno z revščino, degradacijo, izkoriščanjem in neenako porazdelitvijo zemlje in naravnih virov ter neenakim dostopom do njih, šibkim upravljanjem, kršenjem človekovih pravic in neenakostjo med spoloma, kar je tudi oblika podpore preprečevanju in reševanju konfliktov ter vzpostavljanju miru,

       spodbujanje dialoga, sodelovanja in sprave za podporo miru in preprečevanje izbruhov nasilja v skladu z mednarodno najboljšo prakso,

       spodbujanje sodelovanja in političnih reform na področju varnosti in pravosodja, boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in drugim vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno s trgovino z ljudmi, korupcije in pranja denarja.

B.  POSEBNA PODROČJA SODELOVANJA PO REGIJAH

Pomoč Evropske Unije podpira ukrepe in sektorske dialoge, skladne s tistimi, navedenimi v členu 5, poglavju A Priloge IV ter▌s splošnim namenom in področjem uporabe, ciljem in splošnimi načeli te uredbe. Zlasti se preučijo področja, ki so opisana v nadaljevanju in odražajo skupaj dogovorjene strategije ▌.

1.          Latinska Amerika

(a)         spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti, enakosti spolov in krepitve vloge žensk;

(b)         obravnava vprašanj v zvezi z upravljanjem in podpiranje reform politike, zlasti na področjih socialnih politik, upravljanja javnih financ in obdavčenja, varnosti (vključno s prepovedanimi drogami, kriminaliteto in korupcijo), krepitve dobrega upravljanja ter javnih institucij na lokalni, nacionalni in regionalni ravni (vključno z inovativnimi mehanizmi za zagotavljanje tehničnega sodelovanja, npr. TAIEX in tesno medinstitucionalno sodelovanje), varstva človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, avtohtonega prebivalstva in potomcev Afričanov, spoštovanja temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (MOD), okolja, boja proti diskriminaciji, ▌boja proti spolnemu nasilju, nasilju na podlagi spola in nasilja nad otroki ter boja proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter nedovoljenemu prometu z njimi;

(c)  podpiranje dejavne, organizirane in neodvisne civilne družbe ter krepitev socialnega dialoga s pomočjo podpore za socialne partnerje;

(d)         krepitev socialne kohezije, zlasti z vzpostavitvijo in krepitvijo trajnostnih sistemov socialne zaščite, vključno s socialnim zavarovanjem in s fiskalno reformo, povečanje zmogljivosti davčnih sistemov ter boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, da bi se spodbudila enakost in porazdelitev bogastva;

(e)         pomoč latinskoameriškim državam pri izpolnjevanju obveznosti glede skrbnosti pri preprečevanju, preiskovanju, pravnem pregonu in kaznovanju umorov žensk ter povračilu škode zaradi teh umorov in posvečanju več pozornosti temu pojavu;

(f)          spodbujanje različnih postopkov regionalnega povezovanja in medsebojnega povezovanja omrežnih infrastruktur, ob zagotavljanju, da se dejavnosti, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka (EIB) in druge institucije, dopolnjujejo;

(g)         obravnava povezave med varnostjo in razvojem;

(h)         krepitev zmogljivosti za zagotavljanje splošnega dostopa do kakovostnih osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju;

(i)  podpiranje politik na področju izobraževanja in razvoj skupnega območja visokošolskega izobraževanja v Latinski Ameriki;

(j)          obravnavanje gospodarske ranljivosti regije in prispevanje k strukturnemu preoblikovanju z vzpostavitvijo ▌trdnih partnerstev prek odprtih in pravičnih trgovinskih odnosov, produktivnih naložb za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem in vključujočem gospodarstvu, prenosa znanja in sodelovanja pri raziskavah, inovacijah in tehnologiji ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti v vseh njenih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih glede migracijskih tokov, prehranski varnosti (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih virov energije ter varstva in spodbujanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo, zemljo in gozdovi; podpora razvoju mikro-, malih in srednje velikih podjetij kot glavnih virov za vključujočo rast, razvoj in delovna mesta; spodbujanje razvojne pomoči za trgovino, da se latinskoameriškim mikro-, malim in srednje velikim podjetjem zagotovi možnost izkoriščanja mednarodnih trgovinskih priložnosti; upoštevanje sprememb v shemi splošnih tarifnih preferencialov;

(k)         blažitev negativnih učinkov, ki jih bo imela izključitev iz sheme splošnih tarifnih preferencialov na gospodarstva številnih držav regije;

(l)          zagotavljanje ustreznega spremljanja kratkoročnih nujnih ukrepov, ki obravnavajo okrevanje po naravni nesreči ali krizi in se izvajajo preko drugih finančnih instrumentov.

2.  Južna Azija

(1)         Spodbujanje demokratičnega upravljanja

(a)    podpiranje demokratizacije, spodbujanje učinkovitega demokratičnega upravljanja, krepitev javnih institucij in organov (tudi na lokalni ravni), podpiranje učinkovite decentralizacije, rekonstrukcije države in volilnih procesov;

(b)    podpiranje razvoja dejavne, organizirane in neodvisne civilne družbe, vključno z mediji, ter krepitev socialnega dialoga prek podpore socialnim partnerjem;

(c)     izgradnja in krepitev legitimnih, učinkovitih in odgovornih javnih institucij, spodbujanje institucionalnih in upravnih reform, dobro upravljanje, delovanje proti korupciji in upravljanje javnih financ; podpiranje vladavine prava;

(d)    krepitev varstva človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, migrantov, avtohtonih prebivalcev in ranljivih skupin, boj proti diskriminaciji, spolnemu nasilju, nasilju na podlagi spola in nasilju nad otroki ter trgovini z ljudmi;

(e)  varovanje človekovih pravic s spodbujanjem institucionalnih reform (vključno z reformami za dobro upravljanje in proti korupciji, reformo upravljanja javnih financ in obdavčenja ter reformo javne uprave) ter zakonodajnih, upravnih in regulativnih reform v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti v nestabilnih državah, državah s konflikti in državah v razmerah po konfliktih;

(2)         Spodbujanje socialne vključenosti in vseh razsežnosti človekovega razvoja

(a)    spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti ter enakosti spolov prek izobraževalnih, zdravstvenih in drugih socialnih politik;

4. 

(b)    krepitev zmogljivosti za zagotavljanje splošnega dostopa do osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju; izboljšanje dostopa do izobraževanja za vse, da se povečajo znanje, spretnosti in zaposljivost na trgu dela, po potrebi vključno z odpravo neenakosti in diskriminacije na podlagi dela in porekla ter zlasti kastnega razlikovanja;

(c)  spodbujanje socialne zaščite in vključenosti, dostojnega dela in temeljnih delovnih standardov, pravičnosti in enakosti spolov prek izobraževalnih, zdravstvenih in drugih socialnih politik;

(d)    spodbujanje kakovostnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in zdravstvenih storitev, ki so dostopni za vse (vključno z dekleti/ženskami);

(e)    v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti nasilju na podlagi spola in porekla, ugrabitvam otrok, korupciji in organiziranemu kriminalu, proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter nedovoljenemu prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljene trgovine;

(f)     vzpostavitev razvojno usmerjenih partnerstev na področju kmetijstva, razvoja zasebnega sektorja, trgovine, naložb, pomoči, migracij, raziskav, inovacij in tehnologije ter zagotavljanje javnih dobrin, namenjenih zmanjševanju revščine in socialnemu vključevanju;

(3)  Podpiranje trajnostnega razvoja, krepitev odpornosti južnoazijskih družb na podnebne spremembe in naravne nesreče

(a)    spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti ter preživljanja, integriranega razvoja podeželja, trajnostnega kmetijstva in gozdarstva ter prehranske varnosti in hranilne vrednosti;

(b)    spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov in obnovljivih energetskih virov, varovanja biotske raznovrstnosti, upravljanja voda in ravnanja z odpadki, varstva tal in gozdov;

(c)    prispevanje k obvladovanju podnebnih sprememb s podpiranjem ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, blažitev njihovih posledic in zmanjševanje tveganja nesreč;

(d)    podpiranje prizadevanj za izboljšanje gospodarske razvejanosti, konkurenčnosti in trgovine ter razvoja zasebnega sektorja s posebnim poudarkom na MSP, mikropodjetjih in zadrugah;

(e)    spodbujanje trajnostne porabe in proizvodnje ter naložb v čiste tehnologije, trajnostne energije, promet, trajnostno kmetijstvo in ribištvo, varstvo in povečanje biotske raznovrstnosti in storitve ekosistemov, vključno z vodo in gozdovi, ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest v zelenem gospodarstvu;

(f)  podpiranje pripravljenosti na nesreče in dolgoročnega okrevanja po nesrečah, tudi na področju prehranske in hranilne varnosti, ter pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove;

(4)         Podpora regionalnemu povezovanju in sodelovanju

(a)    spodbujanje regionalnega povezovanja in sodelovanja ob usmerjenosti v rezultate, s podporo ▌regionalnemu povezovanju in dialogu, zlasti prek Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC) in s spodbujanjem razvojnih ciljev procesa iz Carigrada („srce Azije)“;

(b)    podpiranje učinkovitega upravljanja meja in čezmejnega sodelovanja, da se spodbudi trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj v obmejnih regijah; boj proti organiziranemu kriminalu, proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter nedovoljenemu prometu z njimi;

(c)    podpiranje regionalnih pobud, osredotočenih na glavne nalezljive bolezni; prispevanje k preprečevanju tveganj za zdravje in odzivom na ta tveganja, tudi tista, ki izhajajo iz stika med živalmi, ljudmi in njihovimi različnimi okolji;

3.          severna in jugovzhodna Azija

(1)         Spodbujanje demokratičnega upravljanja

(a)    prispevanje k demokratizaciji; izgradnja in krepitev legitimnih, učinkovitih in odgovornih javnih institucij in organov ter varstvo človekovih pravic s spodbujanjem institucionalnih reform (vključno z reformami za dobro upravljanje in proti korupciji, javno upravljanje financ, obdavčenje in reformo javne uprave) ter zakonodajnih, upravnih in regulativnih reform v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti v nestabilnih državah, državah, izpostavljenih konfliktom, in državah v razmerah po konfliktih;

(b)    krepitev varstva človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin in avtohtonih prebivalcev, spoštovanje temeljnih delovnih standardov, boj proti diskriminaciji, boj proti spolnemu nasilju, nasilju na podlagi spola in nasilju do otrok – vključno z otroki v oboroženih spopadih – ter obravnavanje vprašanja trgovine z ljudmi;

(c)    podpiranje prizadevanj za spoštovanje človekovih pravic ASEAN, zlasti Medvladne komisije ASEAN za človekove pravice;

(d)  izgradnja in krepitev legitimnih, učinkovitih in odgovornih javnih institucij ter organov;

(e)    podpiranje dejavne, organizirane in neodvisne civilne družbe; krepitev socialnega dialoga prek podpore socialnim partnerjem;

(f)     podpiranje regionalnih prizadevanj za krepitev demokracije, pravne države in varnosti državljanov, vključno prek reforme pravosodja in varnostnega sektorja, ter spodbujanje medetničnih in medverskih dialogov ter mirovnih procesov;

(g)    v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi in drugim vrstam nedovoljenega trgovanja, pa tudi podpiranje učinkovitega upravljanja meja in čezmejnega sodelovanja, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah; podpiranje dejavnosti odstranjevanja min;

(2)  Spodbujanje socialne vključenosti in vseh razsežnosti človekovega razvoja

(a)    spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti ter enakosti spolov;

(b)    krepitev zmogljivosti za zagotavljanje splošnega dostopa do osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju; izboljšanje dostopa do izobraževanja za vse, da se izboljšajo znanje, spretnosti in zaposljivost na trgu dela, po potrebi vključno z odpravo neenakosti in diskriminacije na podlagi dela in porekla ter zlasti kastnega razlikovanja;

(c)    vzpostavitev razvojno usmerjenih partnerstev na področju kmetijstva, razvoja zasebnega sektorja, trgovine, naložb, pomoči, migracij, raziskav, inovacij in tehnologije ter zagotavljanje javnih dobrin, namenjenih zmanjševanju revščine in socialnemu vključevanju;

(d)  podpiranje regionalnih prizadevanj za preprečevanje tveganj za zdravje in odzivov nanje, tudi tistih, ki izhajajo iz stikov med živalmi, ljudmi in njihovimi različnimi okolji;

(e)    spodbujanje vključujočega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in usposabljanja (vključno z visokošolskim izobraževanjem ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem) ter izboljšanje delovanja trgov dela;

(f)     spodbujanje bolj zelenega gospodarstva ter trajnostne in vključujoče rasti, zlasti na področju kmetijstva, zanesljive preskrbe s hrano in prehrane, trajnostne energije ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov;

(g)    v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti nasilju na podlagi spola in porekla ter ugrabitvam otrok;

(3)  Podpiranje trajnostnega razvoja in povečanje odpornosti družb jugovzhodne Azije na podnebne spremembe in naravne nesreče

(a)    podpiranje blažitve posledic podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, spodbujanje trajnostne porabe in proizvodnje;

(b)    podpiranje regije pri vključevanju podnebnih sprememb v strategije trajnostnega razvoja, razvoju politik in instrumentov za prilagajanje in blaženje, obravnavanju škodljivih učinkov podnebnih sprememb in krepitvi pobud za dolgoročno sodelovanje ter zmanjševanju dovzetnosti za nesreče, da bi podprli večsektorski okvir ASEAN za podnebne spremembe: s kmetijstvom in gozdarstvom do zanesljive preskrbe s hrano (AFCC);

(c)    ob upoštevanju rasti prebivalstva in sprememb potrošniških vzorcev podpiranje trajnostne porabe in proizvodnje ter naložb v čiste tehnologije, zlasti na regionalni ravni, trajnostnih energij, prometa, trajnostnega kmetijstva in ribištva, varstvo in krepitev biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo in gozdovi, ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest v zelenem gospodarstvu;

(d)    povezovanje pomoči, sanacije in razvoja prek zagotavljanja ustrezne nadgradnje kratkoročnih nujnih ukrepov, ki obravnavajo okrevanje po naravni nesreči ali krizi in se izvajajo prek drugih finančnih instrumentov; podpiranje pripravljenosti na nesreče in dolgoročnega okrevanja po nesrečah, tudi na področju prehranske in hranilne varnosti ter pomoči osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove;

(4)  Podpora regionalnemu povezovanju in sodelovanju po vsej severni in jugovzhodni Aziji

(a)    spodbujanje večjega regionalnega povezovanja in sodelovanja, usmerjenega v rezultate, s podporo regionalnemu povezovanju in dialogu;

(b)    podpiranje družbeno-gospodarskega povezovanja in povezljivosti ASEAN, vključno z izvajanjem ciljev v zvezi z razvojem gospodarske skupnosti ASEAN, krovnim načrtom na področju povezljivosti in vizijo za obdobje po letu 2015;

(c)    spodbujanje pomoči na področju trgovine in razvojne pomoči za trgovino, tudi za zagotovitev, da imajo mikro-, mala in srednja podjetja koristi od mednarodnih trgovskih priložnosti;

(d)    okrepitev financiranja trajnostne infrastrukture in omrežij, ki spodbujajo regionalno povezovanje, socialno vključenost in kohezijo ter trajnostno rast, pri čemer se zagotavlja dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka in druge institucije EU za financiranje, pa tudi z drugimi institucijami na tem področju;

(e)    spodbujanje dialoga med institucijami in državami ASEAN ter EU;

(f)     podpiranje regionalnih pobud, osredotočenih na najpomembnejše nalezljive bolezni; prispevanje k preprečevanju tveganj za zdravje in odzivom nanje, tudi tistih, ki izhajajo iz stika med živalmi, ljudmi in njihovimi različnimi okolji.

4.  Srednja Azija

a)          kot krovni cilj prispevanje k trajnostnemu in vključujočemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, socialni koheziji in demokraciji;

(b)         podpiranje zanesljive preskrbe s hrano, dostopa do zanesljive trajnostne preskrbe s energijo, vode in sanitarne oskrbe za lokalno prebivalstvo; spodbujanje in podpiranje pripravljenosti na nesreče ter prilagajanja na podnebne spremembe;

(c)         podpiranje predstavniških in demokratično izvoljenih parlamentov, spodbujanje in podpiranje dobrega upravljanja in procesov demokratizacije, preudarnega upravljanja z javnimi financami, pravne države z dobro delujočimi institucijami in učinkovitim spoštovanjem človekovih pravic in enakosti spolov, podpiranje dejavne, organizirane in neodvisne civilne družbe ter krepitev socialnega dialoga s pomočjo podpore socialnim partnerjem;

(d)         spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, odpravljanje družbenih in regionalnih neenakosti ter podpiranje ▌inovacij in tehnologije ▌, dostojnega dela, ▌kmetijstva in razvoja podeželja, spodbujanje gospodarske razvejanosti prek podpore mikro-, malim in srednjim podjetjem, obenem pa spodbujanje razvoja reguliranega socialnega tržnega gospodarstva, odprte in pravične trgovine ter naložb, vključno z regulativnimi reformami ▌;

(e)  podpiranje učinkovitega upravljanja meja in čezmejnega sodelovanja, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah; v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljene trgovine, vključno z bojem proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter njihovim negativnim učinkom, tudi virusu HIV/aidsu;

(f)          spodbujanje dvostranskega in regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, zajetimi v evropskem sosedskem instrumentu in drugih instrumentih Unije za podporo političnim reformam, vključno ▌z izgradnjo institucij, če je to ustrezno, tehnično pomočjo (npr. TAIEX), izmenjavo informacij in medinstitucionalnim sodelovanjem ter s ključnimi naložbami prek ustreznih mehanizmov za mobilizacijo ▌finančnih virov v sektorjih izobraževanja, okolja in energije ▌ter v zvezi z doseganjem nizkih emisij/odpornostjo proti učinkom podnebnih sprememb.

(g)         krepitev zmogljivosti za zagotavljanje splošnega dostopa do kakovostnih osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju; podpora dostopu prebivalstva, zlasti mladih in žensk, do zaposlitve, med drugim prek podpiranja izboljšanja splošnega, poklicnega in visokošolskega izobraževanja.

5.  Bližnji vzhod

(a)         obravnavanje vprašanj v zvezi z demokratizacijo in upravljanjem (tudi na področju davkov), pravno državo, človekovimi pravicami in enakostjo spolov, temeljnimi svoboščinami in vprašanji politične enakosti, da se spodbudijo politične reforme, boj proti korupciji in preglednost sodnih postopkov ter vzpostavijo legitimne, demokratične, učinkovite in odgovorne javne institucije ter dejavne, neodvisne in organizirane civilne družbe; krepitev socialnega dialoga s pomočjo podpore socialnim partnerjem;

(b)         podpiranje civilne družbe v njenem boju za ohranjanje temeljnih svoboščin, človekovih pravic in demokratičnih načel;

(c)         pospeševanje vključujoče rasti in spodbujanje socialne kohezije in razvoja, zlasti ustvarjanja delovnih mest, socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti ter enakosti spolov; krepitev zmogljivosti za zagotavljanje splošnega dostopa do osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju; po potrebi odpravljanje neenakosti in diskriminacije na podlagi dela in porekla ter zlasti kastnega razlikovanja;

(d)         podpiranje razvoja državljanske kulture, zlasti z usposabljanjem, izobraževanjem in udeležbo otrok, mladih in žensk;

(e)  spodbujanje trajnostne gospodarske reforme in diverzifikacije, odprtih in pravičnih trgovinskih odnosov, razvoja reguliranega in trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva, produktivnih in trajnostnih naložb v glavnih sektorjih (kot je energija, s poudarkom na energiji iz obnovljivih virov) ▌;

(f)          spodbujanje dobrososedskih odnosov, regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, zajetimi v evropskem sosedskem instrumentu, in z zalivskimi državami, zajetimi v instrumentu partnerstva in drugih instrumentih EU ▌, s podporo prizadevanjem za vključevanje znotraj regije, predvidoma na področju gospodarstva, energije, vode, prevoza in beguncev;

(g)         spodbujanje trajnostnega in pravičnega gospodarjenja z vodnimi viri ter zaščite vodnih virov;

(h)         dopolnjevanje sredstev, uporabljenih na podlagi tega instrumenta, s skladnim delom in podporo prek drugih instrumentov in politik EU, ki so lahko usmerjeni na dostop do notranjega trga Unije, mobilnost delovne sile in obsežnejše regionalno povezovanje;

(i)          v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi;

(j)          v okviru povezave med ▌razvojem in migracijami ▌upravljanje migracijskih tokov ter pomoč razseljenim osebam in beguncem ▌.

6.  Druge države

(a)         podpiranje utrjevanja demokratične družbe, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic, enakosti spolov in pravne države ter prispevanje k regionalni in kontinentalni stabilnosti in povezovanju; podpiranje dejavne, organizirane in neodvisne civilne družbe ter krepitev socialnega dialoga s pomočjo podpore socialnim partnerjem;

(b)         zagotavljanje podpore prizadevanjem za prilagoditev, ki bo v regiji potrebna zaradi vzpostavitve različnih prostotrgovinskih območij;

(c)          ▌podpiranje boja proti revščini, neenakosti in izključenosti, tudi z obravnavo osnovnih potreb prikrajšanih skupnosti ▌ter s spodbujanjem socialne kohezije in prerazporeditvenih politik, namenjenih zmanjšanju neenakosti;

(d)         krepitev zmogljivosti za zagotavljanje splošnega dostopa do osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju;

(e)         izboljšanje življenjskih in delovnih razmer s posebnim poudarkom na spodbujanju agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela;

(f)  obravnavanje gospodarske ranljivosti in prispevanje k strukturnemu preoblikovanju s poudarkom na dostojni zaposlitvi prek trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in energetsko učinkovitega nizkoogljičnega gospodarstva, ki temelji na obnovljivih virih, z vzpostavitvijo trdnih partnerstev prek pravičnih trgovinskih odnosov, produktivnih naložb za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem in vključujočem gospodarstvu, prenosa znanja in sodelovanja pri raziskavah, inovacijah in tehnologiji, ter spodbujanje trajnostnega in vključujočega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih na področju migracijskih tokov, nastanitve, zanesljive preskrbe s hrano (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih energij ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo in zemljo;

(g)         odpravljanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter zdravstvenih vprašanj, vključno z virusom HIV/aidsom in njegovim vplivom na družbo.

PRILOGA V

PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU TEMATSKIH PROGRAMOV

A.          PROGRAM O SVETOVNIH JAVNIH DOBRINAH IN IZZIVIH

V skladu s pogoji iz člena 6 je program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih namenjen krepitvi sodelovanja, izmenjavi znanja in izkušenj ter zmogljivosti v partnerskih državah, da bi prispevali k izkoreninjenju revščine, socialni koheziji in trajnostnemu razvoju. Program temelji na naslednjih področjih sodelovanja in zaradi njihove tesne medsebojne povezanosti zagotavlja kar največjo sinergijo med njimi ▌.

Okolje in podnebne spremembe

(a)         prispevanje k zunanji razsežnosti okoljske in podnebne politike EU ob polnem spoštovanju načela koherence politik za razvoj ter drugih načel iz Pogodbe;

(b)         pripravljalne dejavnosti za nudenje pomoči državam v razvoju, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja ali kakršni koli drugi okviri, o katerih bi se pozneje dogovorile Unija in njene države članice v zvezi s trajnostno rabo naravnih virov in okoljsko trajnostjo;

(c)  izvajanje pobud Unije in dogovorjenih zavez na mednarodni in regionalni ravni in/ali čezmejnega značaja, zlasti na področjih podnebnih sprememb s spodbujanjem nizkoogljičnih strategij, odpornih na podnebne spremembe, pri čemer se prednostno obravnavajo strategije za spodbujanje biotske raznovrstnosti, zaščite ekosistemov in naravnih virov, trajnostnega upravljanja, vključno z oceani, zemljo, vodo, ribolovnimi viri in gozdovi (npr. prek mehanizmov, kot je FLEGT), dezertifikacije, integriranega upravljanja vodnih virov, ▌ preudarnega ravnanja s kemikalijami in odpadki, učinkovitosti virov in zelenega gospodarstva;

(d)          ▌izboljšanje vključevanja podnebnih in okoljskih ciljev na področju razvojnega sodelovanja EU s podporo metodološkemu in raziskovalnemu delu o državah v razvoju, v njih ter z njihove strani, vključno z mehanizmi za spremljanje, poročanje in preverjanje, kartiranjem ekosistemov, ocenjevanjem in vrednotenjem, krepitvijo strokovnega znanja na področju okolja ter spodbujanjem inovativnih ukrepov in skladnosti politik;

(e)  krepitev okoljskega upravljanja in podpora razvoju mednarodne politike ▌za izboljšanje usklajenosti ▌in učinkovitosti globalnega upravljanja trajnostnega razvoja s podporo okoljskemu spremljanju in ocenjevanju na regionalni in mednarodni ravni ter s spodbujanjem učinkovitih ukrepov za spoštovanje in izvrševanje večstranskih okoljskih sporazumov v državah v razvoju ▌;

(f)          vključevanje obvladovanja tveganja v primeru nesreč in prilagajanja podnebnim spremembam v razvojno načrtovanje in naložbe v razvoj ter spodbujanje izvajanja strategij za zmanjšanje tveganja nesreč, na primer zaščite ekosistemov in obnavljanja mokrišč;

(g)         priznavanje ključne vloge kmetijstva in živinoreje v podnebnih politikah, in sicer s spodbujanjem malih kmetijskih in živinorejskih gospodarstev kot samostojnih strategij za prilagajanje na podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic na jugu, saj ta gospodarstva trajnostno uporabljajo naravne vire, kot so voda in pašniki.

Trajnostna energija

(a)         spodbujanje dostopa do zanesljivih, varnih, cenovno sprejemljivih, podnebju prijaznih in trajnostnih energetskih storitev kot ključnega gonila za izkoreninjenje revščine ter vključujočo rast in razvoj, s posebnim poudarkom na uporabi lokalnih in regionalnih obnovljivih virov energije in na zagotavljanju dostopa za revne ljudi v oddaljenih regijah;

(b)         spodbujanje večje uporabe tehnologij na področju obnovljive energije, zlasti decentraliziranih pristopov, ter energetske učinkovitosti in trajnostnih strategij za razvoj z nizkimi emisijami;

(c)         spodbujanje energetske varnosti partnerskih držav in lokalnih skupnosti, npr. z razvejanostjo virov in poti, obravnavanjem vprašanj nestanovitnosti cen in potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanjem trgov ter spodbujanjem energetskih, zlasti električnih, povezav in trgovanja.

Človekov razvoj, vključno z dostojnim delom, socialno pravičnostjo in kulturo

(a)         Zdravje

5. 

(i)     izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi v državah v razvoju s podpiranjem vključujočega in splošnega dostopa do dobrih temeljnih javnih zdravstvenih ▌ustanov, blaga in storitev ter njihovega enakopravnega zagotavljanja z neprekinjeno nego, ki sega od preprečevanja do spremljanja po zdravljenju, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebam pripadnikov prikrajšanih in ranljivih skupin prebivalstva;

(ii)     podpora in oblikovanje političnega programa svetovnih pobud, ki neposredno znatno koristijo partnerskim državam, pri čemer se upoštevajo usmerjenost k doseganju rezultatov, učinkovitost pomoči in učinki na zdravstvene sisteme, vključno s podporo partnerskim državam, da bodo uspešneje sodelovale pri teh pobudah;

(iii)  podpora posebnim pobudam, zlasti na regionalni in svetovni ravni, ki krepijo zdravstvene sisteme ter državam pomagajo pri razvoju in izvajanju smotrnih, z dokazi podprtih in trajnostnih nacionalnih zdravstvenih politik, ter na prednostnih področjih (npr. zdravje otrok in mater, vključno z imunizacijo, ter odziv na globalne grožnje za zdravje, kot so HIV/aids, tuberkuloza, malarija in druge z revščino povezane in zapostavljene bolezni);

(iiia) spodbujanje popolnega in učinkovitega izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, pa tudi sklepnih dokumentov konferenc o njihovem pregledu ter v zvezi s tem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

(iiib) spodbujanje, zagotavljanje in širjenje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja, zlasti ženske in otroke.

(b)  Izobraževanje, znanje in spretnosti

(i)     podpora doseganju mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja s pomočjo globalnih pobud in partnerstev, s posebnim poudarkom na spodbujanju znanja, spretnosti in vrednot za trajnostni in vključujoč razvoj;

(ii)     spodbujanje izmenjave izkušenj, dobrih praks in inovacij na podlagi uravnoteženega pristopa k razvoju izobraževalnih sistemov;

(iii)    izboljšanje enakega dostopa do izobraževanja in njegove kakovosti, zlasti za pripadnike ranljivih skupin, migrante, ženske in dekleta, pripadnike verskih manjšin, invalide, osebe, ki živijo v nestabilnih razmerah, in v državah, ki so najdlje od uresničevanja svetovnih ciljev, ter zvišanje deleža oseb, ki zaključijo osnovno izobraževanje, in oseb, ki se vključijo v nižje srednje izobraževanje.

(c)  Enakost spolov, krepitev vloge žensk ter zaščita pravic žensk in deklet

(i)     podpora nacionalnim, regionalnim in lokalnim programom, da bi spodbudili krepitev ekonomske in socialne vloge žensk in deklet ter jih spodbujali k vodenju in enakopravnemu sodelovanju v političnem življenju;

(ii)    podpora nacionalnim, regionalnim in globalnim pobudam, da bi spodbudili vključevanje načela enakosti spolov ter krepitve vloge žensk in deklet v politike, načrtovanje in proračune, med drugim v mednarodne, regionalne in nacionalne razvojne okvire in v program učinkovitosti pomoči; pomoč pri odpravi pristranskih praks izbiranja na podlagi spola;

(iii)  obravnava spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter podpora žrtvam takšnega nasilja.

(d)  Otroci in mladina

(i)     boj proti trgovanju z otroki, vsem oblikam zlorabe in nasilja nad njimi ter vsem oblikam dela otrok, boj proti porokam otrok ter spodbujanje politik, kjer se upoštevata posebna ranljivost in potencial mladine in otrok, ter zaščita njihovih pravic, vključno z vpisom v matično knjigo ob rojstvu, interesov, izobrazbe, zdravja in virov preživetja, začenši s participacijo in krepitvijo njihove vloge;

(ii)    krepitev ozaveščenosti in zmogljivosti držav v razvoju, da lahko oblikujejo politike v korist mladih in otrok ter spodbujanje vloge otrok in mladih kot akterjev pri razvoju;

(iii)  podpora pripravi konkretnih strategij in ukrepov za reševanje posebnih problemov in izzivov, ki zadevajo mlade in otroke, zlasti na področjih zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja, pri čemer je treba pri vseh zadevnih ukrepih upoštevati njihove največje koristi.

(e)  Nediskriminacija

(i)     podpora lokalnim, regionalnim, nacionalnim in globalnim pobudam za spodbujanje nediskriminacije na podlagi spola, spolne identitete, rasnega ali etničnega porekla, kaste, veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, bolezni, starosti in spolne usmerjenosti, in sicer z razvojem politik, načrtov in proračunov, pa tudi z izmenjavo dobrih praks ter strokovnega znanja in izkušenj;

(ii)    zagotavljanje obsežnejšega dialoga glede vprašanja nediskriminacije in zaščite zagovornikov človekovih pravic.

(f)          Zaposlovanje, znanje in spretnosti, socialna zaščita in socialna vključenost

(i)     podpiranje visoke ravni produktivnega in dostojnega zaposlovanja, zlasti s podporo smotrnim politikam in strategijam izobraževanja in zaposlovanja, poklicnemu usposabljanju za večje možnosti zaposlitve, ki upošteva potrebe in možnosti lokalnega trga dela, ter izboljšanju delovnih pogojev, tudi v sektorju sive ekonomije, spodbujanje dostojnega dela na podlagi osnovnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (MOD), vključno z bojem proti delu otrok, in socialnega dialoga ter spodbujanje mobilnosti delovne sile ob upoštevanju in spodbujanju pravic migrantov;

(ii)  krepitev socialne kohezije, zlasti z vzpostavitvijo in krepitvijo trajnostnih sistemov socialne zaščite, vključno s sistemi socialnega zavarovanja za ljudi, ki živijo v revščini, in fiskalno reformo, povečanje zmogljivosti davčnih sistemov ter boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, s čimer bi prispevali k večji enakosti in porazdelitvi bogastva;

(iii)  krepitev socialne vključenosti in enakosti spolov s sodelovanjem na področju enakopravnega dostopa do osnovnih storitev, delovnih mest za vse, krepitve vloge in spoštovanja pravic nekaterih skupin, zlasti migrantov, otrok in mladih, invalidov, žensk, avtohtonega prebivalstva in pripadnikov manjšin, da se zagotovi, da te skupine lahko sodelujejo in dejansko sodelujejo pri ustvarjanju blaginje in kulturne raznolikosti ter imajo od njiju koristi.

(g)         Rast, delovna mesta in vključevanje zasebnega sektorja

(i)     spodbujanje ukrepov za večje število in boljšo kakovost delovnih mest z razvijanjem konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro-, malih in srednjih podjetij ter njihovim vključevanjem v lokalno, regionalno in svetovno gospodarstvo, pomoč državam v razvoju, da se vključijo v regionalne in večstranske trgovinske sisteme;

(ii)  razvoj lokalnih obrti, ki prispevajo k ohranjanju lokalne kulturne dediščine;

(iii)  razvoj družbeno in ekološko odgovornega lokalnega zasebnega sektorja ter izboljšanje poslovnega okolja;

(iv)   spodbujanje učinkovitih gospodarskih politik, ki podpirajo razvoj lokalnega gospodarstva in lokalne industrije in so usmerjene v zeleno in vključujoče gospodarstvo, učinkovito rabo virov ter trajnostno potrošnjo in proizvodnjo;

(v)    spodbujanje uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev kot orodja za podpiranje rasti v korist revnih v vseh sektorjih, da bi premostili digitalne neenakosti med državami v razvoju in industrijsko razvitimi državami ter neenakosti znotraj držav v razvoju in vzpostavili ustrezen politični in regulativni okvir na tem področju, ter spodbujanje razvoja potrebne infrastrukture ter uporabe storitev in aplikacij na podlagi IKT;

(vi)   spodbujanje finančne vključenosti z omogočanjem dostopa do finančnih storitev in njihove učinkovite uporabe, npr. mikroposojil in prihrankov, mikro zavarovanj in nakazil, za mikro-, mala in srednja podjetja ter gospodinjstva, zlasti pa za prikrajšane in ranljive skupine.

(h)  Kultura

(i)     spodbujanje medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in spoštovanja enakega dostojanstva vseh kultur;

(ii)    krepitev mednarodnega sodelovanja, da bi spodbudili prispevek kulturnih panog h gospodarski rasti v državah v razvoju ter tako v celoti izkoristili zmožnost tega sodelovanja za boj proti revščini, vključno z reševanjem vprašanj, kot so dostop do trga in pravice intelektualne lastnine;

(iii)  spodbujanje spoštovanja družbenih, kulturnih in duhovnih vrednot avtohtonega prebivalstva in manjšin, da se povečata enakost in pravičnost v večnarodnostnih družbah v skladu s splošnimi človekovimi pravicami, do katerih je upravičen vsakdo, vključno z avtohtonim prebivalstvom in pripadniki manjšin;

(iv)   podpora kulturi kot obetavni gospodarski panogi za razvoj in rast.

Prehranska in hranilna varnost ter trajnostno kmetijstvo

S programom se bodo okrepili sodelovanje, izmenjava znanja in izkušenj ter sposobnosti partnerskih držav v zvezi s štirimi stebri prehranske varnosti s pristopom, pri katerem se upoštevajo vprašanja enakosti spolov: razpoložljivost hrane (proizvodnja), dostop (vključno z zemljišči, infrastrukturo za prevoz hrane z območij s presežkom na območja s primanjkljajem, trgi, vzpostavljanjem nacionalnih zalog hrane in varnostnimi mrežami), izkoristek (programi prehranjevanja na družbeno zavedne načine) in stabilnost, pri čemer se daje prednost petim razsežnostim: malim kmetijskim in živinorejskim gospodarstvom, predelavi živil za ustvarjanje dodane vrednosti, upravljanju, regionalnemu vključevanju in mehanizmom pomoči za ranljive prebivalce. V programu bo obravnavana tudi pravična trgovina.

(a)         spodbujanje razvoja malih trajnostnih kmetijskih in živinorejskih gospodarstev z nizkoogljičnim varnim dostopom do tehnologije (vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami), ki temelji na ekosistemu in je odporen na podnebne spremembe, s priznavanjem, spodbujanjem in pospeševanjem lokalnih in avtonomnih strategij prilagajanja v zvezi s podnebnimi spremembami ter s storitvami za pospeševanje in tehničnimi storitvami, shemami za razvoj podeželja, ukrepi za produktivne in odgovorne naložbe v skladu z mednarodnimi smernicami, trajnostnim upravljanjem zemlje in naravnih virov, zaščito različnih vrst zemljiških pravic prebivalstva in zagotavljanjem dostopa do zemlje za lokalno prebivalstvo ter zaščito genetske raznolikosti v ugodnem gospodarskem okolju;

(b)  podpiranje okoljsko in družbeno odgovornega oblikovanja politik in upravljanja zadevnih sektorjev, vloge javnih in nejavnih akterjev pri njegovi ureditvi ter uporabe javnih dobrin, njegovih organizacijskih zmogljivosti, poklicnih organizacij in institucij;

(c)         krepitev prehranske in hranilne varnosti s pomočjo ustreznih politik, vključno z varstvom biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, politik za prilagajanje podnebnim spremembam, informacijskih sistemov, preprečevanja in obvladovanja kriz ter strategij prehranjevanja, usmerjenih na ranljive prebivalce, pri katerih se zberejo sredstva, potrebna za osnovno posredovanje, s katerim bi lahko preprečili veliko večino primerov podhranjenosti;

(d)         spodbujanje varnih in trajnostnih praks v celotni verigi preskrbe s hrano in krmo.

Migracije in azil

Namen programa je okrepiti politični dialog, sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj ter zmogljivosti partnerskih držav, organizacij civilne družbe in lokalnih organov, da se podpre mobilnost oseb kot pozitiven element človekovega razvoja. Program, zasnovan na pristopu, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove pravice, tj. državljanske in politične, gospodarske, socialne in kulturne, bo obravnaval izzive migracijskih tokov, vključno z migracijami jug-jug, položajem ranljivih migrantov, kot so mladoletniki brez spremstva, žrtve trgovine z ljudmi, prosilci za azil in migrantke, ter položajem otrok, žensk in družin, ki ostanejo v državah izvora.

(a)         spodbujanje upravljanja migracij na vseh ravneh, s posebnim poudarkom na družbenih in gospodarskih posledicah migracij, ter priznavanje osrednje vloge organizacij civilne družbe, tudi diaspor, in lokalnih organov pri obravnavanju migracij kot bistvenega sestavnega dela razvojne strategije;

(b)  zagotavljanje boljšega upravljanja migracijskih tokov v vseh njihovih razsežnostih, tudi s krepitvijo zmogljivosti vlad in drugih zadevnih deležnikov v partnerskih državah na področjih, kot so: zakonite migracije in mobilnost; preprečevanje nezakonitih migracij, tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi; olajšanje trajne vrnitve nezakonitih migrantov ter podpora prostovoljnemu vračanju in ponovnemu vključevanju v družbo; zmogljivosti integriranega upravljanja meja; mednarodna zaščita in azil;

(c)         doseganje čim večjega razvojnega učinka povečane regionalne in globalne mobilnosti ljudi, zlasti dobro upravljanih delovnih migracij, izboljšanje vključevanja migrantov v namembnih državah, spodbujanje in zaščita pravic migrantov in njihovih družin s podporo oblikovanju in izvajanju preudarnih regionalnih in nacionalnih politik na področju migracij in azila, z vključevanjem razsežnosti migracij v druge regionalne in nacionalne politike ter s podporo udeležbi organizacij migrantov in lokalnih organov pri oblikovanju politik in spremljanju postopkov izvajanja politik;

(d)  izboljšanje splošnega razumevanja povezave med migracijami in razvojem, vključno z družbenimi in gospodarskimi posledicami vladnih politik, bodisi na področju migracij/azila bodisi v drugih sektorjih;

(e)         krepitev zmogljivosti na področju azila in zmogljivosti sprejema v partnerskih državah.

Program se bo upravljal skladno s Skladom za migracije in azil ter Skladom za notranjo varnost ob polnem spoštovanju načela koherence politik za razvoj.

B.  PROGRAM O ORGANIZACIJAH CIVILNE DRUŽBE IN LOKALNIH ORGANIH

V skladu s sklepi pobude o strukturiranem dialogu ter podporo EU demokraciji, človekovim pravicam in dobremu upravljanju je cilj programa krepitev organizacij civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah ter, če je v tej uredbi tako določeno, v Uniji, državah kandidatkah in morebitnih državah kandidatkah za članstvo. Namen programa je spodbujati okolje, ki omogoča sodelovanje državljanov ter ukrepanje in sodelovanje civilne družbe, izmenjavo znanja in izkušenj ter zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah v podporo mednarodno dogovorjenim razvojnim ciljem.

V skladu s pogoji iz člena 6 program prispeva k:

(a)         vključujoči in močni družbi v partnerskih državah z okrepljenimi organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi ter osnovnimi storitvami za prebivalstvo, ki potrebuje pomoč;

(b)         večji ozaveščenosti evropskih državljanov glede razvojnih vprašanj ter mobilizaciji aktivne javne podpore v Uniji, morebitnih državah kandidatkah in državah kandidatkah za članstvo za zmanjšanje revščine in strategije trajnostnega razvoja v partnerskih državah;

(c)  povečani zmogljivosti evropskih in južnih mrež, platform in zvez civilne družbe in lokalnih organov za zagotovitev vsebinskega in neprekinjenega političnega dialoga na področju razvoja ter za spodbujanje demokratičnega upravljanja.

Morebitne dejavnosti, ki naj bi jih podpiral ta program ▌:

(a)         posredovanje v partnerskih državah, ki podpira ranljive in marginalizirane skupine ▌z zagotavljanjem osnovnih storitev, ki se izvajajo s pomočjo organizacij civilne družbe in lokalnih organov;

(b)         razvoj zmogljivosti ciljnih akterjev, ki dopolnjujejo podporo v okviru nacionalnega programa, pri čemer so ukrepi namenjeni:

(i)     ustvarjanju okolja, ki spodbuja sodelovanje državljanov in ukrepanje civilne družbe ter zmogljivosti organizacij civilne družbe, da bodo lahko učinkovito sodelovale pri oblikovanju politik in spremljanju postopkov izvajanja politik;

(ii)     spodbujanju okrepljenega dialoga in boljšega medsebojnega delovanja organizacij civilne družbe, lokalnih organov, države in drugih akterjev na področju razvoja;

(iii)  krepitvi zmogljivosti lokalnih organov, da bodo lahko učinkovito sodelovali v razvojnem procesu, ob priznavanju njihove posebne vloge in posebnosti;

(c)         povečanje ozaveščenosti javnosti glede razvojnih vprašanj, krepitev vloge ljudi, da bi postali dejavni in odgovorni državljani, ter spodbujanje formalnega in neformalnega izobraževanja za razvoj v Uniji, državah kandidatkah in morebitnih državah kandidatkah za članstvo, da se razvojna politika zasidra v evropskih družbah, da se zagotovi večja podpora javnosti ukrepom proti revščini in pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju, da se poveča ozaveščenost glede vprašanj in težav, s katerimi se spopadajo države v razvoju in njihovi prebivalci, ter da se spodbujata pravica do razvojnega procesa, v katerem je mogoče v celoti udejanjiti vse človekove pravice in temeljne svoboščine, in socialna razsežnost globalizacije;

(d)         usklajevanje, razvoj zmogljivosti in institucionalna krepitev mrež civilne družbe in lokalnih organov v okviru njihovih organizacij in med različnimi vrstami deležnikov, ki so dejavni v evropski javni razpravi o razvoju, ter usklajevanje, razvoj zmogljivosti in institucionalna krepitev južnih mrež organizacij civilne družbe in lokalnih organov ter krovnih organizacij.

Organizacije civilne družbe so nedržavni neprofitni akterji, ki delujejo neodvisno in odgovorno, vključujejo pa: nevladne organizacije, organizacije avtohtonih prebivalcev, organizacije nacionalnih in/ali narodnostnih manjšin, organizacije v diaspori, organizacije migrantov v partnerskih državah, lokalna trgovska združenja in lokalne skupine državljanov, zadruge, združenja delodajalcev in sindikate (socialne partnerje), organizacije, ki zastopajo ekonomske in socialne interese, organizacije za boj proti korupciji in goljufijam ter za spodbujanje dobrega upravljanja, organizacije, ki se borijo za državljanske pravice in proti diskriminaciji, lokalne organizacije (vključno z mrežami), ki delujejo na področju decentraliziranega regionalnega sodelovanja in povezovanja, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, okoljske, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja ter skupnosti, mediji ter vsa nevladna združenja in neodvisne ustanove, vključno z neodvisnimi političnimi ustanovami, ki lahko prispevajo k izvajanju ciljev te uredbe.

Lokalni organi zajemajo veliko različnih podnacionalnih ravni in vej oblasti, kot so občine, skupnosti, okrožja, okraji, pokrajine, regije itd.

***

PRILOGA VI

PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU VSEAFRIŠKEGA PROGRAMA

Vseafriški program podpira cilje in splošna načela strateškega partnerstva med EU in Afriko. Spodbuja načeli partnerstva, osredotočenega na ljudi, in obravnavanja Afrike kot celote ter skladnost med regionalno ravnjo in ravnjo celine. Osredotočen bo na nadregionalne, celinske ali globalne dejavnosti v Afriki in skupaj z njo ter bo podpiral skupne pobude Afrike in EU v svetovnem okviru. Program zagotavlja podporo zlasti na naslednjih področjih v okviru partnerstva:

           mir in varnost,

           demokratično upravljanje in človekove pravice,

           trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura (vključno v zvezi s surovinami),

           razvojni cilji tisočletja in mednarodno dogovorjeni novi razvojni cilji za obdobje po letu 2015,

           energetika,

           podnebne spremembe in okolje,

           migracije, mobilnost in zaposlovanje,

           znanost, informacijska družba in vesolje, ▌

           medsektorska vprašanja.

6. 

7. PRILOGA VII

OKVIRNA DODELJENA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2014–2020

(v milijonih EUR)

Skupaj                                                                                                   19 662

(1)         Geografski programi                                                                11 809(5)

a)     po geografskih območjih

· Latinska Amerika                                                  2 500

· južna Azija                                                              3813

· severna in jugovzhodna Azija                                2870

· srednja Azija                                                           1072

· Bližnji vzhod                                                             545

· druge države                                                              251

b)     po področjih sodelovanja

· človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje  najmanj 15 %

· vključujoča in trajnostna rast za človekov razvoj   najmanj 45 %

(2)  Tematski programi  7 008

a)     svetovne javne dobrine in izzivi                                     5 101

· okolje in podnebne spremembe (6)                                          27 %

· trajnostna energija                                                               12 %

· človekov razvoj, vključno z dostojnimdelom, socialno pravičnostjo in kulturo

  25 %

od tega:

       zdravje                                                                         najmanj   40 %

       izobraževanje, znanje in spretnosti                           najmanj 17,5 %

       enakost spolov, krepitev vloge žensk terzaščita pravic žensk in deklet; otroci

in mladina, nediskriminacija; zaposlovanje, znanje in spretnosti,

         socialna zaščita in socialna vključenost; rast, delovna mesta

         in vključevanje zasebnega sektorja, kultura             najmanj  27,5 %

· prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo  29 %

· migracije in azil                                                                      7 %

Vsaj 50 % sredstev, pred uporabo označevalcev na podlagi metodologije OECD (Rio označevalci), bo namenjenih za podnebne ukrepe in z okoljem povezane cilje.

b)     organizacije civilne družbe in lokalni organi  1 907

(3)         Vseafriški program                                                                           845

__________________

(1)

* Amendments: new or amended text is highlighted in bold italics; deletions are indicated by the symbol ▌.

(2)

              UL C …

(3)

              Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne ...

(4)

              Opomba: Prejšnje priloge I, II in III črtane.

(5)

              Od tega je 758 milijonov EUR nedodeljenih sredstev.

(6)

              Načeloma bi bila sredstva enakomerno porazdeljena med okolje in podnebne spremembe.


ANNEX TO THE LEGISLATIVE RESOLUTION

STATEMENTS and DECLARATIONS

Draft Statement by the Commission on the strategic dialogue with the European Parliament(1)

On the basis of Article 14 TEU, the Commission will conduct a strategic dialogue with the European Parliament prior to the programming of [add the name of the corresponding ENI, DCI, IPA II, EIDHR, ISP, PI Regulation] and after initial consultation of its relevant beneficiaries, where appropriate. The Commission will present to the Parliament the relevant available documents on programming with indicative allocations foreseen per country/region, and, within a country/region, priorities, possible results and indicative allocations foreseen per priority for geographic programmes, as well as the choice of assistance modalities*. The Commission will present to the Parliament the relevant available documents on programming with thematic priorities, possible results, choice of assistance modalities*, and financial allocations for such priorities foreseen in thematic programmes. The Commission will take into account the position expressed by the European Parliament on the matter.

The Commission will conduct a strategic dialogue with the European Parliament in preparing the Mid Term Review and before any substantial revision of the programming documents during the period of validity of this Regulation.

The Commission, if invited by the European Parliament, will explain where Parliament's observations have been taken into consideration in the programming documents and any other follow-up given to the strategic dialogue.

CIR, IPA II, ENI, PI, DCI

Draft Statement by the European Parliament on the suspension of assistance

granted under the financial instruments

The European Parliament notes that the Regulation establishing a financing instrument for development cooperation, the Regulation establishing a European Neighbourhood Instrument, the Regulation establishing a Partnership Instrument for cooperation with third countries and the Regulation on the Instrument for Pre-accession Assistance do not contain any explicit reference to the possibility of suspending assistance in cases where a beneficiary country fails to observe the basic principles enunciated in the respective instrument and notably the principles of democracy, rule of law and the respect for human rights. 

The European Parliament considers that any suspension of assistance under these instruments would modify the overall financial scheme agreed under the ordinary legislative procedure. As a co-legislator and co-branch of the budgetary authority, the European Parliament is therefore entitled to fully exercise its prerogatives in that regard, if such a decision is to be taken.

Draft

DECLARATION BY THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE COMMISSION ON ARTICLE 5.2(c) OF THE DCI

With regard to the application of Article 5.2.c) of Regulation (EU) Nr. .../xxxx at the time of entry into force of that Regulation, the following partner countries are considered eligible for bilateral cooperation, as exceptional cases, including in view of phasing out development grant aid: Cuba, Colombia, Ecuador, Peru and South Africa.

Draft

DECLARATION BY THE COMMISSION ON ARTICLE 5 OF THE DCI

The Commission will seek the views of the European Parliament before changing the application of Article 5.2.c).

Draft Declaration by the Commission

This Regulation should enable the Union to contribute to fulfilling the joint Union commitment of providing continued support for human development to improve people's lives in line with the MDGs. At least 20% of allocated assistance under this Regulation will be allocated to basic social services, with a focus on health and education, and to secondary education, recognising that a degree of flexibility must be the norm, such as cases where exceptional assistance is involved. Data concerning the respect of this declaration will be included in the annual report referred to in Article 13 of the Common Implementing Regulation.

(1)

The Commission will be represented at the responsible Commissioner level


OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

7. decembra 2011 je bil objavljen predlog Evropske komisije za oblikovanje instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, s katerim se je začel postopek, ki bo vodil k novi pravni podlagi za razvojne politike Unije. Predlog je vseboval več novih vidikov. Najpomembnejši je najbrž diferenciacija, tj. razlikovanje med najmanj razvitimi državami in državami, ki so napredovale v države z višjim srednjim dohodkom. Enako pomembno je zmanjšanje števila tematskih programov s pet na dva, s čimer se je skrajšalo besedilo, medtem ko so prednostne naloge geografskih in tematskih programov opredeljene v prilogah. Poenostavitev je še en cilj predloga, ki v polni meri izkorišča krovni cilj usklajevanja s politikami partnerskih držav. Če ima partnerska država svoj razvojni načrt, državni strateški dokumenti ne bodo več potrebni.

Poročevalec se strinja z načeli in cilji, ki jih je določila Komisija v svojem predlogu, vendar predlaga več sprememb, med katerimi številne odražajo prednostne naloge glede prihodnje razvojne politike Unije in njenega izvajanja, ki jih je Parlament že predhodno izrazil.

2. Glavni vidiki osnutka poročila

a) Usklajevanje in dodana vrednost

Da Unija lahko doseže svoj polni spodbudni učinek, bi njene razvojne politike morale v polni meri izkoristiti dodano vrednost EU s kombiniranjem vpliva držav članic in dodajanjem njihovih skupnih političnih rešitev. Tu ne gre samo za učinkovito uporabo finančnih virov. Boljša uporaba sredstev se bo namreč zagotovila z usklajevanjem in pametno delitvijo dela med državami članicami in Komisijo, kar mora biti prednostna naloga. Zato poročevalec pozdravlja besedilo v predlogu o instrumentu za razvojno sodelovanje: „boljše dopolnjevanje in poenotenje, uskladitev s partnerskimi državami in bolj usklajeni postopki, tako med Unijo in njenimi državami članicami kakor tudi v odnosih z drugimi donatorji in akterji razvoja“, da se preprečijo prekrivanje in izpustitve ter zagotovi stroškovno učinkovito zagotavljanje pomoči. Poročevalec izraža željo, da se skupno načrtovanje programov s strani Unije in njenih držav članic uresniči povsod, kjer je to mogoče.

Poleg tega vloga Unije kot donatorke razvojne pomoči ne bi smela biti zgolj vloga osemindvajsete evropske donatorke, prav tako pa bi morala biti tudi večja od vloge povezovalke. Potencialni vpliv Unije je lahko najbolj uporaben na področjih, ki so politične narave: spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic.

b) Diferenciacija

Diferenciacija je pomemben nov vidik predloga Komisije. Ker so se nekatere države s srednjim dohodkom uspele prebiti v skupino G20 (BRICS) in so same donatorke razvojne pomoči (Kitajska), se je potreba po ohranitvi programov dvostranske pomoči s temi državami zmanjšala. Če proračunska podpora, ki jo zagotavlja EU, v celotnem proračunu partnerske države predstavlja le zelo majhen delež, je učinek te podpore omejen. In če ima država dovolj sredstev, da gradi ceste v podsaharski Afriki, bi morala biti sposobna zagotavljati tudi zdravstveno varstvo lastnim državljanom. Ni pa mogoče prezreti dejstva, da v teh državah s srednjim dohodkom živi približno 70 % svetovnega revnega prebivalstva in da je osrednji cilj razvojne pomoči EU zmanjšati to revščino.

Komisija se je v svojem predlogu upravičeno odločila, da bo svoj proračun za geografske programe osredotočila na najmanj razvite države in druge države z nizkim dohodkom, kar utemeljuje s tem, da mora EU svoje vire usmeriti tja, kjer so najbolj potrebni in kjer bodo imeli največji učinek. Komisija zato predlaga, da se 19 držav izključi iz prejemanja pomoči v okviru dvostranskih geografskih programov, pri čemer se za (dokaj trdno) merilo uporabi BND na prebivalca. Te države bodo kljub temu še vedno upravičene do tematskih programov.

Čeprav se poročevalec strinja z načelom, da je treba pomoč usmeriti tja, kjer je najbolj potrebna in kjer bo imela največji učinek, meni da odločitev za napredovanje ne more temeljiti samo na merilu BND na prebivalca, saj slednji ne odraža socialnih neenakosti. Potrebno je tudi več prožnosti pri postopnem ukinjanju geografskih programov.

Zato so bile uvedene naslednje prilagoditve: BND na prebivalca sicer ostaja izhodišče za diferenciacijo, vendar se predlagajo dodatni kazalniki, ki merijo razširjenost revščine, neenakost in človekov razvoj. Poleg tega bi bilo treba pri vseh državah s srednjim dohodkom uporabiti kakovostna merila: dvostranska pomoč bi se naj nadaljevala samo, če ima EU velik potencialni spodbudni učinek in lahko zagotovi dodano vrednost.

Omogočeno je postopno ukinjanje geografskih programov, pri čemer si je treba prizadevati za tesno sodelovanje z drugimi donatorji in partnersko državo. V prehodnem obdobju se je treba osredotočiti samo na posebna področja, kot so davčni sistemi, socialna kohezija, dobro upravljanje in človekove pravice.

c) Poenostavitev

Ena od prednostnih nalog Komisije v tem večletnem finančnem okviru je poenostavitev regulativnega okolja. To za instrument za razvojno pomoč pomeni, da ga bo Unija, kjer je mogoče, uskladila z nacionalnimi razvojnimi načrti partnerskih držav in njihovim ciklom načrtovanja programov. Če bo za določeno partnersko državo obstajal ustrezen nacionalni razvojni načrt, se zanjo ne bo pripravil državni strateški dokument.

Poročevalec se s tem konceptom strinja. Ne strinja pa se s predlogom Komisije, da se kot osnova za načrtovanje programov uporabi „skupni okvirni dokument“, saj ti dokumenti niso podvrženi nikakršnemu parlamentarnemu nadzoru, ne na ravni EU ne na ravni partnerske države.

d) Človekov razvoj

Komisija v svojem predlogu navaja, da bi bilo treba podpori socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju nameniti najmanj 20 % tematskega programa za „svetovne javne dobrine in izzive“. Poročevalec meni, da je besedna zveza „človekov razvoj in socialno vključevanje“ preohlapna. Zato predlaga povečanje tega deleža, kar obrazloži na naslednji način: „vsaj 20 % sredstev, ki so na razpolago v okviru te uredbe, se uporabi za podporo zagotavljanju osnovnih socialnih storitev, kot je določeno v razvojnih ciljih tisočletja ZN“. Tako je predlog še vedno skladen s predhodnim stališčem Evropskega parlamenta in z zavezo iz sedanjega instrumenta za razvojno sodelovanje.

e) Skladnost politik za razvoj

Poročevalec je presenečeno ugotovil, da skladnost politik za razvoj kot taka v predlogu Komisije ni omenjena. Naveden je bil samo sklic na člen 21 PDEU v zvezi s celovito usklajenostjo zunanjega delovanja EU. Zato je bil v več delov besedila dodan poseben sklic na skladnost politik za razvoj, da se poudari pomen te zahteve: druge dejavnosti Unije ne smejo škodovati doseganju glavnega cilja razvojne politike EU, tj. zmanjšanja revščine.

f) Povezovanje pomoči, sanacije in razvoja

Vrzel med humanitarno in razvojno pomočjo ter med nujnim in dolgoročnim ukrepanjem je še vedno velik izziv. Pristopa imata različni perspektivi in različne postopke, zato je za boljše povezovanje potrebna trdna politična zavezanost. Komisija kaže to zavezanost, vendar je v novem instrumentu za razvojno sodelovanje potrebno jasno sporočilo o povezavi med pomočjo, sanacijo in razvojem (LRRD). Komisija je v svojem predlogu tej temi namenila poseben člen (12), ki ga je poročevalec nekoliko prilagodil. Opredeljen je pojem krize in dodano je besedilo o naravnih nesrečah in krepitvi odpornosti ljudi.

g) Prilagajanje podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic

Predlog podpira cilj Komisije, da se vsaj 20 % proračuna EU nameni nizkoogljični družbi, ki je odporna na podnebne spremembe. Vendar pa je poročevalec dodal sklic, da so se EU in njene države članice zavezale k zagotavljanju finančnih sredstev za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem v državah v razvoju, ki so dodatna k njihovi namenitvi 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč (ODA), saj financiranje prilagajanja podnebnim spremembam v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje ne sme oslabiti ali ogroziti boja proti revščini.

h) Vseafriški program

Vseafriški program je nov element v predlogu, ki podpira izvajanje skupne strategije Afrika-EU na regionalni, celinski in svetovni ravni. Čeprav poročevalec razume potrebo po tem programu, je izvedel nekatere spremembe, da se zagotovita dopolnjevanje in doslednost, kar zadeva uredbo o instrumentu za razvojno sodelovanje. Poleg tega je opredelil sodelovanje Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta.

i) Priloga IV

Da se zagotovi povezava med splošnimi cilji uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje, je treba jasno opredeliti področja sodelovanja za geografske programe, pri čemer je treba zagotoviti zadosten obseg za izbiro prednostnih nalog na podlagi dialoga s partnerskimi državami. V ta namen so vse tri teme in njihove podteme, ki jih predlaga Komisija, v Prilogi IV A dodatno opredeljene.

3. Horizontalni elementi v zvezi z instrumenti financiranja zunanjega delovanja EU (2014-2020)

Evropski parlament kot odločen zagovornik velikopotezne, celovite in skladne zunanje politike Unije poziva k sklopu povezanih instrumentov financiranja zunanjega delovanja EU. Tako naj bi zagotovili promocijo ciljev in vrednot Unije v svetu, na podlagi demokracije, pravne države in človekovih pravic, da se vzpostavijo mir, varnost, stabilnost in gospodarska blaginja. Geografski in tematski instrumenti financiranja, ki jih Komisija predlaga za obdobje 2014–2020, so bistvena orodja za izvajanje tega pristopa.

Evropski parlament ravna v duhu odgovornosti na osnovi temeljnega načela odgovornosti Unije do njenih državljanov, kar zadeva dodeljevanje sredstev ter izbiro ciljev in strategij. Novi okvir za zunanje delovanje ne sme biti učinkovit le pri porabi virov in uspešen, temveč tudi demokratično legitimen. Zato je treba nujno poskrbeti, da bodo prihodnji generaciji instrumentov financiranja v naslednjem večletnem finančnem okviru namenjena ustrezna sredstva in da bo zasnovana v skladu s političnimi cilji in prednostnimi nalogami ter v njihovo podporo, ob spoštovanju posebnosti vsakega instrumenta in povezanih politik.

Evropski parlament kot sozakonodajalec za te instrumente in kot proračunski organ v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili po Lizbonski pogodbi želi, da bi ti instrumenti:

· imeli nedvoumen učinek in prinesli opazne rezultate na terenu, da bo mogoče doseči jasne cilje, dogovorjene na politični ravni;

· bili pripravljeni, uresničeni, spremljani in ocenjeni na pregleden in vključujoč način, pri čemer bi čim tesneje – kjer je to mogoče in primerno – sodelovale partnerske države na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi civilna družba;

· sloneli na usklajevanju in sinergijah med seboj in z drugimi politikami EU za zunanje delovanje, pa tudi s programi držav članic EU in mednarodnih donatorjev, namenjenimi istim tematskim ali geografskim področjem s skupnimi političnimi cilji, da bi tako preprečili prekrivanje ter tratenje virov in prizadevanj, obenem pa povečali pozitivni učinek programov Unije;

· ponudili mehanizme, ki bodo omogočili hitro odzivanje na nepredvidene dogodke, kot so politični prehodi v tretjih državah ali pojav novih svetovnih izzivov, ki zahtevajo ustrezno in pravočasno ukrepanje EU, hkrati pa zagotovili ustrezno raven predvidljivosti v korist partnerskih držav.

Ta splošni pristop se odraža v spremembah, predlaganih v osnutkih poročil. Natančneje, v teh poročilih se predlaga, da sozakonodajalca, Evropski parlament in Svet, na Komisijo preneseta pooblastila za pripravo vseh strateških programskih dokumentov, ki v grobem opredeljujejo cilje, prednostne naloge, pričakovane rezultate in dodeljena finančna sredstva, ter za sprejetje teh dokumentov kot delegiranih aktov, kar bo omogočilo prilagodljivost, z enakopravno udeležbo obeh sozakonodajalcev na tej strateški stopnji pa zagotovilo demokratično legitimnost in preglednost.

Ti instrumenti bi naj bili veljavni sedem let, zaradi česar je demokratični nadzor še toliko bolj pomemben. Evropski parlament je kot sozakonodajalec dolžan poskrbeti za to, da se ti instrumenti načrtujejo in izvajajo v duhu temeljnega akta. To pa ne pomeni sodelovanja pri mikro upravljanju, saj Parlament zaupa strokovnosti Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje. Vendar pa je za dosego enega glavnih ciljev Lizbonske pogodbe, ki je zapolnitev demokratičnega primanjkljaja EU, sodelovanje EP pri odločitvah strateškega načrtovanja programov s postopkom za delegirane akte absolutno potrebno.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (12.7.2012)

za Odbor za razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))

Pripravljavka mnenja: Ana Gomes

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poleg splošnega cilja, da se zmanjša revščina, je instrument za financiranje razvojnega sodelovanja pomembno orodje za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, pravne države, preglednosti, demokratizacije in dobrega upravljanja v partnerskih državah, ki jih pokriva.

V primeru kršitev človekovih pravic v državah upravičenkah do tega instrumenta bi bilo treba Parlament sproti in izčrpno obveščati o dejavnostih Evropske službe za zunanje delovanje. Ob sistematičnih in hudih kršitvah človekovih pravic bi bilo treba ad hoc pregledati strateške dokumente in po potrebi prevrednotiti obseg, prednostne naloge in kanale financiranja, v skrajnem primeru pa presoditi, ali ne bi bilo treba pomoči iz instrumenta začasno opustiti.

Parlament bi moral tesno sodelovati pri odločitvah o dvostranskih, geografskih in tematskih prednostnih nalogah in zastavljenih ciljih ter pričakovanih rezultatih in pri razčlenitvi dodelitve finančnih sredstev in odstotnega deleža za posamezni sektor. Zaradi večje prožnosti in učinkovitosti pri sprejetju in pregledu teh odločitev bi bilo treba za te zadeve prenesti na Komisijo pooblastilo.

Organizacije civilne družbe zagotavljajo dragocene povratne informacije o potrebah različnih skupin posameznikov, lokalnih skupnosti, organizacij v zasebnem sektorju, sindikatov in drugih družbenih prvin ter mednarodne civilne družbe. Sodelovati morajo tudi nacionalni parlamenti, ki morajo biti od stopnje načrtovanja pa vse do ocen in pregledov sistematično in tesno vključeni v posvetovanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

(4) Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakosti med spoloma, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Unija priznava, da so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spodbujanje pravne države, demokratična načela, preglednost in dobro upravljanje, mir in stabilnost ter enakost med spoloma pomembni za razvoj partnerskih držav in da je treba ta vprašanja vključiti v razvojno politiko Unije, zlasti v programe in sporazume s partnerskimi državami. Unija si prizadeva zagotoviti, da ravnanje držav na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države bolj neposredno vpliva na načrtovanje, vrste in kanale pomoči ter na pregled podpore iz splošnega proračuna.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Unija si prizadeva tudi, da bi zagotovila skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja. To je treba zagotoviti pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja Unije ter strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov.

(5) Unija si prizadeva tudi, da bi zagotovila skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja. To je treba zagotoviti pri oblikovanju zunanje razsežnosti politike Unije, zlasti na varnostnem, trgovinskem, naložbenem, kmetijskem in ribiškem področju, ter strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Unija in države članice se zavedajo, da morajo programe razvojne pomoči spremljati skupna prizadevanja na večstranski ravni za oblikovanje učinkovitega mednarodnega pravnega okvira, ki bo prispeval k odpravi nedovoljenih finančnih tokov iz držav v razvoju, vzpostavitev mehanizmov za odkrivanje plačil multinacionalnih družb državam v razvoju ter izmenjavi informacij in boju zoper jurisdikcije, kjer velja bančna tajnost in ki spodbujajo korupcijo ter močno spodkopavajo domače vire držav v razvoju za financiranje razvoja. Zato bi morali razvojni programi vključevati in biti dopolnjeni s pobudami za učvrstitev ukrepov proti pranju denarja, odpravo davčne utaje ter oblikovanje pravnih okvirov in institucionalne ureditve za odkrivanje, zamrznitev in vračilo nezakonitih sredstev v državah donatorkah in partnerskih državah.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b) Za razvojno politiko je pomembno, da zunanja politika Unije ni v nasprotju s prizadevanji držav v razvoju, da bi uresničile razvojne cilje tisočletja, v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Pomoč Unije bi morala podpirati skupno strategijo Afrika-EU in njene zaporedne akcijske načrte, ki tvorijo okvir za širše in medsebojno koristno sodelovanje znotraj strateškega partnerstva, za katero je značilno enakovredno prizadevanje za skupne cilje.

(7) Pomoč Unije bi morala podpirati skupno strategijo Afrika-EU in njene zaporedne akcijske načrte, ki tvorijo okvir za širše in medsebojno koristno sodelovanje znotraj strateškega partnerstva, za katero je značilno enakovredno prizadevanje za skupne cilje. Utrditev multilateralnih institucij in upravljanja je pomemben dejavnik, s katerim se občutno prispeva h krepitvi vloge in položaja Unije ter njenih partnerskih držav in regij v svetu.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzovejo na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje in krepitev politike razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic, je primerno zagotoviti skupne postopke za načrtovanje programov, ki bi jih bilo treba izvajati, kadar koli je to mogoče in ustrezno.

(8) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost, dopolnjevanje in učinkovitost svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzovejo na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje in krepitev politike razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic, je primerno zagotoviti skupne postopke za načrtovanje programov, ki bi jih bilo treba izvajati, kadar koli je to mogoče in ustrezno.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija, njene države članice in Evropski parlament odobrili, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Unija mora spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krizne razmere in nesreče, tudi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, in nestabilnih državah, vključno z državami v tranziciji. Pristop bi moral temeljiti zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju, odzivu EU na nestabilne razmere, na preprečevanju konfliktov in vseh nadaljnjih zadevnih sklepih. To bi moralo zagotoviti ustrezno kombinacijo pristopov, odzivov in instrumentov, zlasti z zagotavljanjem ustreznega ravnovesja med varnostnimi, razvojnimi in človekoljubnimi pristopi ter s povezavo kratkoročnega odzivanja z dolgoročno podporo.

(10) Unija mora spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krizne razmere in nesreče, tudi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, in nestabilnih državah, vključno z državami v tranziciji. Pristop bi moral temeljiti zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju, odzivu EU na nestabilne razmere, na preprečevanju konfliktov in vseh nadaljnjih zadevnih sklepih. To bi moralo zagotoviti ustrezno kombinacijo pristopov, odzivov in instrumentov, zlasti z zagotavljanjem ustreznega ravnovesja med varnostnimi, razvojnimi in človekoljubnimi pristopi ter s povezavo kratkoročnega odzivanja z dolgoročno podporo. Vsaka analiza in priprava programov po državah bi morala vključevati analizo konfliktov.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU .

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na svetovne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj, ohranjanje okolja, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU . Da se zagotovi čim večji vpliv pomoči Unije v svetu, bi bilo treba izvajanje te uredbe tesno usklajevati s programi in ukrepi, ki se financirajo po uredbah za vzpostavitev instrumentov za zunanje financiranje, to so Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost, Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ter Uredba (EU) št. […/…] (COM (2011)843) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Ta uredba bi morala zagotoviti okvir za omogočanje načrtovanja programov, ki bo s skupnim okvirnim dokumentom kot osnovo za načrtovanje programov omogočil večjo skladnost politik Unije. Omogočiti mora popolno usklajenost s partnerskimi državami in regijami ter po potrebi temeljiti na nacionalnih razvojnih načrtih ali podobnih celovitih razvojnih dokumentih; ter si s skupnim načrtovanjem programov prizadevati za večjo usklajenost med donatorji, zlasti med Unijo in njenimi državami članicami.

(12) Ta uredba bi morala zagotoviti okvir za omogočanje načrtovanja programov, ki bo s skupnim okvirnim dokumentom kot osnovo za načrtovanje programov omogočil večjo skladnost politik Unije za razvoj. Omogočiti mora popolno usklajenost s partnerskimi državami in regijami ter, kjer je to mogoče, temeljiti na nacionalnih razvojnih načrtih ali podobnih celovitih razvojnih dokumentih, ki jih sprejmejo parlamenti partnerskih držav ali partnerskih regij po posvetovanju s svojo civilno družbo; ter si s skupnim načrtovanjem programov prizadevati za večjo usklajenost med donatorji, zlasti med Unijo in njenimi državami članicami.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja.

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja in se pri tem osredotočati na zdravstveno vzgojo in osnovno izobraževanje.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Seznami partnerskih držav v okviru te uredbe bi morali biti prilagojeni na podlagi možnih sprememb njihovega statusa, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), prav tako pa tudi na podlagi pomembnih sprememb v človekovem razvoju, na področju odvisnosti od pomoči, kriznih razmer, ranljivosti in drugih vidikov, vključno z dinamiko razvojnega procesa. Take posodobitve, pregledi partnerskih držav, ki so upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja, spremembe opredelitev podrobnih področij sodelovanja in dejavnosti ter prilagoditve okvirnih finančnih sredstev, dodeljenih posameznim programom, so nebistveni elementi te uredbe. Da bi se področje uporabe te uredbe prilagodilo hitremu razvoju v tretjih državah, je zato treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za posodobitev prilog k tej uredbi, ki obsegajo seznam partnerskih držav in regij, upravičenih do sredstev Unije, opredelitev podrobnih področij sodelovanja v okviru geografskih in tematskih programov ter okvirne dodelitve za vsak program. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov nadalje zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(17) Seznami partnerskih držav v okviru te uredbe bi morali biti prilagojeni na podlagi možnih sprememb njihovega statusa, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), prav tako pa tudi na podlagi pomembnih sprememb v človekovem razvoju, na področju odvisnosti od pomoči, kriznih razmer, ranljivosti in drugih vidikov, vključno z dinamiko razvojnega procesa. Take posodobitve, pregledi partnerskih držav, ki so upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja, spremembe opredelitev podrobnih področij sodelovanja in dejavnosti ter prilagoditve okvirnih finančnih sredstev, dodeljenih posameznim programom, so nebistveni elementi te uredbe. Da bi se področje uporabe te uredbe prilagodilo hitremu razvoju v tretjih državah, je zato treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za posodobitev prilog k tej uredbi, ki obsegajo seznam partnerskih držav in regij, upravičenih do sredstev Unije, opredelitev podrobnih področij sodelovanja v okviru geografskih in tematskih programov ter okvirne dodelitve za vsak program. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, ter vanje polno in pravočasno vključi organizacije civilne družbe. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov nadalje zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Izvedbena pooblastila, povezana s strateškimi dokumenti in večletnimi okvirnimi programi iz členov 11 do 14 te uredbe, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih proračunskih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejemanje na splošno uporabiti postopek pregleda, razen pri ukrepih z majhnim finančnim obsegom. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se neposredno uporabljajo, kadar v utemeljenih primerih, v katerih obstaja potreba po hitrem odzivu Unije, to zahtevajo izredno nujni razlogi.

(19) Da bi se na Komisijo preneslo pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, je treba strateške dokumente in večletne okvirne programe iz členov 11 do 14 te uredbe obravnavati kot nebistvene določbe uredbe v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Izvedbena pooblastila, ki izhajajo iz te uredbe, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije1.

 

____________

 

1 UL L 55, 28.2.2011, str. 13

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic.

(ii) spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, preglednosti, enakosti med spoloma in spoštovanja človekovih pravic.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Doseganje teh ciljev se meri s pomočjo zadevnih kazalnikov, zlasti razvojnega cilja tisočletja 1 za pododstavek (a) in razvojnih ciljev tisočletja 1 do 8 za pododstavek (b) ter drugih kazalnikov, o katerih se dogovorijo Unija in njene države članice.

Doseganje teh ciljev se meri s pomočjo kazalnikov človekovega razvoja, zlasti razvojnega cilja tisočletja 1 za pododstavek (a) in razvojnih ciljev tisočletja 1 do 8 za pododstavek (b) ter drugih kazalnikov, o katerih se dogovorijo OZN, Unija in njene države članice.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.

1. Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja vseh vidikov človekovih pravic, vključno s socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi pravicami, ter temeljnih svoboščin, na katerih temelji. Za to je potreben pristop, ki temelji na pravicah in s katerim se zlasti spodbuja pravica do univerzalnega in nediskriminiranega dostopa do osnovnih storitev, sodelovanje v demokratičnem procesu, preglednost in odgovornost.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) zavezah in uspešnosti.

(c) zavezah in uspešnosti, zlasti zavezah in napredku pri doseganju dogovorjenih ciljev in prednostnih nalog v zvezi s človekovimi pravicami, preglednostjo in demokratizacijo.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, boj proti korupciji, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb, preprečevanje sporov in boj proti virusu HIV/aidsu.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Posebna pozornost se posveti krepitvi pravne države, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij.

4. Posebna pozornost se posveti krepitvi pravne države, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, podpiranju decentralizacije, trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij, tudi na regionalni in lokalni ravni.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Pri dejavnostih načrtovanja po tej uredbi se zlasti ustrezno upoštevajo strateški dokumenti držav o človekovih pravicah, ki jih je pripravila Unija in v katerih so določene prednostne naloge, cilji in merila glede človekovih pravic in demokratizacije za posamezne države. Ti strateški dokumenti se vključijo v razvojne programe, katerih namen je oblikovati skupen in skladen pristop Unije k človekovim pravicam.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Svojo pomoč vse bolj usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav. Prispeva h krepitvi procesa vzajemne odgovornosti med partnerskimi vladami, institucijami in donatorji ter spodbuja strokovno usposabljanje in zaposlovanje na lokalni ravni. Zato spodbuja:

8. Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Svojo pomoč vse bolj usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav. Prispeva h krepitvi procesa odgovornosti partnerskih držav do njihovih državljanov, pa tudi vzajemne odgovornosti med partnerskimi vladami, institucijami in donatorji, utrjuje zmogljivosti lokalne uprave ter spodbuja zaposlovanje na lokalni ravni. Zato spodbuja:

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom;

(b) za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom; vsi družbeni segmenti se vključijo v razvojni proces s temeljitim posvetovanjem, zlasti z organizacijami civilne družbe, pa tudi nacionalnimi parlamenti, lokalnimi organi, zasebnim sektorjem in sindikati, ki imajo možnost, da svoje prispevke zagotavljajo pravočasno, hkrati pa imajo dostop do podrobnih informacij o razvojnih projektih;

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo.

10. Komisija si prizadeva za redno in pravočasno izmenjavo informacij s civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V okviru programa vsake države bo Unija načeloma usmerila svojo pomoč na tri sektorje.

4. V okviru programa vsake države bo Unija načeloma usmerila svojo pomoč na tri sektorje, ki so prepoznavni po vključenosti civilne družbe, da se odzove na resnične potrebe države in družbe.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tistim organizacijam civilne družbe, ki so ponudniki osnovnih storitev, kot so izobraževalne in zdravstvene storitve.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za geografske programe za partnerske države in regije so večletni okvirni programi oblikovani na podlagi strateškega dokumenta v skladu s členom 11.

1. Za geografske programe za partnerske države in regije so večletni okvirni programi oblikovani na podlagi strateškega dokumenta v skladu s členom 11.

Za tematske programe so večletni okvirni programi oblikovani v skladu s členom 13.

Za tematske programe so večletni okvirni programi oblikovani v skladu s členom 13.

Komisija sprejme izvedbene ukrepe iz člena 2 skupne izvedbene uredbe na podlagi programskih dokumentov iz členov 11 in 13. V posebnih okoliščinah je lahko pomoč Unije v skladu s skupno izvedbeno uredbo tudi v obliki ukrepov, ki niso zajeti v teh dokumentih.

 

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18, da odobri strateške dokumente in večletne okvirne programe za geografske in tematske programe. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Sredstva lahko ostanejo nedodeljena. Glede na njihovo poznejšo dodelitev ali ponovno dodelitev iz členov 11(5) in 13 se glede uporabe teh sredstev odloči pozneje v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

4. Sredstva lahko ostanejo nedodeljena. Glede na njihovo poznejšo dodelitev ali ponovno dodelitev iz členov 11(5) in 13 se glede uporabe teh sredstev odloči pozneje s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih Unija oblikuje v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in politiko Unije, da bi zagotovila skladen okvir za razvojno sodelovanje med Unijo in zadevno partnersko državo ali regijo.

1. Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih Unija oblikuje v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in politiko Unije, da bi zagotovila skladen okvir za razvojno sodelovanje med Unijo in zadevno partnersko državo ali regijo.

Priprava in izvajanje strateških dokumentov sta skladna z načeli učinkovitosti pomoči: nacionalna lastna odgovornost, partnerstvo, usklajevanje, usklajevanje s sistemi držav prejemnic ali regionalnimi sistemi, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kakor je določeno v členih od 3(5) do (8).

Priprava in izvajanje strateških dokumentov sta skladna z načeli učinkovitosti pomoči: nacionalna lastna odgovornost, partnerstvo, usklajevanje, usklajevanje s sistemi držav prejemnic ali regionalnimi sistemi, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kakor je določeno v členih od 3(5) do (8).

Zato se strateški dokumenti načeloma oblikujejo na podlagi dialoga med Unijo in partnersko državo ali regijo, v katerega so po potrebi vključeni zadevne države članice, partnerska država ali regija, civilna družba ter regionalni in lokalni organi, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevne države ali regije za proces ter spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam, predvsem strategijam zmanjševanja revščine.

Zato se strateški dokumenti načeloma oblikujejo na podlagi dialoga med Unijo in partnersko državo ali regijo, v katerega so vključeni zadevne države članice, partnerska država ali regija, ob posvetovanju z državnim/regionalnim parlamentom, in civilna družba ter regionalni in lokalni organi prek temeljitega posvetovanja, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevne države ali regije za proces ter spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam, predvsem strategijam zmanjševanja revščine. Ta dialog se opravi po fazi posvetovanja in informiranja za lokalne in regionalne organe ter civilno družbo.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Razen za države ali regije iz odstavka 4 so ti dokumenti oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena.

5. Razen za države ali regije iz odstavka 4 so ti dokumenti oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz odstavka 3(b), če je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, in s postopki iz člena 14, šteje za večletni okvirni program.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz odstavka 3(b), če je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, in s postopki iz člena 14, šteje za večletni okvirni program.

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti in okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti, obveznosti, ki jih morajo izpolniti partnerske države v zvezi s človekovimi pravicami in reformami na poti k demokratizaciji, okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje ter pogoje za začasno ukinitev pomoči ali prerazporeditev sredstev. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi se po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateškega dokumenta, na katerem temeljijo.

Večletni okvirni programi se po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateškega dokumenta, na katerem temeljijo. Ob hudih, sistematičnih kršitvah človekovih pravic se samodejno sproži ad hoc pregled strateškega dokumenta. O vmesnih ad hoc pregledih se obvestita Evropski parlament in Svet, objavijo se in so na voljo lokalnim interesnim skupinam.

V skladu z načelom vzajemne odgovornosti pri prizadevanju za dogovorjene cilje in njihovem doseganju, vključno s cilji, ki se nanašajo na dobro upravljanje, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, se lahko okvirne dodelitve glede na rezultate pregledov povečajo ali zmanjšajo, predvsem ob upoštevanju posebnih potreb, kot se pojavljajo v kriznih razmerah, razmerah po krizi ali nestabilnih razmerah.

V skladu z načelom vzajemne odgovornosti pri prizadevanju za dogovorjene cilje in njihovem doseganju, vključno s cilji, ki se nanašajo na dobro upravljanje, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, se lahko okvirne dodelitve glede na rezultate pregledov povečajo ali zmanjšajo, predvsem ob upoštevanju posebnih potreb, kot se pojavljajo v kriznih razmerah, razmerah po krizi ali nestabilnih razmerah. Postopek pregleda omogoča posvetovanje z lokalnimi in mednarodnimi organizacijami civilne družbe. Evropski parlament in Svet morata biti izčrpno obveščena.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države v krizi, države v razmerah po krizi ali nestabilne države je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države v krizi, države v razmerah po krizi ali nestabilne države je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove.

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne okoliščine, okoliščine po krizi oziroma nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. V programih za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, pa se predvidi pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in reševanje posledic takih nesreč.

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne okoliščine, okoliščine po krizi oziroma nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. Ta prizadevanja se usklajujejo z drugimi morebitnimi pobudami Unije in držav članic, in sicer po Uredbi (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost. V programih za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, pa se predvidi pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in reševanje posledic takih nesreč.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primerih krize, razmer po krizi in nestabilnih razmer ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, ki zahtevajo hiter odziv Unije, se lahko po ad hoc pregledu strategije sodelovanja države ali regije uporabi nujni postopek iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe za spremembo dokumenta iz člena 11.

2. V primerih krize, razmer po krizi in nestabilnih razmer ali groženj demokraciji, miru in stabilnosti, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, ki zahtevajo hiter odziv Unije, se lahko po ad hoc pregledu strategije sodelovanja države ali regije uporabi nujni postopek iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe za spremembo dokumenta iz člena 11. Evropski parlament je izčrpno obveščen. Nobeden od ukrepov ne preprečuje ukrepov po Uredbi (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost in Uredbi (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ter ukrepov Unije za spodbujanje demokracije in je v celoti usklajen z njimi.

V okviru takega pregleda se lahko državi ali regiji predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

V okviru takega pregleda se lahko državi ali regiji predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev vključitve morebitnih novih akterjev v partnerskih državah, prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med vzpostavljanjem miru, preprečevanjem sporov ter humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Večletni okvirni programi za tematske programe določijo strategijo Unije za zadevno temo, prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah. Večletni okvirni programi so v skladu z dokumenti iz člena 11(3).

1. Večletni okvirni programi za tematske programe določijo strategijo Unije za zadevno temo, prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti, pogoje za začasno ukinitev pomoči ali prerazporeditev sredstev, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah. Večletni okvirni programi so v skladu z dokumenti iz člena 11(3).

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Večletni okvirni programi določajo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih. Za učinkovito izvajanje politike se večletni okvirni programi po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vsi vmesni ali ad hoc pregledi.

2. Večletni okvirni programi določajo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih. Za učinkovito izvajanje politike se večletni okvirni programi po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vsi vmesni ali ad hoc pregledi. O vmesnih in ad hoc pregledih se obvestita Evropski parlament in Svet Evropske unije, objavijo se in so na voljo lokalnim interesnim skupinam.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija odobri strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregledovanja iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek velja tudi za temeljite preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 in odobritev strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov. Ta postopek velja tudi za temeljite preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Postopek iz odstavka 1 ne velja za manjše spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev za manj kot 20 %, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe vnese nebistvene spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev za manj kot 20 %, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 3(1), Unija brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami, pozove partnersko državo k izvajanju posvetovanj, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, razen v izredno nujnih primerih. Če posvetovanja s to partnersko državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izredno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno ukinitev pomoči Unije.

Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 3(1), Unija brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami, pozove partnersko državo k izvajanju posvetovanj, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, razen v izredno nujnih primerih. Če posvetovanja s to partnersko državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izredno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno ukinitev pomoči Unije. Evropski parlament se izčrpno obvešča o začetku in napredku posvetovanj in njihovemu rezultatu, ki se objavi.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) decentralizacija in lokalno upravljanje,

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka II – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) poslovno okolje, regionalno povezovanje in svetovni trgi ter

(b) poslovno okolje, regionalno povezovanje in svetovni trgi,

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka II – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) trajnostno kmetijstvo in energija.

(c) trajnostno kmetijstvo in energija ter

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka II – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) urbano in ozemeljsko upravljanje ter izboljšanje razmer v revnih četrtih.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka III – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) prehod od humanitarne pomoči in odzivanja na krize na dolgoročno razvojno sodelovanje.

(c) obnova po nesrečah v partnerskih državah v razvoju, vključno s hitrim odzivanjem in večjo prožnostjo, in prehod od humanitarne pomoči in odzivanja na krize na dolgoročno razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka III – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) preprečevanje konfliktov.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 3 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) podpiranje pristopov za vzpostavljanje miru in preprečevanje konfliktov;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 3 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ib) prispevanje k večjemu spoštovanju človekovih pravic in demokratizaciji;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 4 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) spodbujanje enakosti med spoloma;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 4 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) podpiranje pristopov za vzpostavljanje miru in preprečevanje konfliktov;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 5 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) spodbujanje vzpostavljanja miru;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) posredovanje v partnerskih državah, ki podpira ranljive in marginalizirane skupine v najmanj razvitih državah z zagotavljanjem osnovnih storitev, ki se izvajajo s pomočjo organizacij civilne družbe in lokalnih organov;

(a) posredovanje v partnerskih državah, ki podpira ranljive in marginalizirane skupine v najmanj razvitih državah z izboljšanjem lokalnega upravljanja in zagotavljanjem osnovnih storitev, ki se izvajajo s pomočjo lokalnih organov, ter s spodbujanjem njihovega sodelovanja in predstavljanja v lokalnem življenju ter v razvojnem procesu prek organizacij civilne družbe;

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 3 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(e) razvoj zmogljivosti in pripravljenosti lokalnih, nacionalnih in regionalnih organizacij civilne družbe v zvezi s preprečevanjem sporov in vzpostavljanjem miru, s posebnim poudarkom na prenosu znanja, metod in instrumentov na področju dialoga, mediacije, sprave in tranzicijskih sodnih postopkov.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Lokalni organi zajemajo široko paleto podnacionalnih ravni in vej oblasti, kot so občine, skupnosti, okrožja, okraji, province, regije itd.

Lokalni organi zajemajo široko paleto podnacionalnih ravni in vej oblasti, kot so občine, skupnosti, okrožja, okraji, province, regije ter njihova združenja na nacionalni, regionalni in svetovni ravni.

POSTOPEK

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

17.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

17.1.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Ana Gomes

14.12.2011

Datum sprejetja

10.7.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

55

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pino Arlacchi, Bastiaan Belder, Franziska Katharina Brantner, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Richard Howitt, Liisa Jaakonsaari, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Ryszard Antoni Legutko, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, György Schöpflin, Charles Tannock, Inese Vaidere, Sir Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Jacob Bicep, Reinhard Bütikofer, Andrew Duff, Diogo Feio, Roberto Gualtieri, Barbara Lochbihler, Norbert Neuser, Teresa Riera Madurell, Ivo Vajgl, Luis Yáñez-Barnuevo García, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boştinaru, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Lena Kolarska-Bobińska, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Artur Zasada


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (17.9.2012)

za Odbor za razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))

Poročevalec: Helmut Scholz

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija predlaga novo uredbo o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Sedanja uredba preneha veljati 31. decembra 2013. Evropski parlament mora sedaj v postopku soodločanja opredeliti značaj, cilje in področja delovanja najobsežnejšega instrumenta Unije za financiranje zunanjega delovanja za obdobje 2014–2020.

Krovni cilj razvojne politike Unije je še vedno dejavno prispevati k zmanjšanju in dolgoročno izkoreninjenju revščine, kot je določeno v Pogodbi o Evropski uniji. V ta namen poročevalec izraža željo, da bi instrument za razvojno sodelovanje prispeval tudi k trajnostnemu in vključujočemu gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu razvoju, vključno z dostojnim delom, spodbujanjem demokracije, mednarodnih standardov dela, pravne države, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic. Komisija predlaga nekatere spremembe pri instrumentu za razvojno sodelovanje, da bi učinkoviteje prispeval k tem ciljem.

Instrument namerava uskladiti z najnovejšimi mednarodnimi trendi v razvojnih politikah. Poročevalec pozdravlja ta pristop, a izraža željo, da se izvršilna veja oblasti opre le na dokumente, ki jih sestavi ali odobri zakonodajna veja, zlasti na Soglasje o razvoju, ne pa na dokumente, ki jih enostransko sestavi izvršilna veja sama. Za podrobnejšo obrazložitev nameravane uporabe tega instrumenta poročevalec sozakonodajalcema predlaga, naj natančneje opredelita Prilogi IV in V te uredbe ter da njuno spreminjanje podvržeta zakonodajnemu aktu.

Komisija predlaga, naj se med partnerskimi državami uporablja razlikovanje glede na njihove potrebe, zmogljivosti, zaveze in uspešnost ter potencialni vpliv v partnerskih državah brez dopuščanja prehodnega obdobja. Poročevalec na splošno pozdravlja raznolik pristop in poudarek na državah in regijah, ki pomoč najbolj potrebujejo, vendar je treba potrebe opredeliti v tesnem sodelovanju z državami partnericami v procesu, v katerem bodo sodelovali parlamenti in civilna družba. Meni, da je Komisija z izključitvijo držav iz dvostranskega razvojnega sodelovanja šla predaleč, in predlaga, da se na seznam upravičenih držav v Prilogi III ponovno uvrsti več latinskoameriških držav.

Komisija predlaga, da se poveča prožnost in zmanjša zapletenost pri izvajanju instrumenta. Poročevalec pozdravlja prizadevanja za povečanje učinkovitosti tega instrumenta. Vendar se zaradi potreb po prožnosti ne smejo ukiniti parlamentarne obveznosti proračunskega nadzora. Zato zahteva Komisije, da dobi neomejena pooblastila za do 60 % proračuna instrumenta, ni sprejemljiva. Nasprotno, potreben je izčrpen seznam področij razvojnega sodelovanja, obravnavanih v okviru tega instrumenta. Poročevalec obenem izraža željo, da se ohrani možnost sozakonodajalcev, da nasprotujeta predlogom Komisije za prerazporeditev sredstev nad določenim pragom kot tudi spremembam, ki niso tehnične narave, tako da zahteva, da se spremembe uvajajo z delegiranimi akti.

Meni tudi, da je trgovina lahko pomembno gonilo razvoja. Vendar ni mogoče prezreti, da vprašanja trgovinske politike v skladu z medsebojnim strokovnim pregledom OECD iz leta 2012 predstavljajo 25 odstotkov vseh problematičnih primerov v zvezi s ciljem skladnosti politik za razvoj. EU je skladnost politik za razvoj določila za osrednji steber svojega usklajenega boja proti revščini. Zato je treba način obravnave trgovinskih vprašanj v tem instrumentu natančno uskladiti z razvojnimi cilji. V nasprotnem primeru dejavnosti na področju trgovine ne bodo upravičene do sredstev iz instrumenta za razvojno sodelovanje. Poročevalec podaja več predlogov za uskladitev ciljev, povezanih s trgovino in gospodarstvom, z razvojnim okvirom.

Podpora skupni strategiji Afrika-EU v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje je pozitivna novost v predlogu Komisije. Afrika mora za izkoreninjenje revščine odpraviti svojo gospodarsko in trgovinsko razdrobljenost, kot je razvidno iz nedavne študije Svetovne banke. EU si mora na vse načine prizadevati za podporo regionalnemu in celinskemu povezovanju.

Poročevalec nazadnje pozdravlja tudi znatno povečanje finančnih sredstev za instrument za razvojno sodelovanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropsko soglasje o razvoju in sporočili Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“, in „Prihodnji pristop proračunske podpore EU za tretje države“ ter morebitna prihodnja sporočila, ki bodo določala osnovne usmeritve in načela za razvojno politiko Unije, skupaj s poznejšimi sklepi zagotavljajo splošni okvir, usmeritve in izhodišče politike za usmerjanje izvajanja te uredbe.

(3) Evropsko soglasje o razvoju, Pogodba o Evropski uniji (PEU), Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) in cilji, ki jih odobrava Unija in države članice v okviru Združenih narodov, in zlasti Konferenca ZN za trgovino in razvoj ter Program Združenih narodov za razvoj zagotavljajo splošni okvir, usmeritve in izhodišče politike za usmerjanje izvajanja te uredbe.

Obrazložitev

Izvršilna veja oblasti Unije bi morala smernice za izvajanje instrumentov politike Unije najti v dokumentih, pri katerih sodeluje zakonodajna veja oblasti ali jih ta odobri, ne pa v sporočilih, ki jih enostransko izda izvršilna veja sama. Zakonodaja zato ne bi smela vključevati sklicevanja na dokumente, na katere zakonodajalci nimajo vpliva, še zlasti ne v obliki neomejenih pooblastil („morebitna prihodnja sporočila“).

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Unija si prizadeva tudi, da bi zagotovila skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja. To je treba zagotoviti pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja Unije ter strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov.

(5) Unija je v celoti zavezana k spodbujanju usklajenosti politike za razvoj in zagotavljanju skladnosti med različnimi področji svojega zunanjega ukrepanja in med temi in drugimi politikami. Glavni cilj politike razvojnega sodelovanja Unije sta zmanjšanje in izkoreninjenje revščine. Zunanja politika Unije podpira trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju. To vključuje spodbujanje človekovih pravic, socialne pravičnosti, standardov dela, pravičnih trgovinskih odnosov ter praks, povezanih z okoljem in podnebjem. Razvojni programi namenjeni izboljšanju, krepitvi, pripravi ali omogočanju trgovinskih odnosov sledijo enakim načelom.

To je treba zagotoviti pri oblikovanju strateškega načrtovanja programov in izvajanju ukrepov. Unija si prizadeva za učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, da bi optimizirala njihov učinek.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

 

V skladu z organizacijo ZN za industrijski razvoj (UNIDO) bi morala Unija pomagati pri razvoju industrijskega sodelovanja sever-jug in jug-jug s pomočjo naložb, izgradnjo zmogljivosti, prenosa tehnologije in trajnostnega industrijskega razvoja, kar bi državam v razvoju pomagalo, da bi imele koristi od procesa globalizacije.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Članice Svetovne trgovinske organizacije so se na četrti ministrski konferenci v Dohi zavezale, da bodo vključile trgovino v razvojne strategije ter v zvezi z njo zagotovile tehnično podporo in podporo pri izgradnji zmogljivosti, in so svojo zavezo vnovič potrdile na sedmi ministrski konferenci STO.

Obrazložitev

Ponovna uvedba pomembne uvodne izjave iz sedanje uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) Izboljšave v domači trgovini in trgovini znotraj regije so bistveni element uspešnih strategij rasti in razvoja. Unija bi morala povečati svojo podporo potrebam domače trgovine in regionalnemu povezovanju. Da bi prispevala k uspešnosti teh razvojnih strategij, bi morala pomagati državam v razvoju pri vključevanju v svetovno gospodarstvo v skladu z njihovimi potrebami, hkrati pa ostati najbolj odprt trg za te države. Uveljavljati bi morala svojo politiko spodbujanja večstranskosti v trgovinski politiki in okrepiti pogajalske moči držav v razvoju.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU .

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj z odprto in pravično trgovino ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic, mednarodnih standardov dela in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje najbolj koristno za tiste partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi se dvostransko načrtovanje programov moralo osredotoči na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU. Za države, ki niso več upravičene do geografskih programov za posamezne države, se mora predvideti možnost postopne ukinitve pomoči, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti posebej ranljivim skupinam prebivalstva in upoštevati, da nekatere od teh držav prav tako ne bodo več imele koristi od splošnega sistema preferencialov (GSP), kar pomeni da bodo dvojno prizadete.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) V globaliziranem svetu notranje politike EU na različnih področjih, kot so okolje, podnebne spremembe, zaposlovanje (tudi dostojno delo za vse), enakost spolov, energija, voda, promet, zdravje, izobraževanje, pravosodje in varnost, raziskave in inovacije, informacijska družba, migracije, kmetijstvo in ribištvo, vedno bolj postajajo del zunanjega ukrepanja EU. Sporočilo Komisije „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast poudarja zavezo Unije, da v svojih notranjih in zunanjih politikah spodbuja pametno, vključujočo in trajnostno rast, pri čemer združuje tri stebre: ekonomskega, družbenega in okoljskega.

(14) V globaliziranem svetu notranje politike EU na različnih področjih, kot so okolje, podnebne spremembe, spodbujanje obnovljivih virov energije, zaposlovanje (tudi dostojno delo za vse), enakost spolov, energija, voda, promet, zdravje, izobraževanje, pravosodje in varnost, kultura, raziskave in inovacije, informacijska družba, migracije, kmetijstvo in ribištvo, vedno bolj postajajo del zunanjega ukrepanja EU. Uspeh domače strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je odvisen od gospodarskega in družbenega napredka njenih mednarodnih trgovinskih partnerjev, ki ga je treba spodbujati v notranjih in zunanjih politikah Unije.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja sta dva od velikih izzivov, s katerimi se sooča Unija in pri katerih je potreba po mednarodnem ukrepanju nujna. V skladu z namenom iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 bi morala ta uredba prispevati k cilju uporabe vsaj 20 % proračuna EU za nizkoogljično družbo, ki je odporna na podnebne spremembe, program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih pa bi moral porabiti vsaj 25 % svojih sredstev za podnebne spremembe in okolje. Ukrepi na teh dveh področjih bi se morali, kadar je to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek.

(15) Boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja sta dva od velikih izzivov, s katerimi se soočajo Unija in vse njene mednarodne trgovinske in komercialne partnerske države in regije ter pri katerih je potreba po mednarodnem ukrepanju nujna. Ta uredba bi morala okrepiti cilj uporabe vsaj 20 % proračuna EU za nizkoogljično družbo, ki je odporna na podnebne spremembe, program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih pa bi moral porabiti vsaj 25 % svojih sredstev za podnebne spremembe in okolje, ob upoštevanju prispevka svetovne trgovine in prevoza blaga, zlasti nepredelanih surovin, k emisijam, ki vplivajo na podnebje. Ukrepi na teh dveh področjih bi se morali, kadar je to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja.

(16) Podpori socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju bi moralo biti namenjenih vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. To bi moralo vključevati podporo za zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, zlasti v zdravstvu in izobraževanju. Vsaj 20 % programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih bi moralo podpirati to področje razvoja.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Seznami partnerskih držav v okviru te uredbe bi morali biti prilagojeni na podlagi možnih sprememb njihovega statusa, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), prav tako pa tudi na podlagi pomembnih sprememb v človekovem razvoju, na področju odvisnosti od pomoči, kriznih razmer, ranljivosti in drugih vidikov, vključno z dinamiko razvojnega procesa. Take posodobitve, pregledi partnerskih držav, ki so upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja, spremembe opredelitev podrobnih področij sodelovanja in dejavnosti ter prilagoditve okvirnih finančnih sredstev, dodeljenih posameznim programom, so nebistveni elementi te uredbe. Da bi se področje uporabe te uredbe prilagodilo hitremu razvoju v tretjih državah, je zato treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za posodobitev prilog k tej uredbi, ki obsegajo seznam partnerskih držav in regij, upravičenih do sredstev Unije, opredelitev podrobnih področij sodelovanja v okviru geografskih in tematskih programov ter okvirne dodelitve za vsak program. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov nadalje zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(17) Seznami partnerskih držav v okviru te uredbe bi morali biti prilagojeni na podlagi možnih sprememb njihovega statusa, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), prav tako pa tudi na podlagi pomembnih sprememb v človekovem razvoju, na področju odvisnosti od pomoči, kriznih razmer, ranljivosti in drugih vidikov, vključno z dinamiko razvojnega procesa. Komisija posodobitve in preglede partnerskih držav, ki so upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja, spremembe opredelitev področij sodelovanja in dejavnosti ter prilagoditve okvirnih finančnih sredstev, dodeljenih posameznim programom, predloži kot zakonodajne predloge, ki vpeljujejo potrebne spremembe v Priloge I, III, IV, V, VI in VII te uredbe.

Obrazložitev

Sozakonodajalca bi morala ohraniti visoko raven nadzora nad finančnimi sredstvi, ki jih zagotavlja največji zunanji instrument financiranja Unije.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

črtano

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Izvedbena pooblastila, povezana s strateškimi dokumenti in večletnimi okvirnimi programi iz členov 11 do 14 te uredbe, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih proračunskih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejemanje na splošno uporabiti postopek pregleda, razen pri ukrepih z majhnim finančnim obsegom. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se neposredno uporabljajo, kadar v utemeljenih primerih, v katerih obstaja potreba po hitrem odzivu Unije, to zahtevajo izredno nujni razlogi.

črtano

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka (b) – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic.

(ii) spodbujanju, utrjevanju in razvijanju demokracije, vključno s pravičnimi in preglednimi volitvami, krepitvi spoštovanja človekovih pravic, socialne pravičnosti ter mednarodnih standardov dela, spodbujanju pravne države, dobrega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju, pravičnih trgovinskih odnosov ter spodbujanju spoštovanja mednarodnih konvencij in načel mednarodnega prava glede socialnih in okoljskih standardov.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) potrebah,

(a) potrebah trajnostnega razvoja, kot so opredeljene v tesnem sodelovanju z zadevnimi partnerskimi državami in regijami ter njihovimi parlamenti, ob upoštevanju stališč socialnih in gospodarskih interesnih skupin ter civilne družbe;

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) njihovih zmogljivostih za ustvarjanje in dostopanje do finančnih virov ter zmogljivosti za črpanje; ter

(b) zmogljivostih za ustvarjanje in dostopanje do finančnih virov ter zmogljivosti za črpanje in revizije; ter

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Naslov II – člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje, dostojno delo in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Posebna pozornost se posveti krepitvi pravne države, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij.

4. Posebna pozornost se na regionalni nacionalni in lokalni ravni posveti krepitvi pravne države, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje, zlasti kar zadeva delovno in okoljsko zakonodajo, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, vključno z dejavnostmi spremljanja, spodbujanju pravične trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, javnih storitev, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, temeljijo na politikah sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na odločitvah, posebnih interesih, prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

5. Pri izvajanju te uredbe in ob upoštevanju načela skladnosti politike za razvoj se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije, vključno s politiko o mednarodni trgovini in trgovinsko politiko, in drugimi zadevnimi politikami Unije. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, kjer je primerno podpirajo politike sodelovanja, določene v instrumentih, kot so sporazumi, trgovinski sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom;

(b) za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom ter nacionalnimi in regionalnimi parlamenti v partnerskih državah in regijah;

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka (c a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) razvoj industrijskega sodelovanja sever-jug in jug-jug s pomočjo naložb, izgradnjo zmogljivosti, prenosa tehnologije in trajnostnega industrijskega razvoja, kar bo državam v razvoju pomagalo, da bodo imele koristi od procesa globalizacije.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

9a. Evropska unija bo vzpostavila dialog s partnerskimi državami in tako spodbujala posvetovanje in krepitev zmogljivosti na področju trgovinske politike v njihovih razvojnih strategijah.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo.

10. Komisija si prizadeva za redno posvetovanje in izmenjavo informacij z vsemi zadevnimi stranmi (vladami in agencijami držav upravičenk, civilno družbo, delegacijami EU, mednarodnimi, nacionalnimi ali zasebnimi organizacijami), da se skupaj opredeli in izvaja trgovinski vidik njihovih razvojnih strategij. Evropskemu parlamentu poroča o izidih teh posvetovanj.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

10a. Finančna sredstva Unije v okviru te uredbe se ne uporabljajo za financiranje nakupa orožja ali streliva ter vojaških ali obrambnih operacij.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) dvostransko s partnerskimi državami iz Priloge III.

(b) za posamezne države s partnerskimi državami iz Priloge III in po potrebi med prehodnim obdobjem z drugimi partnerskimi državami iz Priloge I.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za dosego ciljev iz člena 2(1) se lahko geografski programi med drugim oblikujejo na podlagi področij sodelovanja iz „Evropskega soglasja“.

3. Za dosego ciljev iz člena 2(1) se geografski programi oblikujejo na podlagi področij sodelovanja iz „Evropskega soglasja“ ter skupnih in posebnih področij sodelovanja iz Priloge IV.

Skupna področja sodelovanja in posebna področja sodelovanja za vsako regijo so navedena v Prilogi IV.

 

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe, trajnostna energija, človekov razvoj, zanesljiva preskrba s hrano ter migracije in azil.

1. Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe, trajnostna energija, človekov razvoj, zanesljiva preskrba s hrano, pravična trgovina, dostojno delo, socialna pravičnost, kultura ter migracije in azil.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Večletni okvirni program za vseafriški program je oblikovan na podlagi skupne strategije Afrika-EU in njenih akcijskih načrtov.

3. Večletni okvirni program za vseafriški program je oblikovan na podlagi skupne strategije Afrika-EU in njenih akcijskih načrtov. Pri pripravi tega programa in spremljanju njegovega izvajanja je treba zagotoviti dejavno udeležbo Evropskega parlamenta, civilne družbe ter zadevnih afriških nacionalnih in regionalnih parlamentov.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zato se strateški dokumenti načeloma oblikujejo na podlagi dialoga med Unijo in partnersko državo ali regijo, v katerega so po potrebi vključeni zadevne države članice, partnerska država ali regija, civilna družba ter regionalni in lokalni organi, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevne države ali regije za proces ter spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam, predvsem strategijam zmanjševanja revščine.

Zato se strateški dokumenti načeloma oblikujejo na podlagi dialoga med Unijo in partnersko državo ali regijo, v katerega so po potrebi vključeni zadevne države članice, partnerska država ali regija, državni in regionalni parlamenti ter civilna družba ter regionalni in lokalni organi, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevne države ali regije za proces ter spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam, predvsem strategijam zmanjševanja revščine.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Strateški dokumenti so lahko predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami.

2. Strateški dokumenti so predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami. Proces pregleda se izvede ob tesnem posvetovanju s pristojnimi odbori Evropskega parlamenta in njegovimi delegacijami, parlamenti partnerskih držav in regij ter skupnimi parlamentarnimi strukturami. Vključeval bo tudi posvetovanje s predstavniki civilne družbe in interesnih skupin držav upravičenk.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Strateški dokumenti niso potrebni za države ali regije, ki za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe prejmejo dodelitev sredstev Unije v znesku, ki ne presega 50 milijonov EUR. Večletni okvirni programi so oblikovani za vsako državo ali regijo, ki na podlagi te uredbe prejme okvirno dodelitev sredstev Unije.

črtano

Obrazložitev

50 milijonov EUR je še vedno veliko denarja.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Večletni okvirni programi so oblikovani za vsako državo ali regijo, ki na podlagi te uredbe prejme okvirno dodelitev sredstev Unije. Razen za države ali regije iz odstavka 4 so ti dokumenti oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena.

5. Večletni okvirni programi so oblikovani za vsako državo ali regijo, ki na podlagi te uredbe prejme okvirno dodelitev sredstev Unije. Ti dokumenti so oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena.

Obrazložitev

50 milijonov EUR je še vedno veliko denarja.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija odobri strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregledovanja iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek velja tudi za temeljite preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.

1. Komisija odobri strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe z delegiranim aktom. Ta postopek velja tudi za vmesne in ad hoc preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Postopek iz odstavka 1 ne velja za manjše spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev za manj kot 20 %, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Postopek iz odstavka 1 ne velja za manjše spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev za manj kot 10 %, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo ali dopolnitev prilog I do VII k tej uredbi.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za sprejetje, spremembo ali dopolnitev strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Obdobje nenasprotovanja za prilagoditev prilog I, II in III sklepom OECD/DAC o pregledu seznama prejemnikov iz člena 1(a) je en teden.

črtano

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Vsa finančna sredstva, ki se bodo dodelila v skladu s to uredbo, bo revidiralo Evropsko računsko sodišče (ECA). Računsko sodišče se lahko posvetuje z zadevnimi institucijami držav upravičenk, da bi zaščitilo finančne interese državljanov Unije pred goljufijami in zlorabo ter zagotovilo gospodarnost, učinkovitost in uspešnost financiranja Unije v okviru te uredbe.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Okvirni minimalni zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi VII. Zneski se lahko med programi prerazporedijo z delegiranim aktom v skladu s členom 18. Zneski znotraj programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih se lahko med podrazdelki prerazporedijo s sklepom Komisije, ki se Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje v roku enega meseca od njegovega sprejetja.

2. Okvirni minimalni zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi VII. Zneski se lahko med programi prerazporedijo z delegiranim aktom v skladu s členom 18.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Priloga III

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

PARTNERSKE DRŽAVE IN REGIJE Z DVOSTRANSKIM SODELOVANJEM V SKLADU S ČLENOM 5(2)

PARTNERSKE DRŽAVE IN REGIJE Z DVOSTRANSKIM SODELOVANJEM V SKLADU S ČLENOM 5(2)

Od dvostranske razvojne pomoči imajo v skladu s členom 5(2) te uredbe korist naslednje partnerske države:

Od dvostranske razvojne pomoči imajo v skladu s členom 5(2) te uredbe korist naslednje partnerske države:

1. Bolivija

1. Bolivija

 

1a. Kolumbija

 

1b. Kostarika

2. Kuba

2. Kuba

 

2a. Ekvador

3. Salvador

3. Salvador

4. Gvatemala

4. Gvatemala

5. Honduras

5. Honduras

6. Nikaragva

6. Nikaragva

 

6a. Panama

7. Paragvaj

7. Paragvaj

 

7a. Peru

8. Afganistan

8. Afganistan

9. Bangladeš

9. Bangladeš

10. Butan

10. Butan

11. Kambodža

11. Kambodža

12. Demokratična ljudska republika Koreja

12. Demokratična ljudska republika Koreja

13. Laos

13. Laos

14. Mongolija

14. Mongolija

15. Mjanmar/Burma

15. Mjanmar/Burma

16. Nepal

16. Nepal

17. Pakistan

17. Pakistan

18. Filipini

18. Filipini

19. Šrilanka

19. Šrilanka

20. Vietnam

20. Vietnam

21. Kirgiška republika

21. Kirgiška republika

22. Tadžikistan

22. Tadžikistan

23. Turkmenistan

23. Turkmenistan

24. Uzbekistan

24. Uzbekistan

25. Irak

25. Irak

26. Jemen

26. Jemen

27. Južna Afrika

27. Južna Afrika

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Priloga IV– točka A – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Geografski programi so lahko oblikovani med drugim na podlagi področij sodelovanja, opredeljenih v tej prilogi, vendar se jih ne sme enačiti s sektorji. Prednostne naloge bodo določene v skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Povečevanje učinka razvojne politike EU agenda za spremembe“ in z vsemi poznejšimi sklepi institucij Sveta.

Geografski programi so oblikovani na podlagi Evropskega soglasja in področij sodelovanja, opredeljenih v tej prilogi, vendar se jih ne sme enačiti s sektorji. Prednostne naloge bodo določene v sodelovanju z zadevno partnersko državo ali regijo, vključno s sodelovanjem civilne družbe in parlamentov, in bodo temeljile na razvojnih ciljih tisočletja.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

I. Človekove pravice, demokracija in drugi ključni elementi dobrega upravljanja

I. Človekove pravice, demokracija in drugi ključni elementi dobrega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) demokracija, človekove pravice in pravna država,

(a) demokracija, vključno s pravičnimi in preglednimi volitvami, spoštovanje človekovih pravic, vključno s političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, kot so navedene v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah, pravic delavcev in pravna država.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka a – alinee (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– podpora nadzoru kršitev demokratičnih, človekovih in delavskih pravic, vključno s podporo organizacijam civilne družbe, novinarjem ter Mednarodni organizaciji dela in drugim specializiranim mednarodnim organizacijam,

 

– podpora izvajanju in uveljavljanju zakonodaje v zvezi z demokratičnimi, človekovimi in delavskimi pravicami, tudi kot prispevek k boju proti socialnemu dampingu,

 

– podpora osveščanju prebivalstva o obstoječih demokratičnih, človekovih in delavskih pravicah ter s tem povezanih mednarodnih sporazumov in standardov,

 

– podpora krepitvi zmogljivosti sindikatov in zadrug,

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) dostop do pravnega varstva;

 

– zlasti za žrtve evropskih nadnacionalnih podjetij, če kršijo pravice delavcev in/ali povzročajo škodo okolju, z omogočanjem tožb na nacionalnih, regionalnih ali evropskih sodiščih,

 

– okrepitev pritožbenih postopkov za posameznike in skupnosti, ki so jih prizadele dejavnosti podjetja,

 

– podpora podpornim ukrepom za socialne, gospodarske in okoljske pravice;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) upravljanje javnega sektorja,

(c) upravljanje javnega sektorja, vključno s finančnim poslovodenjem, preglednostjo in odgovornostjo;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) davčna politika in upravljanje,

(d) davčna politika in upravljanje, zlasti:

 

– podpora preglednim notranjim davčnim sistemom za državljane in podjetja ter razvoj lokalnih zmogljivosti spremljanja,

 

– boj proti izogibanju davkov in davčni utaji,

 

– spodbujanje poročanja po posameznih državah,

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) boj proti korupciji,

(e) dejavnosti za boj proti korupciji;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) civilna družba in lokalni organi,

(f) izvoljeni lokalni organi, vključno po potrebi s tradicionalnimi in običajnimi organi, ter civilna družba;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) naravni viri ter

(g) trajnostno, pregledno in vključujoče upravljanje naravnih virov, vključno s surovinami;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka I – točka g – alinee (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– podpora krepitvi zmogljivosti pri dobrem gospodarjenju s surovinami in upravljanju slednjih,

 

– podpora izvajanju konvencije 169 Mednarodne organizacije dela,

 

– podpora uradnemu in na civilni družbi temelječemu nadzoru poročanja po posameznih državah in po posameznih projektih o podjetjih, ki delujejo v ekstraktivnem in gozdarskem sektorju,

 

– podpora naložbenim programom in programom poklicnega usposabljanja na področju domače predelave surovin,

 

– podpora regionalnemu sodelovanju pri upravljanju čezmejnih zalog surovin,

 

– podpora tehnološkemu sodelovanju na področju okolju najbolj prijaznih oblik ekstrakcije in prevoza surovin,

 

– podpora ukrepom varovanja naravnih rezervatov pred iskanjem in ekstrakcijo surovin, vključno s pobudo Yasuni ITT in primerljivimi projekti,

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka II – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) poslovno okolje, regionalno povezovanje in svetovni trgi; ter

(b) poslovno okolje, regionalno povezovanje ter trgovina na lokalnih, domačih, regionalnih in svetovnih trgih; podpora razvoju lokalnih proizvodnih sistemov, zlasti s spodbujanjem razvoja lokalnih obrti, malih in srednjih podjetij, mikropodjetij, zadrug ter načel pravične trgovine; ter

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka II – točka b – alinee (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– pomoč partnerskim državam in regijam na področju trgovine, naložb in regionalnega povezovanja, vključno s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trdnih trgovinskih politik, spodbujanjem ugodnejšega poslovnega okolja, preudarnih gospodarskih in finančnih politik, davčne preglednosti ter razvoja zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, s poudarkom na lokalnem trženju lokalnih pridelkov, pa tudi da bi bile partnerske države in regije deležne nemotenega in postopnega vključevanja v svetovno gospodarstvo ter da bi se spodbudili socialna pravičnost in rast za dobrobit revnih;

 

– pomoč državam v razvoju pri prizadevanjih na področju trgovine ter regionalnega in celinskega povezovanja (vključno s pobudami jug-jug) s spodbujanjem pravične in okoljsko trajnostne rasti, ter pri izmenjavi najboljših praks, kar zadeva trgovinska pogajanja, povezovanje trgovinskih strategij in strategij za zmanjšanje revščine, drugih politik na področjih, kot so trgi, infrastruktura in čezmejno sodelovanje pri dostopu revnih do vode, trajnostne energije in varnosti;

 

– izboljšanje sposobnosti za trgovinska pogajanja; spodbujanje pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in izvajanja sporazumov STO s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti; pomoč partnerskim državam pri spodbujanju trgovine;

 

– spodbujanje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter krepitev investicijskih odnosov med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami, skupno z ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje, da zasebni akterji, vključno z lokalnimi in evropskimi podjetji, prispevajo k družbeno odgovornemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju, tudi s spoštovanjem temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), in ukrepi za spodbujanje krepitve lokalnih zmogljivosti;

 

– podpora za izvajanje in spremljanje določb o trajnostnem razvoju trgovinskih sporazumov z državami v razvoju, vključno s krepitvijo zmogljivosti za socialne partnerje, in s tem zagotovitev boljše medsebojne povezanosti med trgovino, zaposlovanjem in socialno zaščito;

 

– podpora pravični trgovini;

 

– podpora dostojnemu delu in ustreznim plačam;

 

– podpora oblikovanju zadrug, zlasti v kmetijskem in ribiškem sektorju, vključno s krepitvijo zmogljivosti na področju upravljanja, podpora programom za skupno uporabo strojev ter skupen prevoz, skladiščenje in hlajenje, ter izobraževanju in trženju;

 

– sodelovanje z zasebnim sektorjem, s poudarkom na financiranju, med drugim s programi mikrokreditov, za domača podjetja in spodbujanju domačega kapitala, zlasti na ravni mikro-, malih in srednje velikih podjetij, da se okrepi družbeno odgovoren in trajnosten razvoj;

 

– podpora razvoju visokokakovostnih vključujočih javnih storitev v korist celotnega prebivalstva, vključno s sodelovanjem z Evropsko investicijsko banko in drugimi velikimi mednarodnimi finančnimi ustanovami;

 

– podpora državam v razvoju pri izgradnji uspešnega sektorja IKT, vključno z razvojem programske opreme, institucionalno podporo za zaščito tradicionalnega znanja, zaščito pravic intelektualne lastnine njihovega ustvarjalnega sektorja, vključno z ustvarjalnimi rešitvami, kot so patentna združenja;

 

– vzpostavitev pravičnih gospodarskih partnerstev, regulativnih dialogov in gospodarskega sodelovanja, da se okrepijo gospodarstva partnerskih držav in s tem izkorenini revščina.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka II – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) trajnostno kmetijstvo in energija.

(c) trajnostno kmetijstvo predvsem malega obsega in energija iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga IV – del A – točka III – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) migracije in azil; ter

(b) podpora za migracije in azil: ter

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pomoč Evropske Unije podpira ukrepe in sektorske dialoge, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, ciljem in splošnimi načeli te uredbe. Ustrezno se preučijo področja, ki so opisana v nadaljevanju ter odražajo skupaj dogovorjene strategije ter sporazume o partnerstvu, sodelovanju in trgovini. Prednostne naloge bodo določene v skladu s sporočilom „Agenda za spremembe“ in prihodnjimi sklepi Sveta.

Pomoč Evropske Unije podpira ukrepe in sektorske dialoge, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, ciljem in splošnimi načeli te uredbe. Ustrezno se preučijo področja, ki so opisana v nadaljevanju ter odražajo skupaj dogovorjene strategije, partnerstva, sodelovanje in sporazume, ki prispevajo k odprti in pravični trgovini. Prednostne naloge bodo določene v skladu s sporočilom „Agenda za spremembe“ in prihodnjimi sklepi Sveta.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Latinska Amerika – točka

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti, enakosti spolov in neodvisnosti žensk;

(a) spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, delavskih pravic, dostojnega dela in pravičnosti, vključno s podporo sindikatom in zadrugam, enakosti spolov in neodvisnosti žensk;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Latinska Amerika – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) obravnava vprašanj v zvezi z upravljanjem in podpiranje reform politike, zlasti na področjih socialnih politik, upravljanja javnih financ in obdavčenja, varnosti (vključno s prepovedanimi drogami, kriminaliteto in korupcijo), krepitve dobrega upravljanja in javnih institucij (vključno z inovativnimi mehanizmi za zagotavljanje tehničnega sodelovanja, npr. TAIEX in tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem), varstva človekovih pravic, vključno s pravicami avtohtonega prebivalstva in pravicami potomcev Afričanov, okolja, boja proti diskriminaciji in boja proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi;

(b) obravnava vprašanj v zvezi z upravljanjem in podpiranje reform politike, zlasti na področjih socialnih politik, upravljanja javnih financ in obdavčenja, varnosti (vključno s prepovedanimi drogami, kriminaliteto in korupcijo), krepitve dobrega upravljanja in javnih institucij (vključno z inovativnimi mehanizmi za zagotavljanje tehničnega sodelovanja, npr. TAIEX in tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem), varstva človekovih pravic, vključno s pravicami avtohtonega prebivalstva in pravicami potomcev Afričanov, spoštovanja temeljnih standardov dela Mednarodne organizacije dela (MOD), okolja, boja proti diskriminaciji in boja proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Latinska Amerika – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) obravnavanje gospodarske ranljivosti regije in prispevanje k strukturnemu preoblikovanju z vzpostavitvijo trdnega partnerstva na področjih trgovine, naložb, znanja in izkušenj ter raziskav, inovacij in tehnologije ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti v vseh njenih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih na področju migracijskih tokov, zanesljive preskrbe s hrano (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih virov energije ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo in gozdovi, pa tudi na produktivnih naložbah za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem gospodarstvu;

(f) obravnavanje gospodarske ranljivosti regije in prispevanje k strukturnemu preoblikovanju z vzpostavitvijo trdnega partnerstva na področjih odprtih in pravičnih trgovinskih odnosov, produktivnih naložb za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem in vključujočem gospodarstvu, prenosa znanja in sodelovanja pri raziskavah, inovacijah in tehnologiji ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti v vseh njenih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih na področju migracijskih tokov, zanesljive preskrbe s hrano (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih virov energije ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo, zemljo in gozdovi; podpora razvoju mikro, malih in srednjih podjetij kot glavnih virov za vključujočo rast, razvoj in delovna mesta; spodbujanje razvojne pomoči za trgovino, da se latinskoameriškim mikro, malim in srednje velikim podjetjem zagotovi možnost izkoriščanja mednarodnih trgovinskih priložnosti;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Latinska Amerika – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) blažiti negativne učinke, ki jih bo imela izključitev iz sheme splošnih tarifnih preferencialov na gospodarstva številnih držav regije.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Azija – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti, enakosti spolov in neodvisnosti žensk;

(a) spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, delavskih pravic, dostojnega dela in pravičnosti, vključno s podporo sindikatom in zadrugam, enakosti spolov in neodvisnosti žensk;

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Azija – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vzpostavitev vključujočih partnerstev na področju trgovine, naložb, pomoči, migracij, raziskav, inovacij in tehnologije;

(b) prispevanje k strukturnemu preoblikovanju z vzpostavitvijo vključujočih partnerstev na področju pravičnih trgovinskih odnosov, produktivnih naložb za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem in vključujočem gospodarstvu, prenosa znanja in sodelovanja pri raziskavah, inovacijah in tehnologiji ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti v vseh njenih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih na področju migracijskih tokov, zanesljive preskrbe s hrano (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih virov energije ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo, zemljo in gozdovi;

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Azija – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) podpiranje dejavne in organizirane civilne družbe za razvoj in spodbujanje javno-zasebnih partnerstev;

(d) podpiranje dejavne in organizirane civilne družbe, vključno z okrepitvijo sindikatov in organizacij delodajalcev za socialni dialog;

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – osrednja Azija – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje ustavnih reform ter zakonodajnega, regulativnega in upravnega približevanja z Unijo, vključno z nadaljnjo demokratizacijo in organizirano civilno družbo, podporo pravni državi, dobrim upravljanjem, obdavčenjem ter s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

(a) spodbujanje ustavnih reform ter zakonodajnega, regulativnega in upravnega približevanja z Unijo s poudarkom na nadaljnji demokratizaciji, spoštovanju človekovih pravic in krepitvi organizirane civilne družbe, vključno s sindikati in organizacijami delodajalcev za socialni dialog, podpori pravni državi, dobremu upravljanju, obdavčenju ter krepitvi nacionalnih institucij in organov, kot so volilna telesa, parlamenti, neodvisno sodstvo, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – osrednja Azija – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, obravnavanje družbenih in regionalnih neenakosti ter podpora politikam na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in tehnologije, zdravja, dostojnega dela, energije iz trajnostnih virov, kmetijskega in podeželskega razvoja, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, obenem pa spodbujanje razvoja tržnega gospodarstva, trgovine in naložb, vključno z regulativnimi reformami in podporo za vključevanje v STO;

(b) spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, obravnavanje družbenih in regionalnih neenakosti ter podpora politikam na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in tehnologije, zdravja, dostojnega dela, energije iz trajnostnih virov, kmetijskega in podeželskega razvoja; spodbujanje gospodarske diverzifikacije s podpiranjem mikro, malih in srednjih podjetij, obenem pa spodbujanje razvoja socialnega tržnega gospodarstva, odprte in pravične trgovine in naložb, vključno z regulativnimi reformami in podporo za vključevanje v STO;

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Bližnji vzhod – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) spodbujanje trajnostne gospodarske reforme in diverzifikacije, trgovine, razvoja tržnega gospodarstva, produktivnih in trajnostnih naložb v glavnih sektorjih (kot je energija, tudi energija iz obnovljivih virov), javno-zasebnih partnerstev in vključevanja partnerskih držav v STO,

(c) spodbujanje trajnostne gospodarske reforme in diverzifikacije, pravičnih trgovinskih odnosov, razvoja trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva, produktivnih in trajnostnih naložb v glavnih sektorjih (kot je energija, s poudarkom na energiji iz obnovljivih virov) in če to želijo vključevanja partnerskih držav v STO;

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Bližnji vzhod – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) dopolnjevanje sredstev, uporabljenih na podlagi tega instrumenta, s skladnim delom in podporo drugih instrumentov EU, ki se lahko osredotočijo na obsežnejše regionalno vključevanje, spodbujanje interesov EU na področjih, kot so gospodarstvo, energija, raziskave, inovacije in tehnologija, v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njim, v okviru povezave med razvojem in migracijami pa tudi upravljanje migracijskih tokov ter pomoč razseljenim osebam in beguncem.

(e) dopolnjevanje sredstev, uporabljenih na podlagi tega instrumenta, s skladnim delom in podporo drugih instrumentov EU, ki se lahko osredotočijo na obsežnejše regionalno vključevanje, spodbujanje vzajemnih interesov na področjih, kot so trajnostno gospodarstvo, gospodarsko okrevanje in zaščita pred finančnimi krizami, energija iz obnovljivih virov, raziskave, inovacije in tehnologija; podpora razvoju zanesljivih, dostopnih in uporabniku prijaznih kanalov financiranja, vključno z mikrokrediti in posrednimi jamstvenimi programi Evropske investicijske banke; v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi, v okviru povezave med razvojem in migracijami; v okviru povezave med razvojem in migracijami spodbujanje skladnega upravljanja migracijskih tokov in dobro upravljanje mobilnosti ter pomoč razseljenim osebam in beguncem s praktičnimi rešitvami.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Južna Afrika – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zagotavljanje podpore prizadevanjem za prilagoditev, ki bo v regiji potrebna zaradi vzpostavitve različnih prostotrgovinskih območij;

(b) zagotavljanje podpore regionalnemu povezovanju Južne Afrike in njenih partnerskih držav iz Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC), da bi vzpostavili morebitna prihodnja prostotrgovinska območja med njimi in okrepljene trgovinske odnose z EU;

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – Južna Afrika – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) premagovanje gospodarske ranljivosti in doseganje strukturnega preoblikovanja s poudarkom na dostojnih delovnih mestih s pomočjo trajnostne in vključujoče gospodarske rasti, nizkoogljičnega zelenega gospodarstva in trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom) ter povečanje biotske raznolikosti in storitev ekosistemov;

(d) obravnavanje gospodarske ranljivosti in prispevanje k strukturnemu preoblikovanju s poudarkom na dostojnih delovnih mestih s pomočjo trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in energetsko učinkovitega nizkoogljičnega gospodarstva, ki temelji na obnovljivih virih, z vzpostavitvijo trdnih partnerstev na področjih pravičnih trgovinskih odnosov, produktivnih naložb za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem in vključujočem gospodarstvu, prenosa znanja in sodelovanja pri raziskavah, inovacijah in tehnologiji ter spodbujanje trajnostnega in vključujočega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih na področju migracijskih tokov, nastanitve, zanesljive preskrbe s hrano (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih virov energije ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo in zemljo;

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Priloga V – točka A – uvodni odstavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V skladu s pogoji iz člena 6 je program o globalnih javnih dobrinah in izzivih namenjen krepitvi sodelovanja, izmenjavi znanja in izkušenj ter zmogljivosti v partnerskih državah. Program je lahko oblikovan med drugim na podlagi naslednjih področij sodelovanja, pri čemer zaradi njihove medsebojne povezanosti zagotavlja največjo možno sinergijo:

V skladu s pogoji iz člena 6 je program o globalnih javnih dobrinah in izzivih namenjen krepitvi sodelovanja, izmenjavi znanja in izkušenj ter zmogljivosti v partnerskih državah. Program je oblikovan na podlagi Evropskega soglasja o razvoju in naslednjih področij sodelovanja, pri čemer zaradi njihove medsebojne povezanosti zagotavlja največjo možno sinergijo:

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Priloga V – del A – trajnostna energija – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) spodbujanje zanesljive preskrbe z energijo z razširitvijo virov oskrbe in oskrbovalnih poti, obravnavanje vprašanj glede nestanovitnosti cen, potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanje trgov ter spodbujanje energetskih povezav in trgovanja z energijo.

(c) spodbujanje zanesljive preskrbe z energijo z razširitvijo virov oskrbe in oskrbovalnih poti, obravnavanje vprašanj glede nestanovitnosti cen, potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanje trgov ter spodbujanje energetskih povezav in odprtega in poštenega trgovanja z energijo.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Priloga V – del A – človekov razvoj – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

spodbujanje ukrepov za večje število in boljšo kakovost delovnih mest na področjih, kot so razvoj konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro-, malih in srednje velikih podjetij ter njihovo vključevanje v svetovno gospodarstvo, pomoč državam v razvoju, da se vključijo v večstranski sistem trgovanja, razvoj zasebnega sektorja in izboljšanje poslovnega okolja, podpora opredelitvi in izvajanju politik na področju industrijskih inovacij, tehnoloških politik ter trgovinskih politik in sporazumov, podpora prizadevanjem za regionalno vključevanje, spodbujanje naložbenih razmerij med EU ter partnerskimi državami in regijami ter spodbujanje zasebnih in javnih naložb ter sodelovanja s pomočjo inovativnih finančnih instrumentov. Spodbujanje zelenega gospodarstva, učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnih procesov. Spodbujanje uporabe elektronske komunikacije kot orodja za podpiranje rasti v vseh sektorjih, da bi premostili digitalni razkorak ter dosegli ustrezni politični in regulativni okvir na tem področju, ter spodbujanje razvoja potrebne infrastrukture ter uporabe storitev in aplikacij na podlagi IKT.

spodbujanje ukrepov za večje število in boljšo kakovost delovnih mest na področjih, kot so razvoj konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro-, malih in srednje velikih podjetij ter njihov dostop do lokalnih, nacionalnih, regionalnih in svetovnih trgov, pomoč državam v razvoju, da se vključijo v regionalne in večstranske sisteme trgovanja, razvoj lokalnih obrti, ki ohranjajo lokalno kulturno dediščino, razvoj zasebnega sektorja, vključno s programi mikro kreditov, in izboljšanje poslovnega okolja, podpora razvoja lokalnega gospodarstva in proizvodnih sistemov, podpora opredelitvi in izvajanju politik na področju industrijskih inovacij, tehnoloških politik ter pravičnih trgovinskih odnosov, krepitev zmogljivosti, kar zadeva pogajanja pri trgovinskih sporazumih, podpora prizadevanjem za regionalno vključevanje ter spodbujanje zasebnih in javnih naložb ter sodelovanja s pomočjo inovativnih finančnih instrumentov. Prednost je treba dati spodbujanju trgovine z domačim učinkom v partnerski državi in trgovini, ki koristi malim podjetjem in revnim, hkrati pa je treba bolje usmeriti pomoč za trgovino. Spodbujanje zelenega in vključujočega gospodarstva, učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnih procesov. Spodbujanje uporabe elektronske komunikacije kot orodja za podpiranje rasti v vseh sektorjih, da bi premostili digitalni razkorak ter dosegli ustrezni politični in regulativni okvir na tem področju, ter spodbujanje razvoja potrebne infrastrukture ter uporabe storitev in aplikacij na podlagi IKT.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Priloga V – del A – Migracije in azil – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zagotavljanje boljšega upravljanja migracijskih tokov v vseh njihovih razsežnostih;

(b) zagotavljanje boljšega upravljanja migracijskih tokov v vseh njihovih razsežnostih ter boljša zaščita migrantov v vseh pogledih z zagotavljanjem boljše zaščite beguncev in varnih vstopnih poti v Unijo;

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) dodatno osvestiti evropske potrošnike glede pravične in trajnostne trgovine ter spodbujati dostop pravično proizvedenih dobrin do evropskih trgov.

POSTOPEK

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

17.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

17.1.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Helmut Scholz

25.1.2012

Obravnava v odboru

30.5.2012

11.7.2012

 

 

Datum sprejetja

17.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William grof Dartmouthski, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Metin Kazak, Franziska Keller, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Helmut Scholz, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Silvana Koch-Mehrin, Tokia Saïfi, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Jolanta Emilia Hibner, Gabriel Mato Adrover


MNENJE Odbora za proračun (13.7.2012)

za Odbor za razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))

Pripravljavec mnenja: Jan Kozłowski

KRATKA OBRAZLOŽITEV

EU je največja donatorica razvojne pomoči, skupaj z državami članicami pa zagotavlja več kot polovico celotne pomoči državam v razvoju. EU je na zadnjem vrhunskem srečanju na temo razvojnih ciljev tisočletja prav tako ponovno zatrdila, da namerava obdržati vodilni položaj na področju razvojne pomoči, ter se zavezala, da bo do leta 2015 izpolnila cilj glede 0,7 % BND in vsako leto ocenila napredek na poti do tega cilja.

Sedanji predlog Komisije za uredbo o oblikovanju instrumenta za razvojno sodelovanje bo Uniji zagotovil potrebno orodje za izpolnitev zavez glede večletnega finančnega okvira 2014–2020. Novi instrument za razvojno sodelovanje bo prevzel cilje predhodnika, predvsem glede izkoreninjenja revščine v državah in regijah partnericah. Instrument bo z geografskega vidika nadgrajeval obstoječi instrument in zagotovil boljšo pravno podlago za izvajanje čezmejnih pobud, kot je denimo skupna strategija EU-Afrika.

Razvojna pomoč na ravni Unije je posebej dragocena, ker je EU zavzela nepristransko stališče glede zagotavljanja zunanje pomoči in dopolnjevanja prizadevanj držav članic v zvezi s tem. V obdobju varčevalnih ukrepov je bolj usklajen in celovit pristop pri načrtovanju politik EU in držav članic še toliko pomembnejši za učinkovitejše spoprijemanje s svetovnimi izzivi, sedanji predlog Komisije pa želi te možnosti sodelovanja še okrepiti. V naslednjem programskem obdobju bi bilo prav tako poenostavljeno regulativno okolje, to pa bi upravičencem omogočilo lažji dostop do financiranja. Poročevalec želi poudariti, da mora biti poraba EU za razvojno pomoč izmerljiva, odgovorna in oblikovana tako, da bo imela, ko gre za izkoreninjenje revščine, kar največji učinek.

Komisija predlaga tudi bolj diferenciran pristop k usmerjanju pomoči Unije tja, kjer je najbolj potrebna in kjer bi imela največji učinek.

Proračunske posledice

Komisija predlaga, da se dodeljena sredstva, ki so v naslednjem večletnem finančnem okviru na voljo instrumentu za razvojno pomoč, povečajo za 17,87 % (s 17.474 milijonov EUR v obdobju 2007–2013 na 20.597 milijonov EUR v obdobju 2014–2020). Nova uredba v nasprotju s sedanjim instrumentom predvideva, da nekaj sredstev ostane nedodeljenih, da bi jih bilo mogoče uporabiti ob nepredvidenih dogodkih in izzivih.

Okvirna finančna sredstva za obdobje 2014–2020 so navedena v Prilogi VII k predlogu uredbe, Komisija pa jih lahko z delegiranim aktom spremeni ali posodobi. Približno 31,8 % v okviru instrumenta razvojne pomoči dodeljenih tematskih sredstev za svetovne javne dobrine in izzive bo v naslednjem večletnem finančnem okviru namenjenih okolju in podnebnim spremembam, 12,7 % trajnostnim energetskim ukrepom, 20 % bo predvidenih za človekov razvoj, 28,4 % za zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno kmetijstvo, 7 % pa za migracije in azil. Poročevalec želi poudariti, da sredstva, dodeljena za boj proti podnebnim spremembam, ne bi smela ogroziti osrednjih nalog in ciljev razvojnega sodelovanja, ki so izkoreninjenje revščine in uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, pa tudi spodbujanje demokracije, človekovih pravic, načel pravne države in dobrega upravljanja. Vsi navedeni cilji so pogoj za vzpostavitev delujočega in stabilnega tržnega gospodarstva v državah v razvoju.

Precejšen delež evropske razvojne pomoči se sicer zagotovi prek Komisije, večino pa dodelijo neposredno države članice. Obenem je treba povedati, da je Unija, ko gre za zagotavljanje predvidljivosti razvojne pomoči ter dolgoročno opredeljevanje proračunov in prednostnih nalog glede porabe, v boljšem položaju kot države članice, saj njen večletni finančni okvir vsebuje načrt za več let. To konkurenčno prednost bi bilo treba izkoristiti, pri tem pa se izogibati morebitnemu prekrivanju med pomočjo, ki jo zagotavljajo države članice, in pomočjo Unije.

Okvir programa "Erasmus za vse" bo s pomočjo dveh večletnih dodelitev, ki bosta navedeni v večletnem okvirnem programu instrumenta razvojne pomoči, zagotovil tudi financiranje višjega šolstva. Poročevalec želi z ozirom na negotovost glede končnih zneskov, ki bodo dodeljeni zadevnim instrumentom zunanjega delovanja, ta okvirni znesek nadomestiti z relativnim deležem.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in da ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki bo določila večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020;

Predlog spremembe  2

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 b (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1b. ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bo Unija lahko izvedla svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov je mogoče kljub dokazani dodani vrednosti za Evropsko unijo povsem opustiti;

 

_________________

 

1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Uredba bi morala za celotno obdobje trajanja instrumenta določiti finančna sredstva, ki bodo za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom prednostni referenčni okvir v smislu točke [] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje instrumenta in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost instrumenta za vse udeležence.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

(4) Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakosti med spoloma, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Unija si prizadeva tudi, da bi zagotovila skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja. To je treba zagotoviti pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja Unije ter strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov.

(5) Unija si prizadeva tudi, da bi zagotovila skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja in svojo notranjo politiko. To je treba zagotoviti pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja Unije ter strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Za skladnost politike za razvoj je pomembno, da politike Unije na drugih področjih, v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pomagajo pri prizadevanjih držav v razvoju, da bi uresničile razvojne cilje tisočletja.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Glede na to, da je v državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki revščina zelo razširjena, bi bilo treba v tematskih in geografskih programih, ki so na voljo za te države v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, posebno pozornost nameniti zmanjševanju revščine, hkrati pa zagotoviti skladnost z instrumentom partnerstva.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzovejo na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje in krepitev politike razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic, je primerno zagotoviti skupne postopke za načrtovanje programov, ki bi jih bilo treba izvajati, kadar koli je to mogoče in ustrezno.

(8) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzovejo na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje in krepitev politike razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic, je primerno zagotoviti skupne postopke za načrtovanje programov, ki bi jih bilo treba izvajati, kadar koli je to mogoče in ustrezno.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih odobrili Unija in njene države članice ter Evropski parlament, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Evropska unija je močno zavezana enakosti spolov kot človekovi pravici, vprašanju socialne pravičnosti in temeljni vrednoti razvojne politike Unije, enakost spolov pa je tudi osrednjega pomena za doseganje vseh razvojnih ciljev tisočletja. Svet je zato sprejel akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju (2010–2015).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU .

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, bi bilo treba v vse analize in programe za države vključiti analizo konfliktov in uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU . Da se zagotovi čim večji vpliv pomoči Unije v svetu, bi bilo treba izvajanje te uredbe tesno usklajevati s programi in ukrepi, ki se financirajo po uredbah za vzpostavitev instrumentov za zunanje financiranje, to so Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost in Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ter Uredba (EU) št. […/…] (COM(2011)843) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Ta uredba bi morala zagotoviti okvir za omogočanje načrtovanja programov, ki bo s skupnim okvirnim dokumentom kot osnovo za načrtovanje programov omogočil večjo skladnost politik Unije. Omogočiti mora popolno usklajenost s partnerskimi državami in regijami ter po potrebi temeljiti na nacionalnih razvojnih načrtih ali podobnih celovitih razvojnih dokumentih; ter si s skupnim načrtovanjem programov prizadevati za večjo usklajenost med donatorji, zlasti med Unijo in njenimi državami članicami.

(12) Ta uredba bi morala zagotoviti okvir za omogočanje načrtovanja programov, ki bo s skupnim okvirnim dokumentom kot osnovo za načrtovanje programov omogočil večjo doslednost razvojnih politik Unije. Omogočiti mora popolno usklajenost s partnerskimi državami in regijami ter, kjer je to mogoče, temeljiti na nacionalnih razvojnih načrtih ali podobnih celovitih razvojnih dokumentih, ki jih sprejmejo parlamenti partnerskih držav ali regij v posvetovanju s civilno družbo; ter si s skupnim načrtovanjem programov prizadevati za večjo usklajenost med donatorji, zlasti med Unijo in njenimi državami članicami.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja sta dva od velikih izzivov, s katerimi se sooča Unija in pri katerih je potreba po mednarodnem ukrepanju nujna. V skladu z namenom iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 bi morala ta uredba prispevati k cilju uporabe vsaj 20 % proračuna EU za nizkoogljično družbo, ki je odporna na podnebne spremembe, program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih pa bi moral porabiti vsaj 25 % svojih sredstev za podnebne spremembe in okolje. Ukrepi na teh dveh področjih bi se morali, kadar je to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek.

(15) Boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja sta dva od velikih izzivov, s katerimi se soočajo Unija in države v razvoju in pri katerih je potreba po mednarodnem ukrepanju nujna. V skladu z namenom iz sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 bi morala ta uredba prispevati k usmerjanju proračuna EU za nizkoogljično družbo, ki je odporna na podnebne spremembe, program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih pa bi moral porabiti del svojih sredstev za podnebne spremembe in okolje. Ukrepi na teh dveh področjih bi se morali, kadar je to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek, ne glede na to, da je glavni cilj tega instrumenta doseganje razvojnih ciljev tisočletja, vključno z bojem proti revščini. Kot se je EU zavezala v københavnskem sporazumu, je treba sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic zbrati iz novih, dodatnih virov.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja.

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Ta prednostna naloga vključuje osnovne socialne storitve, med drugim zdravstvo in izobraževanje. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pomoč se mora osredotočati tudi na okrepitev davčne politike držav partneric in spodbujanje uporabe domačih prihodkov, s čimer bi se v prihodnje zmanjšali revščina in odvisnost od pomoči, obenem pa spodbudila trajnostna gospodarska rast in družbeni razvoj.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Doseganje teh ciljev se meri s pomočjo zadevnih kazalnikov, zlasti razvojnega cilja tisočletja 1 za pododstavek (a) in razvojnih ciljev tisočletja 1 do 8 za pododstavek (b) ter drugih kazalnikov, o katerih se dogovorijo Unija in njene države članice.

Doseganje teh ciljev se meri s pomočjo zadevnih kazalnikov, vključno s kazalniki človekovega razvoja, zlasti razvojnega cilja tisočletja 1 za pododstavek (a) in razvojnih ciljev tisočletja 1 do 8 za pododstavek (b) ter drugih kazalnikov, o katerih se dogovorijo OZN, Unija in njene države članice.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v točko (a) vsaj 90 % odhodkov, predvidenih v okviru vseafriškega programa in tematskih programov, izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

100 % odhodkov, predvidenih v okviru vseafriškega programa in tematskih programov, izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Merila za upravičenost do proračunske podpore so jasno in objektivno določena, proračunski organ pa zagotavlja in nadzira njihovo dosledno izvajanje.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, podjetništvo, pravice delavcev, varstvo okolja, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, temeljijo na politikah sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na odločitvah, posebnih interesih, prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

5. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije, vključno z drugimi zadevnimi instrumenti zunanjega delovanja, kjer je to ustrezno, in drugimi zadevnimi notranjimi in zunanjimi politikami Unije. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, temeljijo na politikah sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na odločitvah, posebnih interesih, prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji, ter spodbujajo boljše usklajevanje in dopolnjevanje donatorjev s prizadevanjem za skupno večletno načrtovanje programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih strategijah partnerskih držav, s skupnimi mehanizmi izvajanja, ki vključujejo skupne analize, skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

6. Komisija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi mednarodnimi, regionalnimi in lokalnimi donatorji, ter spodbujajo boljše ujemanje, usklajevanje in dopolnjevanje donatorjev s prizadevanjem za skupno večletno načrtovanje programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih strategijah partnerskih držav, s skupnimi mehanizmi izvajanja, ki vključujejo skupne analize, skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice spodbujajo večstranski pristop do globalnih izzivov in po potrebi krepijo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

7. V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice spodbujajo večstranski pristop do globalnih izzivov in po potrebi krepijo sodelovanje z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) učinkovite in inovativne načine in instrumente sodelovanja iz člena 4 skupne izvedbene uredbe, kot so kombiniranje donacij in posojil ter drugi mehanizmi z delitvijo tveganja v izbranih sektorjih in državah ter vključevanje zasebnega sektorja, v skladu z dobro prakso OECD/DAC. Ti načini in instrumenti so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, s posebnim poudarkom na pristopih, ki temeljijo na programu, zagotavljanju predvidljivega financiranja pomoči, mobilizaciji zasebnih virov, razvoju in uporabi nacionalnih sistemov ter pristopih k razvoju, ki temeljijo na rezultatih in po potrebi vključujejo mednarodno dogovorjene cilje in kazalnike, povezane z razvojnimi cilji tisočletja, ter

(c) učinkovite in inovativne načine in instrumente sodelovanja iz člena 4 skupne izvedbene uredbe, kot so kombiniranje donacij in posojil ter drugi mehanizmi z delitvijo tveganja v izbranih sektorjih in državah ter vključevanje zasebnega sektorja, v skladu z dobro prakso OECD/DAC ter na podlagi skupnih standardov in primerov najboljše prakse Unije na področju uporabe sredstev Unije in poročanja, kot so določeni v finančnih pravilih in drugi zadevni zakonodaji Unije. Ti načini in instrumenti so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, s posebnim poudarkom na pristopih, ki temeljijo na programu, zagotavljanju predvidljivega financiranja pomoči, mobilizaciji zasebnih virov, razvoju in uporabi nacionalnih sistemov ter pristopih k razvoju, ki temeljijo na rezultatih in po potrebi vključujejo mednarodno dogovorjene cilje in kazalnike, povezane z razvojnimi cilji tisočletja, ter

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo in usklajevanjem donatorjev, da se omeji prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo pobude na ravni vseh donatorjev.

(d) večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo, doslednostjo in usklajevanjem donatorjev, da se ustvarijo sinergije in prepreči prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo pobude na ravni vseh donatorjev.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

10a. Unija zagotavlja posebno podporo lokalnim oblastem in nedržavnim akterjem s sedežem v državah upravičenkah.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

10b. Unija med naslovnike svojih javnih naročil in javnih razpisov vključi lokalne in regionalne oblasti ter nedržavne akterje iz držav upravičenk.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pozornost se nameni tudi spodbujanju razvoja zasebnega sektorja, malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij v državah upravičenkah.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe, prispevajo dodano vrednost ukrepom, financiranim v okviru geografskih programov, in jih dopolnjujejo.

Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe, prispevajo dodano vrednost ukrepom, financiranim v okviru geografskih programov, in jih dopolnjujejo. Tematska podpora, zagotovljena državam, ki so upravičene do geografske podpore, ni v nasprotju s prednostnimi področji, določenimi za te države.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ukrepi obravnavajo globalne pobude, ki podpirajo mednarodno dogovorjene cilje ali globalne javne dobrine in izzive, ki lahko z odstopanjem od člena 9 skupne izvedbene uredbe vključujejo ukrepe v državah članicah, državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah ter drugih tretjih državah, kakor je predvideno v ustreznem tematskem programu;

(b) ukrepi obravnavajo globalne pobude, ki podpirajo mednarodno dogovorjene cilje ali globalne javne dobrine in izzive, ki lahko vključujejo ukrepe v državah članicah, državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah ter z odstopanjem od člena 9 skupne izvedbene uredbe v drugih državah nečlanicah, kakor je predvideno v ustreznem tematskem programu;

Obrazložitev

Do odstopanja bi prišlo samo v primeru držav nečlanic, saj člen 9 skupne izvedbene uredbe že vključuje države članice, države kandidatke in potencialne kandidatke.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo lokalni organi in organizacije civilne družbe, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbene ukrepe iz člena 2 skupne izvedbene uredbe na podlagi programskih dokumentov iz členov 11 in 13. V posebnih okoliščinah je lahko pomoč Unije v skladu s skupno izvedbeno uredbo tudi v obliki ukrepov, ki niso zajeti v teh dokumentih.

Komisija sprejme izvedbene ukrepe iz člena 2 skupne izvedbene uredbe na podlagi programskih dokumentov iz členov 11 in 13. V posebnih okoliščinah je lahko pomoč Unije v skladu s skupno izvedbeno uredbo tudi v obliki posameznih in posebnih ukrepov, ki niso zajeti v teh dokumentih.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic.

2. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi povezanost, dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija v okviru vsakega geografskega programa določi okvirno večletno dodelitev sredstev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2), ob upoštevanju posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, ki so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam, hkrati pa tudi posebnosti različnih programov.

3. Komisija brez poseganja v pooblastila proračunskega organa v okviru vsakega geografskega programa določi okvirno večletno dodelitev sredstev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2), ob upoštevanju posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, ki so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam, hkrati pa tudi posebnosti različnih programov.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Sredstva lahko ostanejo nedodeljena. Glede na njihovo poznejšo dodelitev ali ponovno dodelitev iz členov 11(5) in 13 se glede uporabe teh sredstev odloči pozneje v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

4. Sredstva lahko ostanejo nedodeljena. Glede na njihovo poznejšo dodelitev ali ponovno dodelitev iz členov 11(5) in 13 se glede uporabe teh sredstev odloči pozneje v skladu s skupno izvedbeno uredbo, brez poseganja v pooblastila proračunskega organa.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Glede na to, da je predvidljivost tokov pomoči eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju kakovosti porabe ter državam članicam omogoča dolgoročno načrtovanje odhodkov in ohranjanje izboljšav v sektorski politiki, je treba takšne izboljšave podkrepiti z davčno politiko držav partneric in uporabo domačih prihodkov, kar bo na dolgi rok zmanjšalo odvisnost od pomoči.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti in okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, jasne, posebne in pregledne kazalnike učinkovitosti in brez poseganja v pooblastila proračunskega organa opredeljujejo okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Večletni okvirni programi za tematske programe določijo strategijo Unije za zadevno temo, prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah. Večletni okvirni programi so v skladu z dokumenti iz člena 11(3).

1. Večletni okvirni programi za tematske programe določijo strategijo Unije za zadevno temo, prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebne cilje, pričakovane rezultate, jasne, posebne in pregledne kazalnike učinkovitosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah. Večletni okvirni programi so v skladu z dokumenti iz člena 11(3).

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Večletni okvirni programi določajo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se ta sredstva lahko dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih. Za učinkovito izvajanje politike se večletni okvirni programi po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vsi vmesni ali ad hoc pregledi.

2. Brez poseganja v pooblastila proračunskega organa večletni okvirni programi določajo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se ta sredstva lahko dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih. Za učinkovito izvajanje politike se večletni okvirni programi po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vsi vmesni ali ad hoc pregledi.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Postopek iz odstavka 1 ne velja za manjše spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev za manj kot 20 %, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Postopek iz odstavka 1 ne velja za manjše spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev v okviru ustreznega deleža, določenega v členu 2(2) skupne izvedbene uredbe, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Skladnost in komplementarnost pomoči Unije

 

1. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji in instrumenti zunanjih ukrepov Unije ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

 

2. Unija in države članice koordinirajo svoje programe podpore z namenom povečanja uspešnosti in učinkovitosti izvajanja podpore in dialoga o politikah v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje podpore ter za usklajenost politik in postopkov. Koordinacija vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore.

 

3. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, vendar ne omejene nanje, z mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Unije.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 3(1), Unija brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami, pozove partnersko državo k izvajanju posvetovanj, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, razen v izredno nujnih primerih. Če posvetovanja s to partnersko državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izredno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno ukinitev pomoči Unije.

Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 3(1), Unija brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami, pozove partnersko državo k izvajanju posvetovanj, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, razen v izredno nujnih primerih. Če posvetovanja s to partnersko državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izredno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno ukinitev pomoči Unije. Evropski parlament je treba nemudoma in v celoti obveščati o vseh sklepih, sprejetih v zvezi s tem.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 23 294 700 000 EUR.

1. Referenčni finančni znesek, kot je opredeljen v točki [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju, za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 23.294.700.000 EUR.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Okvirni minimalni zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi VII. Zneski se lahko med programi prerazporedijo z delegiranim aktom v skladu s členom 18. Zneski znotraj programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih se lahko med podrazdelki prerazporedijo s sklepom Komisije, ki se Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje v roku enega meseca od njegovega sprejetja.

2. Okvirni minimalni zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi VII. Okvirni zneski se lahko med programi prerazporedijo z delegiranim aktom v skladu s členom 18. Okvirni zneski znotraj programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih se lahko med podrazdelki prerazporedijo s sklepom Komisije, ki se Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje v roku enega meseca od njegovega sprejetja. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ brez poseganja v določbe uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in Medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“.

3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav dodeljen tudi približen znesek, ki ustreza 2 % dodeljenih finančnih sredstev, ki so na voljo za instrumente udeležbe (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav in se bo lahko dodelilo samo za upravičene namene v okviru razvojne pomoči. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) krepitev socialne vključenosti s sodelovanjem na področju enakopravnega dostopa do osnovnih storitev, delovnih mest za vse, neodvisnosti in spoštovanja posebnih skupin, zlasti mladih, invalidov, žensk in manjšin, da bi vse prebivalstvo sodelovalo pri ustvarjanju blaginje in kulturne raznolikosti ter imelo korist od njiju.

(iii) krepitev socialne vključenosti in enakosti med spoloma s sodelovanjem na področju enakopravnega dostopa do osnovnih storitev, delovnih mest za vse, neodvisnosti in spoštovanja posebnih skupin, zlasti mladih, invalidov, žensk in manjšin, da bi vse prebivalstvo sodelovalo pri ustvarjanju blaginje in kulturne raznolikosti ter imelo korist od njiju.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) podpora programom na ravni države, da bi spodbudili ekonomsko in socialno neodvisnost žensk ter njihovo politično udeležbo;

(i) podpora lokalnim, regionalnim in državnim programom, da bi spodbudili ekonomsko in socialno neodvisnost žensk ter njihovo politično udeležbo;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) podpora nacionalnim, regionalnim in globalnim pobudam, da bi spodbudili vključevanje tega vprašanja v agendo učinkovitosti pomoči.

(ii) podpora lokalnim, regionalnim, državnim in svetovnim programom in pobudam, da bi spodbudili in uresničevali enakost med spoloma, krepitev vloge žensk in deklet prek mikroposojil in agendo učinkovitosti pomoči.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka c – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ii a) spodbujanje, zagotavljanje in širjenje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja na podlagi spola.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi v državah v razvoju s pomočjo večjega in pravičnega dostopa do dobrih temeljnih javnih zdravstvenih storitev, natančneje:

(i) podpora zdravju in dobremu počutju ljudi v državah v razvoju v skladu s prednostnimi nalogami iz evropskega soglasja o razvoju in s pomočjo večjega in pravičnega dostopa do dobrih temeljnih javnih zdravstvenih storitev, natančneje:

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) podpora in oblikovanje politične agende pobud na svetovni ravni, ki znatno koristijo partnerskim državam, ob upoštevanju usmerjenosti k doseganju rezultatov, učinkovitosti pomoči in učinkov na zdravstvene sisteme, vključno s podporo partnerskim državam, da bodo bolj sodelovale pri teh pobudah;

(ii) podpora in oblikovanje politične agende pobud na svetovni ravni, ki znatno koristijo partnerskim državam, v okviru izkoreninjanja revščine na področjih zdravstva in osnovnega izobraževanja, ob upoštevanju usmerjenosti k doseganju rezultatov, učinkovitosti pomoči in učinkov na zdravstvene sisteme, vključno s podporo partnerskim državam, da bodo bolj sodelovale pri teh pobudah;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) podpora posebnim pobudam, zlasti na regionalni in svetovni ravni, ki krepijo zdravstvene sisteme ter državam pomagajo pri razvoju in izvajanju smotrnih nacionalnih zdravstvenih politik, ki temeljijo na dokazih, in na prednostnih področjih (npr. zdravje mater ter spolno in reproduktivno zdravje in pravice, dostop do storitev načrtovanja družine; globalne javne dobrine in odziv na globalne grožnje za zdravje).

(iii) podpora posebnim pobudam na lokalni, regionalni in svetovni ravni, ki krepijo zdravstvene sisteme ter državam pomagajo pri razvoju in izvajanju smotrnih nacionalnih zdravstvenih politik, ki temeljijo na dokazih, in na prednostnih področjih (npr. zdravje otrok in mater ter spolno in reproduktivno zdravje in pravice, dostop do storitev načrtovanja družine; globalne javne dobrine in odziv na globalne grožnje za zdravje, kot so HIV/aids, tuberkuloza in malarija ter druge z revščino povezane in zanemarjene bolezni).

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka d – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iii a) spodbujanje, zagotavljanje in širjenje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja, zlasti otroke.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) izboljšanje enakega dostopa in kakovosti izobraževanja tudi za ranljive skupine, ženske in dekleta ter države, ki so najbolj oddaljene od doseganja globalnih ciljev.

(iii) boljše zagotavljanje enakega dostopa in kakovosti izobraževanja, s posebnim poudarkom na ženskah, dekletih in drugih ranljivih skupinah ter državah, ki so najbolj oddaljene od doseganja globalnih ciljev.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga 5 – del A – odstavek 4 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(e a) Otroci in mladi:

 

(i) spodbujanje politik, ki upoštevajo posebno ranljivost otrok in mladih, varstvo njihovih pravic, izobraževanje, zdravje in možnosti za preživljanje, začenši z njihovo udeležbo in krepitvijo njihove vloge;

 

(ii) spodbude in pomoč pri izvajanju in oblikovanju politik, projektov in programov v korist otrok in mladih, namenjenih krepitvi vloge otrok in mladih kot dejavnikov razvoja;

 

(iii) spodbude in pomoč pri izvajanju in oblikovanju politik, projektov in programov za izkoreninjenje otroškega dela, trgovine z otroki in nasilja nad njimi.

POSTOPEK

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

17.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

17.1.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Jan Kozłowski

29.2.2012

Datum sprejetja

12.7.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Richard Ashworth, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Lucas Hartong, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Barbara Matera, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Bendt Bendtsen, Gerben-Jan Gerbrandy, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jutta Steinruck, Theodor Dumitru Stolojan, Nils Torvalds

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Leonardo Domenici


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (5.9.2012)

za Odbor za razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))

Pripravljavka mnenja: Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Boj proti revščini ostaja glavni cilj razvojne politike Evropske unije, kot je določeno v poglavju 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji in poglavju 1 naslova III v petem delu Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ali drugimi cilji, ki so jih sprejele Unija in njene države članice.

(2) Boj proti revščini, skrajni revščini in socialni izključenosti, ki priznava, da so ženske, otroci in starejše osebe posebno ranljivi in da obstaja tesna povezava med rastjo, razvojem in zmanjševanjem revščine na eni strani ter stalnim zmanjševanjem razlik med spoloma na drugi strani, ostaja glavni cilj razvojne politike Evropske unije, kot je določeno v poglavju 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji in poglavju 1 naslova III v petem delu Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ali drugimi cilji, ki so jih sprejele Unija in njene države članice, kot je boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji na podlagi spola;

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Ženske so pomembne soustvarjalke razvoja in pobudnice sprememb, zato je prispevanje k njihovi neodvisnosti srednjeročna in dolgoročna naložba, ki ustvarja blaginjo, konkurenčnost in bolj trajnosten razvoj.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) EU je v akcijskem načrtu EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (2010-2015) vnovič potrdila svojo trdno zavezanost enakosti spolov kot človekovi pravici, vprašanju socialne pravičnosti in temeljni vrednoti svoje razvojne politike.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) V skladu s členom 2 in členom 3(3) PEU ter členom 8 PDEU je enakost med ženskami in moškimi temeljna vrednota in cilj EU, zato bi morala EU pri vseh dejavnostih spodbujati enakost spolov.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

(4) Unija temelji na vrednotah in načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, enakosti spolov, nediskriminaciji in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Nasilje nad ženskami v vseh oblikah je strukturni fenomen, povezan z neenakomerno razporeditvijo moči med moške in ženske v družbi, ter pomeni kršitev temeljnih pravic. Ukrepi za boj proti nasilju nad ženskami prispevajo k spodbujanju enakosti spolov in so pomembna sestavina te uredbe;

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine, diskriminacije na podlagi spola in lakote, spodbujanje enakosti spolov, zmanjšanje smrtnosti mater in otrok, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Unija bi morala zagotoviti spodbujanje enakosti spolov in neodvisnosti žensk ne le zaradi podpore razvojnemu cilju tisočletja, ki je temu posebej posvečen, ampak tudi zaradi uresničevanja vseh razvojnih ciljev tisočletja.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Unija mora spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krizne razmere in nesreče, tudi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, in nestabilnih državah, vključno z državami v tranziciji. Pristop bi moral temeljiti zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju, odzivu EU na nestabilne razmere, na preprečevanju konfliktov in vseh nadaljnjih zadevnih sklepih. To bi moralo zagotoviti ustrezno kombinacijo pristopov, odzivov in instrumentov, zlasti z zagotavljanjem ustreznega ravnovesja med varnostnimi, razvojnimi in človekoljubnimi pristopi ter s povezavo kratkoročnega odzivanja z dolgoročno podporo.

(10) Unija mora spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krizne razmere in nesreče, tudi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, in nestabilnih državah, vključno z državami v tranziciji. Pristop bi moral po potrebi vključevati presečno razsežnost enakosti spolov, ki bi obravnavala posebno ranljivost žensk in deklet in tudi spodbujala podobo žensk kot soustvarjalk socialnih sprememb, ki imajo dragocena sredstva in sposobnosti, ki lahko vplivajo na procese vzpostavljanja miru, stabilizacije, obnove in razvoja ter jih usmerjajo. Pristop bi moral temeljiti tudi zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju, odzivu EU na nestabilne razmere, na preprečevanju konfliktov in vseh nadaljnjih zadevnih sklepih. To bi moralo zagotoviti ustrezno kombinacijo pristopov, odzivov in instrumentov, zlasti z zagotavljanjem ustreznega ravnovesja med varnostnimi, razvojnimi in človekoljubnimi pristopi ter s povezavo kratkoročnega odzivanja z dolgoročno podporo.

Predlog spremembe             10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Ker se je v korist svetovnega razvoja pomembno spopasti razliko v plačah glede na spol, je treba pri posebnih programih za boljši dostop žensk do ekonomskih možnosti ter za zmanjševanje razlik v plačah in produktivnosti med ženskami in moškimi sodelovati z agencijami ZN in organi, kot sta Svetovna banka in Evropska investicijska banka.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Ženske so odgovorne za ohranjanje temeljnega delovanja družbe v obdobjih konfliktov, ko pa se ti končajo, so ženske podrejene in v istem slabšem položaju kot pred konfliktom.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b) Treba je priznati pomen boja proti diskriminaciji na podlagi spola pri dostopu do zaposlitve in dela, spodbujanja enakosti na poklicni poti, v poklicnih kategorijah, pri poklicnem usposabljanju in plačah ter sodelovanja z institucijami OZN, da se okrepita delo s pravicami ter zaščitijo kolektivne pogodbe in sindikalne pravice.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU .

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, pravne države po vsem svetu, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravic žensk, enakosti spolov, nediskriminacije, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU .

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Zaskrbljenost glede povečanja učinkovitosti razvojne pomoči in pomen novih oblik pomoči – kot sta proračunska podpora in sektorska pomoč v partnerskih državah – sta tudi izziva za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk pri razvojnem sodelovanju.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Ker imajo podnebne spremembe močno razsežnost enakosti spolov tako pri učinkih kot pri rešitvah zanje, je treba vprašanja enakosti spolov vključiti kot presečno vprašanje v programe in projekte, posvečene podnebnim spremembam in okolju, od zasnove do ocenjevanja, da bi imeli dejansko na voljo podatke za ocenitev in izboljšanje učinka teh politik.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja.

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju, vključno z enakostjo spolov ter neodvisnostjo žensk z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja. Pri tej pomoči bi morali biti posebni programi namenjeni neodvisnosti žensk, protidiskriminaciji, uresničevanju ciljev tisočletja ter enakosti spolov kot krovni prednostni nalogi.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) tematske programe za obravnavanje globalnih javnih dobrin in izzivov ter podporo organizacijam civilne družbe in lokalnim organom v državah, ozemljih in regijah, ki so v skladu s Prilogo I k tej uredbi, Uredbo (EU) št. [.../…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in Sklepom Sveta [2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj] upravičeni do pomoči Unije v okviru geografskih programov, ter v afriških, karibskih in pacifiških (AKP) državah, podpisnicah Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, podpisanega v Cotonoju 23. junija 2000;

(b) tematske programe za obravnavanje globalnih javnih dobrin in izzivov ter podporo lokalnim organom ter lokalnim skupinam predstavnikov civilne družbe, zlasti ženskim organizacijam in organizacijam, ki se ukvarjajo predvsem z enakostjo spolov, in takim, ki se ukvarjajo z ženskimi vprašanji, v državah, ozemljih in regijah, ki so v skladu s Prilogo I k tej uredbi, Uredbo (EU) št. [.../…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in Sklepom Sveta [2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj] upravičeni do pomoči Unije v okviru geografskih programov, ter v afriških, karibskih in pacifiških (AKP) državah, podpisnicah Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000;

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) tematske programe, ki prispevajo k spodbujanju in varstvu načel pravic žensk, enakosti spolov in nediskriminacije;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Pomoč Unije v okviru te uredbe se nanaša na enakost spolov in krepitev vloge žensk s podporo regionalnim, nacionalnim in svetovnim pobudam in zavezam, da bi spodbudili ekonomsko in socialno neodvisnost žensk, njihovo vodilno vlogo in politično udeležbo ter vključevanje enakosti spolov in krepitve vloge žensk in deklet v razvojne politike, akcijske načrte in proračune.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) poglavitni cilj sodelovanja v okviru te uredbe je zmanjšanje in, dolgoročno,,odprava revščine;

(a) poglavitni cilj sodelovanja v okviru te uredbe je zmanjšanje revščine v skladu s temeljnimi vrednotami EU, zlasti enakostjo spolov, spodbujanje tesnega partnerstva z najrevnejšimi na vseh ravneh odločanja in postopka izvajanja v razvojni politiki, da se iz njihovih izkušenj lahko pridobijo primerna sredstva in viri za učinkovit boj proti kronični revščini in izkoreninjenje socialne izključenosti. Posebna pozornost se posveti preprečevanju učinkov revščine na ženske, ki so glavne žrtve revščine in diskriminacije;

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka i i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic.

(ii) spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, enakosti spolov, neodvisnosti žensk in spoštovanja človekovih pravic.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) spodbujanju enakosti spolov in okrepitve vloge žensk s podpiranjem pravic žensk in načela nediskriminacije;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.

1. Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravic žensk in načel enakosti spolov in nediskriminacije, na katerih temelji.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, izboljšanje delovnih razmer, spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, dostop do visokokvalificiranih delovnih mest prek enakega dostopa do usposabljanja in enakih plač za enaka delovna mesta, spodbujanje pravice do stalne zaposlitve, boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola na delovnem mestu, v družini in družbi, pravica do dostojnega življenja brez revščine in socialne izključenosti, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu, pri čemer pa se poudarja, da mora ta vprašanja spremljati perspektiva, ki priznava posebno ranljivost žensk, otrok in starejših oseb.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Posebna pozornost se posveti krepitvi pravne države, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij.

4. Posebna pozornost se posveti krepitvi pravne države, enakosti spolov izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, zlasti organizacij, ki se osredotočajo na pravice žensk, se borijo proti diskriminaciji pri dostopu do ekonomskih, političnih in socialnih virov, zlasti diskriminaciji proti ženskam, trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij s priznavanjem dodane vrednosti vključevanja vidika enakosti spolov in spodbujanja vloge žensk kot enakovrednih soustvarjalk socialnih sprememb.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) enkrat letno zbiranje podatkov in statističnih podatkov o doseženem napredku, po potrebi razčlenjenih po spolu.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) zbiranje in obdelavo statističnih podatkov, ločenih po spolu, ter razvoj (kvantitativnih in kvalitativnih) kazalnikov, ki upoštevajo vidik spola, da bi lahko zagotovili udeležbo moških in žensk v procesih sprejemanja političnih in tehničnih odločitev.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo.

10. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo, zlasti lokalnimi skupinami in organizacijami, ki se ukvarjajo predvsem s pravicami žensk, ter zagotovi, da so pri teh izmenjavah zastopani in upoštevani vsi deli družbe;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

10a. Komisija mora upoštevati Izjavo A (2010) 21584, ki jo je sprejela parlamentarna skupščina AKP na svojem 21. zasedanju dne 28. septembra 2010 in v kateri slednja Evropsko unijo poziva, naj se nujno vzdrži vsakršnih poskusov vsiljevanja svojih vrednot, ki niso prostovoljno sprejete.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe, trajnostna energija, človekov razvoj, zanesljiva preskrba s hrano ter migracije in azil.

1. Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe, trajnostna energija, človekov razvoj, zanesljiva preskrba s hrano, enakost med moškimi in ženskami ter migracije in azil. Vse prihodnje ukrepe, ki se začnejo v tem okviru, spremlja vidik enakosti spolov in spodbujanja nediskriminacije.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe, zlasti lokalne skupine, ženske organizacije in organizacije, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov, okrepitvijo vloge žensk in nediskriminacijo, ter lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic.

2. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe, zlasti lokalnimi skupinami in organizacijami, ki se ukvarjajo predvsem s pravicami žensk, ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic,

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija v okviru vsakega geografskega programa določi okvirno večletno dodelitev sredstev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2), ob upoštevanju posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, ki so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam, hkrati pa tudi posebnosti različnih programov.

3. Komisija v okviru vsakega geografskega programa določi okvirno večletno dodelitev sredstev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2), ob upoštevanju posebnih težav, s katerimi se srečujejo socialne skupine, zlasti ženske, države ali regije, ki so v krizi, ki so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam, hkrati pa tudi posebnosti različnih programov. Sprejme se posebna določba za vzpostavitev programa obveščanja in ozaveščanja o vprašanjih enakosti spolov, pa tudi za večjo neodvisnost žensk in odpravljanje spolne diskriminacije.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Komisija sprejme stroga merila, pri čemer kot pogoj določi spoštovanje temeljnih pravic, zlasti pravic žensk, pri ocenjevanju in dodelitvi sredstev za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Strateški dokumenti določajo strategijo Evropske unije za pomoč iz te uredbe, ki temelji na prednostnih nalogah Unije, mednarodnih razmerah in dejavnostih glavnih partnerjev. Skladni so s splošnim namenom, cilji, področjem uporabe in načeli te uredbe ter morajo vključevati presečni pristop k načeloma enakosti spolov in nediskriminacije na stopnjah razvoja, izvajanja in ocenjevanja;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

EU v okviru načela učinkovitosti pomoči zagotavlja, da predlagane strategije za doseganje razvojnih ciljev ne bi okrepile obstoječe diskriminacije pri dodeljevanju sredstev ter da spodbujajo boj proti vsakršni diskriminaciji in enakost spolov.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Strateški dokumenti so lahko predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami.

2. Strateški dokumenti so lahko predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami. Te ocene morajo vključevati razsežnost enakosti spolov in nediskriminacije ter upoštevati razčlenitev informacij in podatkov po spolu.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti in okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti, ki upoštevajo razčlenitev podatkov in informacij po spolu, in okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V skladu z načelom vzajemne odgovornosti pri prizadevanju za dogovorjene cilje in njihovem doseganju, vključno s cilji, ki se nanašajo na dobro upravljanje, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, se lahko okvirne dodelitve glede na rezultate pregledov povečajo ali zmanjšajo, predvsem ob upoštevanju posebnih potreb, kot se pojavljajo v kriznih razmerah, razmerah po krizi ali nestabilnih razmerah.

V skladu z načelom vzajemne odgovornosti pri prizadevanju za dogovorjene cilje in njihovem doseganju, vključno s cilji, ki se nanašajo na dobro upravljanje, demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravice žensk in načeli enakosti spolov in nediskriminacije, se lahko okvirne dodelitve glede na rezultate pregledov povečajo ali zmanjšajo, predvsem ob upoštevanju posebnih potreb, kot se pojavljajo v kriznih razmerah, razmerah po krizi ali nestabilnih razmerah, ali v primeru izjemnih ali nezadovoljivih rezultatov, ob upoštevanju pristopa na podlagi spola.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države v krizi, države v razmerah po krizi ali nestabilne države je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države v krizi, države v razmerah po krizi ali nestabilne države je treba ustrezno upoštevati ranljivost različnih socialnih skupin, posebne potrebe žensk in okoliščine zadevnih držav ali regij.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove.

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne okoliščine, okoliščine po krizi oziroma nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. V programih za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, pa se predvidi pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in reševanje posledic takih nesreč.

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne okoliščine, okoliščine po krizi oziroma nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. V programih za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, pa se predvidi pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in reševanje posledic takih nesreč. Posebno pozornost je treba nameniti ženskam, ki so pogosto glavne žrtve v kriznih situacijah.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ključno je, da se pri pripravi programskih dokumentov za države v kriznih razmerah, razmerah po krizi ali nestabilnih razmerah upoštevajo posledice za položaj žensk in deklet, saj so glavne žrtve nasilja in kaznivih dejanj, kot so nasilje in spolna zloraba.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove. Tako je bistveno vključiti ženske, da enako kot moški sodelujejo pri pogajanjih in pobudah za vzpostavitev miru, stabilizacijo in obnovo držav in institucij. Bistveno je torej podobo žensk kot ranljivih žrtev dopolniti s podobo žensk kot zelo drugačne kategorije socialnih akterjev, ki imajo dragocena sredstva, sposobnosti in svoje prednostne naloge ter lahko vplivajo na procese reševanja konfliktov in jih usmerjajo. Poleg tega je pomembno poudariti, da mora razumevanje vloge žensk v povojnih družbah in njihovih prispevkov k povojni obnovi spremljati celovit pristop spodbujanja osrednje vloge izobraževanja pri krepitvi vloge žensk in deklet v boju proti stereotipom in pri spreminjanju miselnosti.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri ukrepih pomoči iz te uredbe se upoštevajo značilnosti kriz, v katerih so resno ogrožene temeljne svoboščine, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena ali v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic delujejo v najtežjih pogojih. Posebno pozornost je treba nameniti sporom, v katerih so ženske izpostavljene fizičnemu in psihičnemu nasilju.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primerih krize, razmer po krizi in nestabilnih razmer ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, ki zahtevajo hiter odziv Unije, se lahko po ad hoc pregledu strategije sodelovanja države ali regije uporabi nujni postopek iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe za spremembo dokumenta iz člena 11.

V primerih krize, razmer po krizi in nestabilnih razmer ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam, temeljnim svoboščinam ali pravicam žensk, ki zahtevajo hiter odziv Unije, se lahko po ad hoc pregledu strategije sodelovanja države ali regije uporabi nujni postopek iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe za spremembo dokumenta iz člena 11.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“.

3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU. Posebno pozornost je treba nameniti pristopu boljšega ravnovesja med spoloma za tiste, ki sodelujejo v programu „Erasmus za vse“.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Pozornost se nameni odpravi razlik med spoloma ne samo v osnovnem in srednjem, ampak tudi v višjem izobraževanju, ter na vseh stopnjah izobraževanja, najpozneje do leta 2015, kot je določeno s ciljem 3.A razvojnih ciljev tisočletja.;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 2 "Latinska Amerika" – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti, enakosti spolov in neodvisnosti žensk;

(a) spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti, enakosti spolov in neodvisnosti žensk ter boja proti spolnemu nasilju, nasilju na podlagi spola in nasilju v odnosu z bližnjimi;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 3 "Azija" – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) podpora krepitvi varstva človekovih pravic in boj proti diskriminaciji, spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola ter nasilju v odnosu z bližnjimi;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 4 "Srednja Azija" – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje ustavnih reform ter zakonodajnega, regulativnega in upravnega približevanja z Unijo, vključno z nadaljnjo demokratizacijo in organizirano civilno družbo, podporo pravni državi, dobrim upravljanjem, obdavčenjem ter s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

(a) spodbujanje ustavnih reform ter zakonodajnega, regulativnega in upravnega približevanja z Unijo, vključno z nadaljnjo demokratizacijo in organizirano civilno družbo, podporo pravni državi, dobrim upravljanjem, obdavčenjem ter s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in sodstva ter upravljanje javnih financ;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 4 "Srednja Azija" – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, obravnavanje družbenih in regionalnih neenakosti ter podpora politikam na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in tehnologije, zdravja, dostojnega dela, energije iz trajnostnih virov, kmetijskega in podeželskega razvoja, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, obenem pa spodbujanje razvoja tržnega gospodarstva, trgovine in naložb, vključno z regulativnimi reformami in podporo za vključevanje v STO;

(b) spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, obravnavanje družbenih in regionalnih neenakosti ter podpora politikam na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in tehnologije, zdravja, dostojnega dela, ustanavljanja neodvisnih sindikatov, energije iz trajnostnih virov, kmetijskega in podeželskega razvoja, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, obenem pa spodbujanje razvoja tržnega gospodarstva, trgovine in naložb, vključno z regulativnimi reformami in podporo za vključevanje v STO;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 4 "Srednja Azija" – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) podpora učinkovitemu upravljanju meja in čezmejnemu sodelovanju, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah; v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno z bojem proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter njihovim negativnim učinkom, tudi virusom HIV/aidsom;

(c) podpora učinkovitemu upravljanju meja in čezmejnemu sodelovanju, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah; v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega trgovanja, zlasti trgovini z ženskami, ter boj proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog in njihovim negativnim učinkom, vključno z virusom HIV/aidsom;

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga IV – del B – odstavek 4 "Srednja Azija" – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(d a) oblikovanje razvojne politike v zvezi z demografskimi izzivi, ki obravnava vse večje neravnovesje med spoloma v korist moškim in rešuje težavo predporodne izbire spola otroka, splava zaradi neželenega spola otroka in detomora za zagotovitev moškega potomstva;

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 2 "Okolje in podnebne spremembe" – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) blažitev posledic podnebnih sprememb na ženske ter krepitev vloge žensk v boju proti podnebnim spremembam, ukrepi za pomoč državam v razvoju, da vključijo razsežnost enakosti spolov, ki jo imajo podnebne spremembe in okoljske politike, zlasti v politike, povezane z naravnimi nesrečami, ki te države nesorazmerno prizadenejo, ter dostop do izobraževanja o okoljskih vprašanjih in povečanje udeležbe žensk in ženskih organizacij pri pripravi politik, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 2 "Okolje in podnebne spremembe" – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) spodbujanje izvajanja pobud Unije in dogovorjenih zavez na mednarodni in regionalni ravni in/ali njihovega čezmejnega značaja, zlasti na področju podnebnih sprememb, s spodbujanjem strategij za večjo odpornost na podnebne spremembe, zlasti strategij prilagajanja, ki koristijo tudi biotski raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, gozdov, vključno s pomočjo zakonodaje FLEGT, dezertifikacije, integriranega upravljanja vodnih virov, upravljanja naravnih virov, preudarnega ravnanja s kemikalijami in odpadki, učinkovitosti virov in zelenega gospodarstva;

(c) spodbujanje izvajanja pobud Unije in dogovorjenih zavez na mednarodni in regionalni ravni in/ali njihovega čezmejnega značaja, zlasti na področju podnebnih sprememb, s spodbujanjem strategij za večjo odpornost na podnebne spremembe, zlasti strategij prilagajanja, ki koristijo tudi biotski raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, gozdov, vključno s pomočjo zakonodaje FLEGT, dezertifikacije, integriranega upravljanja vodnih virov, upravljanja naravnih virov, preudarnega ravnanja s kemikalijami in odpadki, učinkovitosti virov in zelenega gospodarstva, ob vključevanju razsežnosti enakosti spolov, da bi spodbudili udeležbo žensk pri zasnovi in izvajanju teh strategij in da ne bi okrepili diskriminacije, katere žrtve so, zlasti pri dostopu do virov in sodelovanju v političnem življenju;

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 3 "Trajnostna energija" – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje dostopa do varnih, dostopnih, čistih in trajnostnih energetskih storitev kot gonila za odpravo revščine in vključujočo rast, s posebnim poudarkom na uporabi lokalnih virov energije;

(a) spodbujanje dostopa do varnih, dostopnih, čistih in trajnostnih energetskih storitev za vse, s poudarkom na diskriminiranih skupinah prebivalstva, zlasti ženskah, kot gonila za odpravo revščine in vključujočo rast, s posebnim poudarkom na uporabi lokalnih virov energije;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 4 "Človekov razvoj" – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) podpora programom na ravni države, da bi spodbudili ekonomsko in socialno neodvisnost žensk ter njihovo politično udeležbo;

(i) podpora programom na ravni države za boj proti nasilju nad ženskami in spodbujanje ekonomske in socialne neodvisnosti žensk ter njihove politične udeležbe;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 4 "Človekov razvoj" – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) podpiranje visokih ravni produktivnega in dostojnega zaposlovanja, zlasti s podporo smotrnim politikam in strategijam zaposlovanja, poklicnega usposabljanja za večje možnosti zaposlitve, ki upošteva potrebe in možnosti trga dela, delovnih pogojev, tudi v sektorju sive ekonomije, spodbujanje dostojnega dela, vključno z bojem proti otroškemu delu, in socialni dialog ter spodbujanje mobilnosti delovne sile ob upoštevanju pravic migrantov;

(i) podpiranje visokih ravni produktivnega in dostojnega zaposlovanja, zlasti s podporo smotrnim politikam in strategijam zaposlovanja, poklicnega usposabljanja za večje možnosti zaposlitve, ki upošteva potrebe in možnosti trga dela, delovnih pogojev, tudi v sektorju sive ekonomije, spodbujanje dostojnega dela za ženske in moške, vključno z bojem proti otroškemu delu, in socialni dialog ter spodbujanje mobilnosti delovne sile ob upoštevanju pravic migrantov;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 4 "Človekov razvoj" – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(e a) Ženske in otroci

 

(i) spodbujanje držav v razvoju, da okrepijo svoje zmogljivosti in pozornost namenijo oblikovanju politik, ki koristijo ženskam in otrokom;

 

(ii) zavzemanje za konkretne strategije in ukrepe za reševanje posebnih problemov in izzivov, ki zadevajo ženske in otroke, pri čemer je treba vedno delovati njim v korist;

 

(iii) uporaba položaja Skupnosti kot glavnega donatorja uradne razvojne pomoči med mednarodnimi institucijami za pozivanje večstranskih donatorjev, naj se neomajno zavzamejo za oblikovanje politik za boj proti trgovanju z ženskami in otroki ter nasilju nad njimi, izkoriščanju in prisilnemu delu ter za krepitev vloge žensk in otrok kot akterjev pri razvoju.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek "Migracije in azil" – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) doseganje čim večjega razvojnega učinka povečane regionalne in globalne mobilnosti ljudi, obenem pa spodbujanje in ščitenje pravic migrantov s podporo oblikovanju in izvajanju smotrnih regionalnih in nacionalnih politik na področju migracij in azila ter z vključevanjem razsežnosti migracij v druge regionalne in nacionalne politike;

(c) doseganje čim večjega razvojnega učinka povečane regionalne in globalne mobilnosti ljudi, obenem pa spodbujanje in ščitenje pravic migrantov, ob upoštevanju vidika enakosti spolov in položaja priseljenk, s podporo oblikovanju in izvajanju smotrnih regionalnih in nacionalnih politik na področju migracij in azila ter z vključevanjem razsežnosti migracij v druge regionalne in nacionalne politike;

POSTOPEK

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

17.1.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

17.1.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Rodi Kraca- Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)

25.1.2012

Obravnava v odboru

21.6.2012

 

 

 

Datum sprejetja

3.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Mikael Gustafsson, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Rodi Kraca- Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Constance Le Grip, Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Angelika Werthmann, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Gesine Meissner, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)


POSTOPEK

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD)

Datum predložitve EP

7.12.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

17.1.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

17.1.2012

INTA

17.1.2012

BUDG

17.1.2012

LIBE

17.1.2012

 

FEMM

17.1.2012

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

LIBE

26.1.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Thijs Berman

5.12.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

9.2.2012

24.4.2012

9.7.2012

24.6.2013

Datum sprejetja

4.12.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Charles Goerens, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Jean Roatta, Michèle Striffler, Alf Svensson, Ivo Vajgl, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philippe Boulland, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Santiago Fisas Ayxela, Enrique Guerrero Salom, Bart Staes

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), María Muñiz De Urquiza, Jens Nilsson, Ani Podimata (Anni Podimata)

Datum predložitve

6.12.2013

Zadnja posodobitev: 10. december 2013Pravno obvestilo