PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani glede zadev v zvezi s ponovnim sprejemom

17.2.2014 - (11313/2013 – C7‑0356/2013 – 2013/0120B(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Ana Gomes

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani glede zadev v zvezi s ponovnim sprejemom

(11313/2013 – C7‑0356/2013 – 2013/0120B(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11313/2013),

–       ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani (14032/2009),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 79(3) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0356/2013),

–       ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0115/2014),

1.      odobri sklenitev sporazuma;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Indonezije.

OBRAZLOŽITEV

Indonezija je mlada demokratična država in največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji (njen BDP je v zadnjih dveh letih rasel za več kot 6 %). Država je tudi na četrtem mestu na svetu po številu prebivalcev in je med najrevnejšimi državami jugovzhodne Azije, zato ima presežek delovne sile, za katero je značilen močan trend izseljevanja. Indonezija ima več kot 240 milijonov državljanov, 40 % je mlajših od 25 let, 90 % je po veroizpovedi muslimanov, hkrati pa ima strateški položaj na otočju, ki ga sestavlja več kot 17.000 otokov in se od vzhoda do zahoda razteza čez 5400 kilometrov v Indijskem in Tihem oceanu. Zaradi geografskega položaja je v regiji Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) tranzitna država.

Evropska unija in Indonezija sta leta 2009 podpisali Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani (sporazum o partnerstvu in sodelovanju), za katerega se zaključuje postopek ratifikacije v Evropski uniji.

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju naj bi okrepil odnose med EU in Indonezijo na podlagi skupnih načel enakosti, vzajemnega spoštovanja, vzajemnih koristi, demokracije, pravne države in človekovih pravic z razvijanjem političnega in gospodarskega sodelovanja na področju trgovine, industrijske politike, okolja, podnebnih sprememb, energije, znanosti in tehnologije, dobrega upravljanja, reševanja sporov, pa tudi turizma in kulture, migracij, protiterorizma, boja proti piratstvu, korupciji in organiziranemu kriminalu.

Klavzula o ponovnem sprejemu je navedena v členu 34(3) sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in je osrednji del sodelovanja z Indonezijo. Indonezija je namreč prva država Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je z Evropsko unijo podpisala sporazum o partnerstvu in sodelovanju s klavzulo o sporazumu o ponovnem sprejemu, da bi preprečili in nadzorovali nezakonito priseljevanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi in načelom nevračanja. Sporazumi o ponovnem sprejemu so nujno orodje za zagotovitev učinkovitega upravljanja migracijskih tokov in torej obravnavajo vprašanje nezakonitih migracij.

Klavzula o ponovnem sprejemu določa recipročno obveznost Evropske unije in Indonezije, da svoje državljane ponovno sprejmeta, kar pomeni, da morajo njuni nacionalni organi najprej ugotoviti njihovo istovetnost. To je posebej pomembno, če upoštevamo, da je v Indoneziji veliko delavcev migrantov zaradi daljšega bivanja v tujini izgubilo svoje državljanstvo v skladu z zakonom iz leta 1958 in jim državljanstva ni uspelo ponovno pridobiti v skladu z zakonom iz leta 2006.

Poročevalka ponovno poudarja, da je okrepljeno sodelovanje med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom v zadevah ponovnega sprejema izredno pomembno. Zato Komisijo opominja, da bi morala Evropski parlament redno obveščati na vseh stopnjah sporazumov EU o ponovnem sprejemu: pogajanjih, sklenitvi, izvajanju in tekočem delu skupnih odborov za ponovni sprejem (zadolženih za izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu). V zvezi s tem poročevalka poudarja pomen delovanja skupnih odborov za ponovni sprejem.

Pri izvajanju te klavzule o sporazumu o ponovnem sprejemu bi morala EU, ki jo zastopa Komisija, preučiti možnost za vključitev klavzule o prekinitvi, kadar ena od strani krši temeljne človekove pravice. Komisija bi morala zagotoviti, da za osebe, ki se jih preganja, muči, se z njimi nečloveško ali ponižujoče ravna ali se jim naloži tovrstna kazen v Indoneziji[1], ne velja ponovni sprejem. Treba je sprožiti mehanizme nadzora, ki bodo povratnikom zagotavljali, da njihove temeljne pravice po vrnitvi in nastanitvi v Indoneziji ne bodo ogrožene.

Poročevalka priporoča, naj Evropska unija in Indonezija v prihodnosti pripravita vsestranski sporazum o ponovnem sprejemu z izvajanjem pooblastilne klavzule iz člena 34(4) sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Indonezijo. V tem primeru bo ponovni sprejem vključeval tudi državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, kar je pomembno, saj je Indonezija pomembna tranzitna država za nezakonite migracije v Evropsko unijo.

Evropski parlament je bil prek svojega Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve zaprošen, naj poda soglasje h klavzuli o ponovnem sprejemu med EU in Indonezijo v skladu s členom 218 PDEU.

Poročevalka se strinja s sklenitvijo sporazuma in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva, naj to poročilo podpre, Evropskem parlamentu pa priporoča, naj da svojo odobritev.

• [1]  V skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Ocena sporazumov EU o ponovnem sprejemu (str. 11, COM(2011)0076).

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (6.2.2014)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani glede zadev v zvezi s ponovnim sprejemom
(11313/2013 – C7‑0356/2013 – 2013/0120B(NLE))

Pripravljavec mnenja: Emilio Menéndez del Valle

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Vključitev zadev o ponovnem sprejemu v okvirni sporazum z Indonezijo je skladna s priporočilom za ovrednotenje sporazumov Evropske unije o ponovnem sprejemu iz leta 2011. Člen 34(4) okvirnega sporazuma zadeva nadaljnja pogajanja za sklenitev sporazuma o ponovnem sprejemu s specifičnimi obveznostmi pogodbenic. Ta pogajanja bodo zajela tudi državljane tretjih držav.

Pripravljavec mnenja meni, da bo vključitev zadev v zvezi s ponovnim sprejemom v okvirni sporazum z Indonezijo olajšala ter zagotovila trdno podlago za pogajanja o sporazumu o ponovnem sprejemu v prihodnosti. Pripravljavec mnenja predlaga, naj se pogajanja o specifičnih obveznostih pričnejo brez odlašanja.

Za izvajanje prihodnjega sporazuma o ponovnem sprejemu je predviden Skupni odbor za ponovni sprejem. Pripravljavec mnenja predlaga, da bi moral imeti Parlament pravico prisostvovati sejam Skupnega odbora za ponovni sprejem s statusom opazovalca. Poleg tega pripravljavec mnenja predlaga, da bi morali spremljanje sej Skupnega odbora za ponovni sprejem omogočiti tudi predstavnikom civilne družbe.

Pripravljavec mnenja nadalje poziva Komisijo, naj Evropski parlament v vseh fazah obvešča o rezultatih izvajanja sporazumov, pri čemer naj upošteva načelo dobrega medinstitucionalnega sodelovanja. Parlament bi bil še zlasti rad obveščen o ureditvi in delovanju jamstev človekovih pravic pri varovanju temeljnih pravic oseb, za katere veljajo določbe o ponovnem sprejemu. Pripravljavec mnenja tudi opozarja, da v skladu s Konvencijo o beguncih iz leta 1951 in Konvencijo ZN proti mučenju iz leta 1984 za osebe, ki bi lahko bile podvržene preganjanju, kazni, nečloveškemu ravnanju ali mučenju v državi vrnitve, načeloma ne bi smele veljati določbe o ponovnemu sprejemu ali zavračanju („refoulement“).

Pripravljavec mnenja meni, da sporazumi o ponovnem sprejemu zagotavljajo pregleden in pravičen okvir ter pravila za vračanje nezakonitih priseljencev v njihove domače države. Vključitev zadev o ponovnem sprejemu v okvirni sporazum z Indonezijo bi dati spodbudo ter pospešiti postopek sklenitve sporazuma o ponovnem sprejemu v prihodnosti.

Iz navedenih razlogov in s temi opažanji glede izvajanja specifičnega sporazuma o ponovnem sprejemu z Indonezijo v prihodnosti pripravljavec mnenja predlaga, da Evropski parlament da svojo odobritev za določbe v zvezi s ponovnim sprejemom v Okvirnem sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani, in sicer za člena 34(3) in 34(4) tega sporazuma.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sporazuma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.2.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	48 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Hiltrud Breyer, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Mário David, Mark Demesmaeker, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Richard Howitt, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Ulrike Lunacek, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, György Schöpflin, Werner Schulz, Sofoklis Sofokleus (Sophocles Sophocleous), Geoffrey Van Orden, Nikola Vuljanić, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Reinhard Bütikofer, Véronique De Keyser, Kinga Gál, Antonio López-Istúriz White
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Auxiliadora Correa Zamora, Leonidas Donskis, Verónica Lope Fontagné, Marie-Christine Vergiat

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	12.2.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Roberta Angelilli, Rita Borsellino, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Kinga Gál, Kinga Göncz, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu Houillon, Anthea McIntyre, Nuno Melo, Roberta Metsola, Claude Moraes, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Nils Torvalds, Kiriako Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Franco Frigo, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Siiri Oviir, Zuzana Roithová, Salvador Sedó i Alabart, Sir Graham Watson
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Françoise Castex, Knut Fleckenstein, Anne E. Jensen, Luis Yáñez-Barnuevo García