Poročilo - A8-0283/2016Poročilo
A8-0283/2016
Evropski parlament

POROČILO s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice

10.10.2016 - (2015/2254(INL))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Sophia in 't Veld
(Pobuda – člen 46 Poslovnika)


Postopek : 2015/2254(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0283/2016
Predložena besedila :
A8-0283/2016
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice

(2015/2254(INL))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju preambule k Pogodbi o Evropski uniji (PEU), zlasti druge, četrte, pete in sedme uvodne izjave,

–  ob upoštevanju, med drugim, člena 2, člena 3(1), drugega pododstavka člena 3(3) ter členov 6, 7 in 11 PEU,

–  ob upoštevanju členov PDEU, ki se nanašajo na spoštovanje, spodbujanje in zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, vključno s členi 70, 258, 259, 260, 263 in 265 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 4(3) in člena 5 PEU, člena 295 PDEU ter Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena PEU in PDEU;

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine Sveta Evrope, zlasti člena E,

–  ob upoštevanju københavnskih meril in sklopa predpisov EU, ki jih mora država kandidatka izpolnjevati, če želi pristopiti k EU (pravni red Evropske unije), zlasti poglavij 23 in 24,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope št. R(2000)21 z dne 25. oktobra 2000 in dokumenta OZN Basic Principles on the Role of Lawyers (Osnovna načela o vlogi odvetnikov) iz leta 1990, ki države pozivata, naj zagotovijo svobodno in neodvisno pravno stroko,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo z dne 23. maja 2007,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin,

–  ob upoštevanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope;

–  ob upoštevanju dokumenta Rule of Law Checklist (seznam meril za pravno državo), ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 106. plenarnem zasedanju 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju pogodb OZN o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse pogodbenih organov OZN,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju dokumenta UN Approach to the Rule of Law Assistance (Pristop OZN k pomoči za pravno državo) iz aprila 2008,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16,

–  ob upoštevanju poročila Konference odborov za evropske zadeve Twenty-fifth Bi-annual Report: Developments in European Union Procedures and Practices Relevant to Parliamentary Scrutiny (Petiindvajseto polletno poročilo: trendi v postopkih in praksah parlamentarnega pregleda v Evropski uniji) z dne 18. maja 2016,

–  ob upoštevanju publikacij Agencije Evropske unije za temeljne pravice, vključno z evropskim informacijskim sistemom temeljnih pravic (EFRIS), ki ga je agencija predlagala 31. decembra 2013 v svojem dokumentu z naslovom Fundamental rights in the future of the European Union's Justice and Home Affairs (Temeljne pravice v prihodnosti pravosodja in notranjih zadev Evropske Unije)[1],

–  ob upoštevanju dokumenta Opinion of the European Union Agency for Fundamental Rights on the development of an integrated tool of objective fundamental rights indicators able to measure compliance with the shared values listed in Article 2 TEU based on existing sources of information (Mnenje Agencije Evropske unije za temeljne pravice o razvoju celovitega orodja objektivnih kazalnikov temeljnih pravic, s katerimi se bo lahko merila skladnost s skupnimi vrednotami iz člena 2 PEU na podlagi obstoječih virov informacij) z dne 8. aprila 2016,

–  ob upoštevanju pisma nemškega, danskega, finskega in nizozemskega ministra za zunanje zadeve predsedniku Komisije z dne 6. marca 2013[2],

–  ob upoštevanju dopisa italijanskega predsedstva z dne 15. novembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja pravne države v Evropski uniji[3],

–  ob upoštevanju sklepov s srečanja Sveta in držav članic na Svetu z dne 16. decembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja načela pravne države,

–  ob upoštevanju prvega in drugega dialoga o pravni državi med luksemburškim in nizozemskim predsedovanjem Svetu 17. novembra 2015 in 24. maja 2016,

–  ob upoštevanju smernic o metodoloških fazah, ki so potrebne za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami, z dne 19. decembra 2014[4],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. maja 2011 z naslovom Operativne smernice o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka Komisije,

–  ob upoštevanju sedanjega mehanizma za spremljanje in orodij za redno ocenjevanje Komisije, vključno z mehanizmom za sodelovanje in preverjanje, pregledom stanja na področju pravosodja, poročili o boju proti korupciji in orodjem za spremljanje medijev,

–  ob upoštevanju letnega kolokvija o temeljnih pravicah Evropske komisije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016,

–  ob upoštevanju Kodeksa dobrih praks sodelovanja civilne družbe v procesih odločanja Sveta Evrope z dne 1. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja za leto 2016 in poročila Komisije z dne 15. julija 2016 z naslovom Spremljanje uporabe prava Evropske unije – Letno poročilo 2015,

–  ob upoštevanju ocene oddelka Parlamenta za evropsko dodano vrednost o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice iz aprila 2016,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0283/2016),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so vključene med njena osrednja načela in cilje v prvih členih PEU in v merila za članstvo v Uniji;

B.  ker bi morale institucije in organi Unije ter države članice spoštovati obveznosti in biti za zgled pri njihovem izpolnjevanju ter si prizadevati za skupno kulturo pomena pravne države v 28 državah članicah in institucijah Unije, da bi to načelo vsi, ki jih zadeva, enotno izvajali, saj je popolno spoštovanje in spodbujanje teh načel bistven pogoj za legitimnost evropskega projekta kot celote in temeljni pogoj za gradnjo zaupanja državljanov Unijo;

C.  ker so v skladu z mnenjem Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) 2/13 z dne 18 decembra 2014[5] in ustrezno sodno prakso Sodišča temeljne pravice, priznane z Listino, v središču pravne strukture Unije in ker je spoštovanje navedenih pravic pogoj za zakonitost aktov Unije, zato ukrepi, nezdružljivi z navedenimi pravicami, v Uniji niso sprejemljivi;

D.  ker Unija v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU izkorišča možnost ukrepanja za zaščito svojega ustavnega jedra in skupnih vrednot, na katerih je bila osnovana;

E.  ker je pravna država temelj evropske liberalne demokracije in eno od temeljnih načel Unije, ki izvira iz skupnih ustavnih tradicij vseh držav članic;

F.  ker so vse države članice, institucije, organi, uradi in agencije Unije in države kandidatke dolžni spoštovati, varovati in spodbujati ta načela in vrednote ter lojalno sodelovati;

G.  ker države članice, vključno z nacionalnimi sodišči, med drugim v skladu s Protokolom št. 24, ki je priložen PEU in PDEU, uvodno izjavo 10 Sklepa 2002/584/PNZ ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (M.S.S. proti Belgiji in Grčiji) in Sodišča (N.S. in M.E, Aranyosi in Căldăraru), ne smejo izvajati prava Unije v zvezi z drugimi državami članicami, če v teh državah obstaja očitno tveganje hude kršitve ali huda in vztrajna kršitev načela pravne države in temeljnih pravic;

H.  ker je spoštovanje načela pravne države v Uniji osnovni pogoj za zaščito temeljnih pravic in spoštovanje vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb in mednarodnega prava, ker je tudi osnovni pogoj za vzajemno priznavanje in zaupanje ter glavni dejavnik na področjih politik, kot so notranji trg, rast in zaposlovanje, boj proti diskriminaciji, socialna vključenost, policijsko in pravosodno sodelovanje, schengensko območje ter azilne in migracijske politike, posledično pa zmanjševanje pravne države, demokratičnega upravljanja in temeljnih pravic resno ogroža stabilnost Unije, monetarne unije, območja svobode, varnosti in pravice ter blaginjo Unije;

I.  ker ima način izvajanja načela pravne države v državah članicah osrednjo vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi, zato je izredno pomembno, da se vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja;

J.  ker EU temelji na skupnem sklopu temeljnih vrednot in načel ter ker je opredelitev teh temeljnih vrednot in načel, ki omogočajo razmah demokracije in zagotavljajo varstvo temeljnih pravic, živ in trajen proces, vrednote in načela pa se lahko razvijajo postopoma, zato jih je treba zaščititi in bi morali biti osnova za politične odločitve, neodvisne od različnih političnih večin, in se upirati začasnim spremembam, zato ima ključno vlogo neodvisno, nepristransko sodstvo, ki je odgovorno za njihovo razlago;

K.  ker se državljani in rezidenti Unije ne zavedajo vedno dovolj vseh svojih pravic, ki jih imajo kot Evropejci; ker bi morali biti sposobni skupaj oblikovati temeljne vrednote in načela Unije ter predvsem prevzeti odgovornost zanje;

L.  ker v skladu s členom 4(2) PEU Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama in ker spoštovanje kulturne raznolikosti in nacionalnih tradicij v državah članicah in med njimi ne bi smelo ovirati enotne in visoke ravni varstva demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji; ker je načelo enakosti in nediskriminacije univerzalno načelo in skupna nit vseh politik in dejavnosti Unije;

M.  ker ima zagotovitev pravne države in učinkovitih neodvisnih pravosodnih sistemov ključno vlogo pri ustvarjanju pozitivnega političnega okolja, s katerim se lahko povrne zaupanje v institucije, ter tako tudi za naložbam prijazno okolje in zagotavljanje večje regulativne predvidljivosti in trajnostne rasti;

N.  ker je izboljšanje učinkovitosti pravosodnih sistemov v državah članicah ključen vidik pravne države, ker je bistveno za zagotavljanje enakega obravnavanja, sankcioniranje vladnih zlorab in preprečevanje arbitrarnosti ter ker ga je Komisija opredelila kot enega od glavnih elementov strukturnih reform v evropskem semestru, letnem ciklu za usklajevanje ekonomskih politik na ravni Unije; ker je neodvisna pravna stroka eden od temeljev svobodne in demokratične družbe;

O.  ker se v smernicah generalnega sekretarja OZN UN Approach to the Rule of Law Assistance (Pristop OZN k pomoči za pravno državo) priporoča, da bi morala pravna država vključevati javno in civilno družbo, ki prispeva h krepitvi pravne države ter zahteva odgovornost javnih uslužbencev in institucij;

P.  ker se v študiji službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve o stroških v primeru neukrepanja EU proti organiziranemu kriminalu in korupciji ocenjuje, da bi z vključitvijo obstoječih mehanizmov Unije za spremljanje, kot so mehanizem za sodelovanje in preverjanje, pregled stanja na področju pravosodja v EU in poročila o boju proti korupciji, v širši okvir spremljanja pravne države letno prihranili 70 milijard EUR;

Q.  ker demokratično in pravno upravljanje Unije nima tako trdne pravne podlage kot njeno gospodarsko upravljanje, kar pomeni, da je EU manj nepopustljiva in odločna pri uveljavljanju svojih temeljnih vrednot kot pri zagotavljanju pravilnega izvajanja svojih gospodarskih in davčnih pravil;

R.  ker se v primeru, da država kandidatka ne izpolnjuje zahtevanih standardov, vrednot in demokratičnih načel, odloži njen pristop k Uniji, dokler standardov ne izpolnjuje v celoti, v primeru, da teh standardov ne izpolnjuje država članica ali institucija Unije, pa ima to v praksi le malo posledic;

S.  ker obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru københavnskih meril, skladno s členom 2 PEU in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4 PEU veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi Uniji in ker bi bilo zato treba vse, ne le nove, temveč tudi stare države članice redno ocenjevati, da bi preverili njihovo stalno upoštevanje skupnih vrednot, na katerih je bila Unija osnovana, v njihovih zakonodajah in praksah;

T.  ker približno 8 % državljanov EU-28 pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker ni pravnega okvira Unije, ki bi jim zagotavljal pravice kot manjšini; ker je izredno pomembno, da se vzpostavi učinkovit mehanizem za spremljanje njihovih pravic v Uniji; ker je razlika med varstvom manjšin in politikami za boj proti diskriminaciji; ker je enako obravnavanje temeljna pravica vseh državljanov, in ne privilegij;

U.  ker sta skladnost in doslednost politike na področjih notranje in zunanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic ključni za verodostojnost Unije;

V.  ker je na voljo le malo instrumentov za zagotavljanje skladnosti zakonodajnih in izvedbenih političnih odločitev institucij Unije s temeljnimi načeli in vrednotami Unije;

W.  ker je Sodišče pred kratkim izdalo več sodb, s katerimi je razglasilo za neveljavne določeno zakonodajo Unije, odločitve Komisije ali zakonodajne prakse, ki so v nasprotju z Listino ali načeli Pogodb o preglednosti dokumentov in dostopu do njih, institucije Unije pa v več primerih kljub temu ne upoštevajo v celoti besedila in duha teh sodb;

X.  ker je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin obveznost iz Pogodb v skladu s členom 6(2) PEU;

Y.  ker so spodbujanje in varstvo pluralistične demokracije, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna država, politično in pravno sodelovanje, socialna kohezija ter kulturna izmenjava bistvo sodelovanja med Svetom Evrope in Unijo;

Z.  ker sta Komisija in Svet prepoznala potrebo po učinkovitejših in bolj zavezujočih mehanizmih za zagotavljanje popolne uporabe načel in vrednot iz Pogodb ter jih prenesla v prakso z vzpostavitvijo okvira EU za krepitev načela pravne države v Komisiji in dialoga o pravni državi v Svetu;

AA.  ker ima Unija na voljo številne instrumente in postopke za zagotovitev popolne in ustrezne uporabe načel in vrednot iz Pogodb, vendar se institucije Unije ne odzivajo hitro in učinkovito; ker bi bilo treba obstoječe instrumente izvrševati, ovrednotiti in dopolniti v okviru mehanizma pravne države, da bi bili ustrezni in učinkoviti, ne pa jih obravnavati kot politično motivirane, samovoljne in nepravično usmerjene v nekatere države;

AB.  ker je število sodb Sodišča, pri katerih je navedena Listina, naraslo s 43 leta 2011 na 210 leta 2014;

AC.  ker bo skladnost med institucijami in državami članicami v zvezi s spoštovanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic prinesla očitne koristi, kot so cenejši sodni postopki, več jasnosti za državljane Unije in njihove pravice ter več varnosti za države članice glede izvajanja;

AD.  ker nekatere vlade držav članic zanikajo, da je spoštovanje načel in vrednot Unije obveznost iz Pogodb ali da je Unija pristojna za zagotavljanje skladnosti;

AE.  ker imajo Unija in države članice v primerih, ko država članica ne zagotavlja več spoštovanja načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ali v primerih kršitve načela pravne države, dolžnost, da ščitijo integriteto in uporabo Pogodb in da varujejo pravice vseh oseb v pristojnosti Unije;

AF.  ker ima civilna družba pomembno vlogo pri gradnji in krepitvi demokracije, spremljanju in omejevanju pooblastil države ter spodbujanju dobrega upravljanja, preglednosti, učinkovitosti, odprtosti, odzivnosti in odgovornosti;

AG.  ker se ni dovoljeno sklicevati na načelo subsidiarnosti pri zavračanju posredovanja Unije, ki bi zagotovilo spoštovanje načel in vrednot Pogodbe s strani držav članic;

AH. ker so ukrepi Unije, s katerimi zagotavlja, da države članice in institucije spoštujejo vrednote, na katerih je osnovana in na katerih temeljijo pravice Evropejcev, ključni pogoj za njihovo sodelovanje v evropskemu projektu;

AI.  ker so sedanji evropski proces povezovanja in nedavni dogodki v nekaterih državah članicah pokazali, da se nespoštovanja pravne države in temeljnih vrednot ne preprečuje dovolj ter da je nujno treba pregledati in povezati obstoječe mehanizme, pa tudi vzpostaviti učinkovit mehanizem za odpravo preostalih vrzeli, ki bi zagotavljal, da se načela in vrednote iz Pogodb spoštujejo, ščitijo in spodbujajo v vsej Uniji;

AJ.  ker bi moral novi mehanizem temeljiti na dokazih, biti objektiven in ne pod zunanjim vplivom, zlasti političnim, nediskriminatoren in bi moral ocenjevati enakopravno, spoštovati načela subsidiarnosti, nujnosti in sorazmernosti, veljati za države članice in institucije Unije ter temeljiti na stopenjskem pristopu, vključno s preventivnim in korektivnim delom;

AK.  ker bi moral biti cilj novega mehanizma, da zagotavlja enoten, skladen okvir, da gradi na obstoječih instrumentih in mehanizmih in jih povezuje ter da odpravlja preostale vrzeli;

AL.  ker vzpostavitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ne vpliva na neposredno uporabo člena 7(1) in (2) PEU;

1.  do ustrezne spremembe Pogodb priporoča ustanovitev celovitega mehanizma Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi vključeval vse ustrezne deležnike, zato prosi Komisijo, naj do septembra 2017 na podlagi člena 295 PDEU predloži predlog za sklenitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma o določitvi ureditve, ki bi omogočala lažje sodelovanje institucij Unije in njenih držav članic v okviru člena 7 PEU, ter povezala, uskladila in dopolnila obstoječe mehanizme, pri tem pa naj upošteva podrobna priporočila iz Priloge in vključi možnost, da se paktu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice pridružijo vse institucije in organi EU, ki to želijo;

2.  poziva Komisijo, naj vzpostavi konstruktivni dialog s civilno družbo in zagotovi, da so prispevki in vloga civilne družbe upoštevani v predlogu medinstitucionalnega sporazuma;

3.  zlasti priporoča, da pakt EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vključuje preventivne in korektivne elemente ter da velja za vse države članice in tri glavne institucije Unije enako, pri čemer se spoštujejo načela subsidiarnosti, nujnosti in sorazmernosti;

4.  meni, da bi kljub temu, da je glavni namen pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice preprečiti in odpraviti kršitve vrednot Unije, pakt moral vključevati tudi možne sankcije, ki lahko imajo vlogo učinkovitega odvračanja;

5.  meni, da so ugotovitve in mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter sodna praksa Sodišča Evropske unije dobra osnova za razlago člena 2 PEU in področje uporabe pravic iz Listine o temeljnih pravicah;

6.  opozarja, da mora Komisija kot varuhinja pogodb spremljati in oceniti pravilno izvrševanje prava Unije ter spoštovanje načel in ciljev iz Pogodb s strani držav članic ter vseh institucij in organov EU; zato priporoča, da se pri oceni skladnosti Komisije z demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami v okviru političnega cikla za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice upošteva ta naloga Komisije;

7.  poziva Komisijo, naj od leta 2018 naprej pripravlja sveženj svojih ustreznih letnih tematskih poročil ter rezultatov obstoječih mehanizmov za spremljanje in orodij za redno ocenjevanje, da bi se predložili vsi na isti dan ter prispevali v politični cikel za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

8.   meni, da je pomembno spodbujati stalen dialog in si prizadevati za večje soglasje med Unijo in državami članicami, da bi spodbujali in varovali demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, s tem pa pregledno in stvarno zaščitili skupne vrednote, kot so določene v Pogodbah in Listini; je prepričan, da ne more biti kompromisov pri temeljnih pravicah in vrednotah, določenih v Pogodbah in Listini;

9.   poudarja, da bi morali imeti Evropski parlament in nacionalni parlamenti osrednjo vlogo pri ocenjevanju napredka in spremljanju spoštovanja skupnih vrednot Unije, kot določa člen 2 Pogodbe o Evropski uniji; ugotavlja, da ima Evropski parlament pomembno vlogo pri ohranjanju stalne razprave v okviru skupnega soglasja Unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter ob upoštevanju sprememb v naši družbi; meni, da mora izvajanje teh vrednot in načel temeljiti tudi na učinkovitem nadzoru spoštovanja temeljnih pravic, zagotovljenih z Listino;

10.  priporoča, da pri vsaki medparlamentarni razpravi o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah sodeluje civilna družba, ter meni, da je treba državljansko udeležbo in vpliv civilne družbe upoštevati kot kazalnika demokracije;

11.  poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2017 predstavi nov osnutek sporazuma za pristop Unije k EKČP, da se izpolni obveznost iz člena 6 PEU in tako upošteva zaključke iz mnenja 2/13, poleg tega poziva Svet Evrope, naj omogoči podpis Evropske socialne listine tretjim osebam, da bi Komisija lahko začela pogajanja za pristop EU;

12.  poziva evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj ob upoštevanju stališč družbe v sklopu svojega letnega poročila izpostavi in v posebnem poglavju utrdi primere, priporočila in sklepe v zvezi s temeljnimi pravicami državljanov ter načeloma demokracije in pravne države; poziva Komisijo, naj preuči ta konkretna priporočila;

13.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev splošnega dostopa posameznikov in organizacij do pravne pomoči v skladu s členom 47 Listine, ko gre za sodne postopke v zvezi s kršitvami demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki jih zagrešijo nacionalne vlade ali institucije Unije, ki bodo po potrebi dopolnjevali nacionalne programe in direktivo o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskih postopkih ter zahtevane osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje;

14.  pozdravlja reformo Sodišča za postopno povečanje števila sodnikov na Sodišču, da bi lahko obvladali delovno obremenitev in skrajšali trajanje postopkov;

15.  priporoča, da skupina strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu z medinstitucionalnim sporazumom prav tako izvede oceno dostopa do sodnega varstva na ravni Unije, vključno z vidiki, kot so neodvisnost in nepristranskost sodišč in sodnikov, neodvisna pravna stroka, pravila o aktivni legitimaciji, trajanje in stroški sodnih postopkov, ustreznost in učinkovitost sistema pravne pomoči ter obstoj zanj potrebnih sredstev, izvajanje sodnih odločb, obseg sodnega nadzora in pravnih sredstev, ki so na voljo državljanom, ter možnosti za čezmejna kolektivna pravna sredstva; v zvezi s tem meni, da je treba posebno pozornost nameniti določbam člena 298 PDEU v zvezi s pravico državljanov Unije do odprte, učinkovite in neodvisne evropske uprave;

16.  poziva Komisijo, naj v partnerstvu s civilno družbo oblikuje in izvaja kampanjo za večjo ozaveščenost, ki bi zagotavljala zlasti informacije o pravicah državljanov do sodnega varstva in sodnih postopkov v primerih, povezanih s kršitvami načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic s strani nacionalnih vlad ali institucij Unije, da se bodo lahko državljani in prebivalci Unije popolnoma seznanili s pravicami, ki jim pripadajo na podlagi Pogodb in Listine (npr. svoboda izražanja, svoboda zbiranja, pravica do glasovanja na volitvah);

17.  poziva, naj se pripravi denarna subvencija za organizacijo za dodeljevanje nepovratnih sredstev v zvezi z demokracijo, ki bi podpirala lokalne akterje, ki v Uniji spodbujajo demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

18.   poudarja, da mora Unija, ki v svojih mednarodnih sporazumih določa zahteve po spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, zagotavljati tudi, da institucije in vse države članice ravnajo v skladu s pravno državo in spoštujejo temeljne pravice;

19.  priporoča tudi, naj pakt EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vključuje redno spremljanje združljivosti mednarodnih sporazumov, ki so jih ratificirale države članice in Unija, s primarno in sekundarno zakonodajo Unije;

20.  poleg tega meni, da bi lahko, če se bo v prihodnje obravnavala revizija Pogodb, prišlo do naslednjih sprememb:

–  člen 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listina postaneta pravna podlaga za zakonodajne ukrepe, sprejete po rednem zakonodajnem postopku;

–  nacionalna sodišča lahko v skladu s členom 2 PEU in Listino pred Sodiščem Evropske Unije sprožijo postopek v zvezi z zakonitostjo ukrepov držav članic;

–  člen 7 se revidira, da bi bile sankcije zoper katero koli državo članico primerne in da bi se uporabljale, pri tem pa se določijo pravice (poleg glasovalne pravice v Svetu), ki jih je mogoče začasno odvzeti odgovornim državam članicam, npr finančne sankcije ali odvzem sredstev Unije;

–  tretjina evropskih poslancev lahko po končnem sprejetju in pred začetkom izvajanja posameznega zakonodajnega akta sproži postopek na Sodišču;

–  fizične in pravne osebe, ki jih ukrep neposredno in individualno zadeva, lahko sprožijo postopek pred Sodiščem Evropske unije, če institucija EU ali država članica krši Listino o temeljnih pravicah, in sicer na podlagi spremembe členov 258 in 259 PDEU;

–  člen 51 Listine EU o temeljnih pravicah se odpravi, Listina pa se spremeni v listino pravic Unije;

–  zahteva za soglasje na področjih, povezanih s spoštovanjem, varovanjem in spodbujanjem temeljnih pravic, na primer v zvezi z enakostjo in nediskriminacijo, se ponovno pregleda;

21.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti;

22.  meni, da je treba vse finančne posledice zahtevanih predlogov za proračun Unije kriti z dodelitvijo obstoječih proračunskih sredstev; poudarja, da bi sprejetje in izvajanje teh predlogov za Unijo, njene države članice in državljane lahko pomenilo znatni prihranek stroškov in časa ter spodbujalo zaupanje in vzajemno priznavanje odločb in ukrepov držav članic in Unije, kar bi bilo koristno tako na gospodarskem kot na družbenem področju;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena podrobna priporočila Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic, pa tudi Odboru regij, ki naj jih razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom.

PRILOGA K RESOLUCIJI: Podrobna priporočila za osnutek medinstitucionalnega sporazuma o ureditvi v zvezi s postopki nadzorovanja in spremljanja razmer na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v državah članicah in institucijah EU

OSNUTEK MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA

PAKT EVROPSKE UNIJE ZA DEMOKRACIJO, PRAVNO DRŽAVO IN TEMELJNE PRAVICE

Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija so se –

ob upoštevanju preambule k Pogodbi o Evropski uniji (PEU), zlasti druge, četrte, pete in sedme uvodne izjave,

ob upoštevanju, med drugim, člena 2, člena 3(1), drugega pododstavka člena 3(3) ter členov 6, 7 in 11 PEU,

ob upoštevanju členov Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašajo na spoštovanje, spodbujanje in zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, vključno s členi 70, 258, 259, 260, 263 in 265 PDEU,

ob upoštevanju člena 4(3) in člena 5 PEU, člena 295 PDEU ter Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena PEU in PDEU;

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

ob upoštevanju Evropske socialne listine Sveta Evrope, zlasti člena E o nediskriminaciji,

ob upoštevanju københavnskih meril in sklopa predpisov Unije, ki jih mora država kandidatka izpolnjevati, če želi pristopiti k Uniji (pravni red Evropske unije), zlasti poglavij 23 in 24,

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

ob upoštevanju dokumenta Rule of Law Checklist (seznam meril za pravno državo), ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 106. plenarnem zasedanju 18. marca 2016,

ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo z dne 23. maja 2007,

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin,

ob upoštevanju Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih;

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

ob upoštevanju pogodb OZN o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse pogodbenih organov OZN,

ob upoštevanju publikacij Agencije Evropske unije za temeljne pravice, vključno z evropskim informacijskim sistemom temeljnih pravic (EFRIS), ki ga je agencija predlagala 31. decembra 2013 v svojem dokumentu z naslovom „Fundamental rights in the future of the European Union's Justice and Home Affairs“ (Temeljne pravice v prihodnosti pravosodja in notranjih zadev Evropske Unije),

ob upoštevanju smernic „UN Approach to the Rule of Law Assistance“ (Pristop OZN k pomoči za pravno državo) iz aprila 2008,

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16,

ob upoštevanju 25. polletnega poročila COSAC z naslovom “Developments in European Union Procedures and Practices Relevant to Parliamentary Scrutiny“ (Trendi v postopkih in praksah parlamentarnega pregleda v Evropski uniji) z dne 18. maja 2016,

ob upoštevanju pisma nemškega, danskega, finskega in nizozemskega ministra za zunanje zadeve predsedniku Komisije z dne 6. marca 2013,

ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Development of an integrated tool of objective fundamental rights indicators able to measure compliance with the shared values listed in Article 2 TEU based on existing sources of information“ (Razvoj celovitega orodja objektivnih kazalnikov temeljnih pravic, s katerimi se bo lahko merila skladnost s skupnimi vrednotami iz člena 2 PEU na podlagi obstoječih virov informacij) z dne 8. aprila 2016,

ob upoštevanju dopisa italijanskega predsedstva z dne 15. novembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja pravne države v Evropski uniji,

ob upoštevanju sklepov s srečanja Sveta in držav članic na Svetu z dne 16. decembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja načela pravne države,

ob upoštevanju smernic Sveta o metodoloških fazah, ki so potrebne za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami, z dne 19. decembra 2014,

ob upoštevanju prvega in drugega dialoga Sveta o pravni državi med luksemburškim in nizozemskim predsedovanjem Svetu 17. novembra 2015 in 24. maja 2016,

ob upoštevanju sedanjega mehanizma za spremljanje in orodij za redno ocenjevanje Komisije, vključno z mehanizmom za sodelovanje in preverjanje, pregledom stanja na področju pravosodja, poročili o boju proti korupciji in orodjem za spremljanje medijev,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji,

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. maja 2011 z naslovom „Operativne smernice o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka Komisije“,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2014 z naslovom „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“,

ob upoštevanju letnega kolokvija Komisije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2015 o razmerah na Madžarskem (2015/2700(RSP)), zlasti odstavka 12,

(1)  ker mora mehanizem za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice biti objektiven, temeljiti na dokazih, se enako in pravično uporabljati za vse države članice in institucije Unije ter vključevati preventivno in korektivno razsežnost;

(2)  ker mora biti glavni cilj tega mehanizma preprečevanje kršitev in neupoštevanja načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic, hkrati pa mora zagotavljati orodja, ki bi omogočila delovanje preventivnih in korektivnih delov člena 7 PEU ter drugih instrumentov, določenih v Pogodbah, v praksi;

(3)  ker je treba preprečiti nepotrebno ustvarjanje novih struktur ali podvajanje ter prednost dati povezovanju in vključevanju obstoječih instrumentov;

(4)  ker priprava opredelitev, standardov in referenčnih meril glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic ni enkratna odločitev, ampak trajen in interaktiven proces, ki temelji na obsežni javni razpravi in posvetovanju, rednem pregledovanju ter izmenjavi najboljše prakse;

(5)  ker je lahko učinkovit le mehanizem, ki ima široko podporo državljanov Unije in jim omogoča, da sprejmejo odgovornost za proces;

(6)  ker so države članice v prvi vrsti odgovorne za spoštovanje skupnih standardov, ko tega ne storijo, pa je Unija dolžna posredovati, da bi zaščitila svoje ustavno jedro in poskrbela, da so vrednote iz člena 2 PEU in Listine zagotovljene vsem državljanom in prebivalcem Unije na njenem celotnem ozemlju;

(7)  ker je za zgodnje ugotavljanje morebitnih sistemskih nevarnosti za pravno državo in izboljšanje njene zaščite pomembno, da vse ravni upravljanja tesno sodelujejo na podlagi svojih pristojnosti in odgovornosti;

(8)  ker je na voljo več instrumentov za obravnavo tveganja za resno kršitev vrednot Unije, vendar je treba razviti jasna in objektivna referenčna merila, da bodo ti instrumenti dovolj strogi in odvračalni, da bi preprečili kršenje načel pravne države in temeljnih pravic; ugotavlja, da Unija nima veljavnega pravno zavezujočega mehanizma, s katerim bi redno spremljali, kako države članice in institucije Unije spoštujejo vrednote in temeljne pravice Unije;

(9)  ker v skladu s členom 295 PDEU ta medinstitucionalni sporazum določa le lažje sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v skladu s členom 13(2) pa vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi; ker ta medinstitucionalni sporazum ne posega v pravice Sodišča, da merodajno razlaga zakonodajo Unije –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Temeljne vrednote in načela Unije, in sicer demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, je treba spoštovati v vsej Uniji v okviru pakta Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki vsebuje opredelitev, razvoj, spremljanje in izvrševanje teh vrednot in načel ter velja za države članice in institucije Unije.

Člen 2

Pakt Evropske unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice sestavljajo:

–  letno poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah (evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah) s priporočili za posamezne države, ki vključuje poročanje Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Sveta Evrope in drugih ustreznih organov na tem področju,

–  polletna medparlamentarna razprava na podlagi tega evropskega poročila,

–  ukrepi za odpravo možnih tveganj in kršitev, kot je določeno v Pogodbah, vključno z uveljavljanjem preventivnih in korektivnih delov člena 7 PEU,

–  politični cikel za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v institucijah Unije.

Člen 3

Okvir za pravno državo Komisije ter dialog o pravni državi Sveta se s paktom EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice združita v en sam instrument Unije.

Člen 4

Komisija v posvetovanju s skupino neodvisnih strokovnjakov (skupina strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice) iz člena 8 pripravi evropsko poročilo o stanju na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v državah članicah. Komisija evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom. Evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah se objavi.

Evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah vsebuje splošni del in priporočila za posamezne države.

Če Komisija ne sprejme evropskega poročila, skupaj s priporočili za posamezne države, v ustreznem roku, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove Komisijo, da poda obrazložitev za zamudo, poročilo pa čim prej sprejme, da pri izvajanju postopka ne nastanejo še večje zamude.

Člen 5

Poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah vključuje in dopolnjuje obstoječe instrumente, med njimi pregled stanja na področju pravosodja, orodje za spremljanje medijskega pluralizma, poročilo o boju proti korupciji in postopke medsebojnega strokovnega pregleda, ki temeljijo na členu 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter nadomešča mehanizem sodelovanja in preverjanja za Bolgarijo in Romunijo.

Člen 6

Evropsko poročilo se pripravi z različnimi viri in obstoječimi orodji za ocenjevanje in spremljanje dejavnosti držav članic ter poročanje o njih, kot so:

–  prispevki organov držav članic v zvezi s spoštovanjem načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

–  Agencija Evropske unije za temeljne pravice, zlasti evropski informacijski sistem temeljnih pravic (EFRIS);

–  druge specializirane agencije Unije, zlasti Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Evropski inštitut za enakost spolov, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Eurostat;

–  strokovnjaki, akademiki, organizacije civilne družbe, strokovna in panožna združenja sodnikov, pravnikov, novinarjev itd.;

–  obstoječi indeksi in referenčna merila, ki so jih razvile mednarodne in nevladne organizacije;

–  Svet Evrope, zlasti Beneška komisija, Skupina držav proti korupciji (GRECO) in Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ter Evropska komisija za učinkovitost pravosodja;

–  mednarodne organizacije, kot so OZN, OVSE in OECD;

–  sodna praksa Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter drugih mednarodnih sodišč, tribunalov in organov za spremljanje izvajanja pogodb;

–  vse resolucije ali drugi ustrezni prispevki Evropskega parlamenta, vključno z letnim poročilom o razmerah na področju temeljnih pravic v Uniji;

–  prispevki institucij Unije.

Vsi prispevki iz virov, omenjenih v tem členu, ter osnutek evropskega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, ki ga pripravi skupina strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, vključno s priporočili za posamezne države, se objavijo na spletišču Komisije.

Člen 7

Evropsko poročilo je predstavljeno v usklajeni obliki, spremljajo ga priporočila za posamezne države in je oblikovano s posebnim poudarkom na naslednjih vidikih:

–  delitev oblasti;

–  nepristranskost države;

–  reverzibilnost političnih odločitev po volitvah;

–  obstoj institucionalnih zavor in ravnotežij, ki zagotavljajo, da nepristranska država ni postavljena pod vprašaj;

–  stalnost države in institucij, ki temelji na nespremenljivosti ustave;

–  svoboda in pluralizem medijev;

–  svoboda izražanja in svoboda zbiranja;

–  spodbujanje državljanskega prostora in učinkovitih mehanizmov za civilni dialog;

–  pravica do aktivne in pasivne demokratične udeležbe na volitvah in v sodelovalni demokraciji;

–  poštenost in odsotnost korupcije;

–  preglednost in odgovornost;

–  zakonitost;

–  pravna varnost;

–  preprečevanje zlorabe pooblastil;

–  enakost pred zakonom in nediskriminacija;

–  dostop do sodnega varstva: neodvisnost in nepristranskost, pošteno sojenje, ustavno sodno varstvo (kjer je to primerno) in neodvisna pravna stroka;

–  posebni izzivi za načelo pravne države: korupcija, navzkrižje interesov, zbiranje osebnih podatkov in nadzor;

–  naslovi I do IV Listine;

–  Evropska konvencija o človekovih pravicah in z njo povezani protokoli.

Člen 8

Oceno stanja na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v državah članicah ter pripravo osnutkov priporočil za posamezne države izvaja reprezentativna skupina neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: skupina strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice), pri tem pa se nanaša na kvantitativen in kvalitativen pregled podatkov in informacij, ki so na voljo.

8.1.  Skupina strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice je sestavljena iz naslednjih članov:

–  en neodvisni strokovnjak, ki ga imenuje parlament vsake države članice; člani odbora strokovnjakov so usposobljeni sodniki ustavnih ali vrhovnih sodišč, ki niso aktivno zaposleni;

–  deset strokovnjakov, ki jih imenuje Evropski parlament z dvotretjinsko večino in ki so izbrani s seznama, ki ga pripravijo:

(i)  Zveza evropskih akademij (ALLEA);

(ii)  Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI);

(iii)  Svet Evrope (vključno z Beneško komisijo, GRECO in komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice);

(iv)  Evropska komisija za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) in Svet odvetniških združenj Evrope (CCBE);

(v)  Organizacija združenih narodov (OZN), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

8.2.  Skupina strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice predsednika izvoli izmed svojih članov.

8.3.  Da bi Komisija omogočila lažjo pripravo osnutka evropskega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter osnutka priporočil za posamezne države, skupini strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice zagotovi sekretariat, ki ji omogoča učinkovito delovanje, zlasti z zbiranjem podatkov in informacijskih virov, ki jih je treba pregledati in oceniti, ter z administrativno podporo med postopkom priprave.

Člen 9

Skupina strokovnjakov oceni vsako od držav članic z vidikov iz odstavka 7 in opredeli morebitna tveganja in kršitve. Vsak član skupine opravi svojo oceno anonimno in neodvisno, s čimer se zaščiti neodvisnost skupine strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter objektivnost poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah. Člani skupine strokovnjakov za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice se lahko vseeno posvetujejo med seboj, da bi razpravljali o metodah in dogovorjenih standardih.

  Skupina strokovnjakov vsako leto pregleda metode ocenjevanja, po potrebi pa se te še dodatno razvijejo, dodelajo, dopolnijo in spremenijo, s skupnim dogovorom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo ter po posvetovanju z nacionalnimi parlamenti, strokovnjaki in civilno družbo.

Člen 10

Ko Komisija sprejme evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, se začne medparlamentarna razprava in razprava v Svetu, katerih cilj je obravnavati rezultate evropskega poročila in priporočil za posamezne države v naslednjih korakih:

–  Evropski parlament pripravi medparlamentarno razpravo na podlagi evropskega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter sprejme resolucijo; ta razprava bi morala biti pripravljena tako, da bi določili merila in cilje, ki jih je treba doseči, ter zagotovili, da se spremembe v okviru obstoječega soglasja Unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah iz leta v leto ocenjujejo; pospešiti bi bilo treba ustrezne postopke za določitev teh načinov, kar ne bo omogočalo le takojšnjega in učinkovitega spremljanja letnih sprememb, ampak bo zagotavljalo tudi izpolnjevanje obveznosti vseh ustreznih strani;

–  letna medparlamentarna razprava bo del večletnega strukturiranega dialoga med Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti, Komisijo in Svetom, in bo vključevala tudi civilno družbo, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svet Evrope;

–  Svet izvede letno razpravo, ki temelji na dialogu o pravni državi in evropskemu poročilu, ter sprejme sklepe Sveta, pri tem pa nacionalne parlamente pozove, naj se odzovejo na evropsko poročilo, predloge ali reforme;

–  Komisija se lahko na podlagi evropskega poročila odloči, da bo v skladu s členom 2 PEU in členom 258 PDEU začela izvajati ukrep „sistemskih kršitev“, ki združuje več primerov kršitev;

–  Komisija se lahko na podlagi evropskega poročila po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom odloči, da bo v skladu s členom 70 PDEU predložila predlog za oceno izvajanja politik Unije na področju svobode, varnosti in pravice s strani držav članic;

10.1  Če država članica na podlagi evropskega poročila ravna v skladu z vsemi vidiki iz člena 7, ne bodo potrebni nadaljnji ukrepi.

10.2  Če država članica na podlagi evropskega poročila prejme neustrezno oceno v enem ali več vidikih iz člena 7, Komisija nemudoma začne dialog s to državo članico in pri tem upošteva priporočila za posamezno državo.

10.2.1 Če priporočilo za posamezno državo o državi članici vključuje oceno skupine strokovnjakov, da obstaja jasno tveganje za hudo kršitev vrednot iz člena 2 PEU in da obstajajo zadostni razlogi za sklicevanje na člen 7(1) PEU, Evropski parlament, Svet in Komisija zadevo nemudoma obravnavajo in sprejmejo utemeljeno odločitev, ki se javno objavi.

10.3.  Če priporočilo za posamezno državo o državi članici na podlagi evropskega poročila vključuje oceno skupine strokovnjakov, da obstaja huda in trajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU (t.j. kršitev, ki postaja čedalje hujša ali ki se ni spremenila že vsaj dve leti) in da obstajajo zadostni razlogi za sklicevanje na člen 7(2) PEU, Evropski parlament, Svet in Komisija zadevo nemudoma obravnavajo in sprejmejo utemeljeno odločitev, ki se javno objavi.

Člen 11

Temeljne pravice se v skladu s členom 25 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje vključijo kot del ocene učinka za vse zakonodajne predloge Komisije.

  Skupina neodvisnih strokovnjakov, ustanovljena v skladu s členom 8, oceni spoštovanje načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Evropskem parlamentu, Svetu in Komisiji.

Člen 12

Oblikuje se medinstitucionalna delovna skupina za oceno učinka (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), katere namen je izboljšati medinstitucionalno sodelovanje pri oceni učinka ter ustvariti kulturo spoštovanja temeljnih pravic in načela pravne države. Delovna skupina se v začetni fazi posvetuje z nacionalnimi strokovnjaki, da bi bolje predvidela izzive pri izvajanju v državah članicah ter pomagala odpraviti različne razlage in razumevanja institucij Unije glede učinka temeljnih pravic in načela pravne države na pravne akte Unije. Delovna skupina gradi na smernicah o metodoloških fazah, ki so potrebne za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami, na strategiji Komisije za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji, operativnih smernicah Komisije o upoštevanju temeljnih pravic v ocenah učinka, orodju št. 24 iz gradiva za boljše pravno urejanje in na členu 38 Poslovnika Evropskega parlamenta, da zagotovi spoštovanje in spodbujanje načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic.

Člen 13

Letna poročila Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o izvrševanju in spoštovanju načela pravne države in temeljnih pravic s strani institucij Unije se vključijo v letni politični cikel evropskega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah:

  - letno poročilo o uporabi Listine,

  - letno poročilo o uporabi prava Unije,

  - letno poročilo o uporabi Uredbe (EU) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta[1].

Člen 14

Ta sporazum začne veljati ...

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet Evropske unije

Predsednik

Za Evropsko komisijo

Predsednik

  • [1]    Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

OBRAZLOŽITEV

Evropa ima dolgo tradicijo na področju demokracije, pravne države in državljanskih pravic, ki ji lahko sledimo od atenske demokracije, rimskega prava, Magne Carte iz leta 1216, Deklaracije o pravicah človeka in državljana iz leta 1789, Evropske konvencije o človekovih pravicah do Listine EU o temeljnih pravicah.

Poleg tega je Evropska unija vključila demokracijo, pravno državo in temeljne pravice med svoja osrednja načela in cilje v prvih členih Pogodb ter v merila za članstvo v EU. Poskusi, da bi v Pogodbi vključili sklicevanje na judovsko-krščanske korenine Evrope, niso uspeli, potrjujejo pa dojemanje Evropske unije kot skupnosti vrednot. EU v svojih zunanjih politikah poudarja človekove pravice in demokratično upravljanje, od priseljencev v Evropo pa se pričakuje, da spoštujejo in sprejemajo naše skupne vrednote.

Evropska unija ima širok nabor instrumentov za izvrševanje svoje zakonodaje in Pogodb glede pomembnih vprašanj. Evropska komisija lahko od držav članic zahteva, da svoje proračune, sheme javnega zdravstva ali davčna stališča uskladijo s pravom EU. V teh primerih države članice ne oporekajo dejstvu, da so v skladu s Pogodbami zavezane spoštovati pravo EU. Drugače pa je, ko gre za izvrševanje obveznosti iz Pogodb glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Poskusi Evropske komisije, da kot varuhinja Pogodb državo članico opomni na njene obveznosti, naletijo na odpor ali celo zavrnitev, da bi država priznala skupaj dogovorjena pravila in pristojnost EU za uveljavljanje teh pravil. Posredovanja Komisije so bila doslej zadržana in samovoljna. Poleg tega tudi same institucije EU včasih ne upoštevajo ključnih načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic.

Čeprav ima EU na voljo več instrumentov za zagotavljanje spoštovanja načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic, so še vedno prisotne precejšnje vrzeli, v praksi pa imajo ti instrumenti pogosto omejen obseg, so neustrezni in neučinkoviti ali pa je le malo verjetno, da se bodo uporabljali. V nekaterih primerih je njihova neenaka uporaba po mnenju mnogih politično motivirana, samovoljna in nepravično usmerjena v nekatere države. Celovit mehanizem za sistematično, nepristransko in popolno spremljanje vseh držav članic in njihovih institucij ne obstaja.

Zato je nujno sprejeti okvir, ki bo EU omogočal, da poleg kršitev posameznih zakonov EU obravnava tudi (tveganje za) resne grožnje demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam. Evropske vrednote so v Pogodbah izredno pomembne in skrajni čas je, da postanejo tako pomembne tudi v praksi.

Nezmožnost EU, da spoštuje lastna pravila, in dojemanje, da skupne evropske vrednote ne obstajajo, prav tako spodkopavata vzajemno zaupanje ter zanesljiv in stabilen pravni okvir, ki je bistven za dobro delovanje EU na vseh področjih politik. Evropska unija je v skladu s Pogodbo, zlasti s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU, dolžna varovati svoje ustavne temelje in osrednje vrednote, ki si jih delijo vse njene države članice.

Poročevalka na podlagi delovnih dokumentov, ki so bili predstavljeni in obravnavani v odboru, ter ob upoštevanju različnih prispevkov zunanjih deležnikov in dveh študij, ki jih je naročil generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve, predlaga sprejetje pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma.

Cilj predlaganega medinstitucionalnega sporazuma je določiti ureditve, ki bi omogočile lažje sodelovanje institucij EU in držav članic v okviru člena 7 PEU, ter povezati, uskladiti in dopolniti obstoječe mehanizme. Poleg tega bo sporazum zagotovil celosten mehanizem za pregled, ki bo veljal za vse države članice in za tri glavne institucije EU. Shematski prikaz na koncu obrazložitve podrobno določa postopke in odgovornosti pri uporabi pakta EU o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, pri tem pa se nanaša na naslednje tri elemente: evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, razprava o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter politični cikel o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah v institucijah EU.

Poročevalka namesto oblikovanja novih postopkov priporoča, da predlagani medinstitucionalni sporazum temelji predvsem na obstoječih instrumentih, zlasti na okviru za pravno državo Evropske komisije in dialogu o pravni državi Sveta, jih povezuje in dopolni z mehanizmom za poročanje (evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah), obveščanjem in sankcijami (postopek za ugotavljanje kršitev ali celo aktiviranje člena 7). Ta novi enotni okvir, ki ga je treba izvajati, mora biti objektiven, temeljiti na dokazih, se uporabljati enako in pravično za vse države članice ter vključevati preventivno in korektivno razsežnost.

Poročevalka poleg predlaganega medinstitucionalnega sporazuma priporoča tudi vrsto dodatnih nezakonodajnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti obširen pristop k spoštovanju vrednot, na katerih je bila EU ustanovljena, zlasti v zvezi z dostopom do pravnega varstva na evropski ravni.

PAKT EVROPSKE UNIJE ZA DEMOKRACIJO, PRAVNO DRŽAVO IN TEMELJNE PRAVICE

 

 

 

 

MANJŠINSKO MNENJE

3.10.2016

v skladu s členom 56(3) Poslovnika

Kazimierz M. Ujazdowski in Marek Jurek

Temu poročilu sva nasprotovala, ker v veljavnih pogodbah ni utemeljene pravne podlage za mehanizem za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice. Za to nalogo zadostuje člen 7 PEU, saj daje Evropskemu svetu pravico do ocenjevanja tveganj na tem področju. Predlagani mehanizem presega mandat Pogodbe in zlorablja instrument medinstitucionalnih sporazumov. Medinstitucionalni sporazumi se sklepajo za spodbujanje sodelovanja med institucijami EU z veljavnimi pristojnostmi, ne pa za ustvarjanje novih pooblastil (člen 295 PDEU). Vendar pa lahko v prihodnosti prostovoljni dialog med državami in institucijami EU privede do pozitivnega rezultata.

MANJŠINSKO MNENJE

10.10.2016

v skladu s členom 56(3) Poslovnika

Beatrice von Storch

Nekatere države članice nočejo, da bi EU upravljala z vrednotami in normami, to poročilo pa naj bi temu nasprotovanju naredilo konec. Poročilo predstavlja tudi novo obliko politične nadvlade EU nad državami članicami. V prihodnje naj bi bile države članice izpostavljene na sramotilnem stebru, tja pa naj bi jih postavili „neodvisni strokovnjaki“, če bi se njihovo prebivalstvo prek referendumov ali ustavnih sprememb želelo zaščititi pred odločitvami institucij EU na posebno občutljivih področjih. Pri tem mora Unija spoštovati nacionalno identiteto držav članic, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo (člen 4(2) PEU). Frans Timmermans in Věra Jourová sta na plenarnem zasedanju celo večkrat priznala, da tudi v kompliciranih, politično zmanipuliranih in medijsko izpostavljenih primerih Madžarske in Poljske nista ugotovila nobenih kršitev temeljnih pravic. EU sama stalno krši te predpise in se ne samoobtožuje: predpisi o stabilnosti in proračunu, reševanje eura, migracijska kriza – sankcije, določene v Pogodbah, niso bile nikoli naložene. Ko bo EU pristopila k evropski konvenciji o človekovih pravicah Sveta Evrope, pa naj bi o politično opredeljenih temeljnih pravicah sodili „neodvisni strokovnjaki“, pa najsi gre za sodnika iz Turčije, Azerbajdžana ali Maroka. To poročilo odklanjam. Služi edinole poklicnim evrokratom, ki manipulirajo z nacionalnimi vladami.

MANJŠINSKO MNENJE

10.10.2016

v skladu s členom 56(3) Poslovnika

Kristina Winberg

1. Predlog podeljuje neodvisni novi skupini EU pooblastila za preiskovanje držav članic EU. Vključeval bo mednarodne organizacije, ki že imajo pooblastila za spremljanje stanja na področju spoštovanja človekovih pravic in demokracije, kar pomeni, da gre za podvojevanje, kar je nesprejemljivo zapravljanje sredstev. Poleg tega bo to orodje za politično nadvlado EU nad državami članicami, zato moram to poročilo zavrniti.

2. EU ne bo del mednarodnih pogodb, saj je to kršitev suverenih pravic držav članic.

3. Vzpostavitev novega sklada Unije za pravno pomoč v EU, ki mora uporabiti sredstva iz davčnih prihodkov v državah članicah EU, je nesprejemljiva.

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (16.6.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice
(2015/2254(INL))

Pripravljavec mnenja: György Schöpflin

(Pobuda – člen 46 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor:

–  naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja skupne vrednote, kot so določene v členu 2 PEU in na katerih temelji Evropska unija;

2.   poudarja, da Unija temelji na skupnih načelih in vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; meni, da bi morale institucije in organi Unije ter države članice spoštovati obveznosti in biti za zgled pri njihovem izpolnjevanju ter si prizadevati za skupno kulturo pomena pravne države v 28 državah članicah in Uniji, da bi to načelo vsi, ki jih zadeva, enotno izvajali;

3.   meni, da je spoštovanje načela pravne države pogoj za zaščito temeljnih pravic in je znotraj Unije še posebej pomembno, saj je tudi pogoj za spoštovanje vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb in mednarodnega prava;

4.   meni, da so ugotovitve in mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter sodna praksa Sodišča Evropske unije dobra osnova za razlago člena 2 PEU in področje uporabe pravic iz Listine o temeljnih pravicah;

5.   opozarja, da člen 6(2) PEU zavezuje Unijo k pristopu k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter jo zato poziva k temu;

6.   ugotavlja, da se je ob nedavnih dogodkih v nekaterih državah članicah pokazalo, da se nespoštovanja pravne države in temeljnih vrednot ne preprečuje dovolj, saj iz tega izvirajo težave med državami članicami, institucije Unije pa se ne odzivajo hitro in učinkovito;

7.   meni, da je postopek iz člena 7 PEU še vedno skrajna možnost in verjetno ne bo nikoli v celoti uporabljen, saj je zaradi zahteve po soglasnosti v Evropskem svetu težko sprejeti odločitev; ugotavlja, da Unija nima veljavnega pravno zavezujočega mehanizma, s katerim bi redno spremljali, kako države članice in institucije Unije spoštujejo vrednote in temeljne pravice Unije;

8.   poudarja pomen okvira za načelo pravne države, ki ga je Komisija vzpostavila v letu 2014[1], ter vzpostavitve letnega dialoga o pravni državi v Svetu za splošne zadeve decembra 2014; pričakuje, da se bo oblikovala skupna podlaga med tema različnima mehanizmoma pravne države, da bi učinkovito zagotavljala spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v celotni Uniji; poziva Komisijo in Svet, naj Parlament redno seznanjata o teh zadevah; poziva vse institucije Unije, naj si prizadevajo za širši, celosten mehanizem demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki bo veljal za vse države članice in institucije Unije; zato priporoča sprejetje pakta o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah med državljani, vladami in institucijami Unije, s katerim bo odgovornost podeljena vsem;

9.   meni, da je pomembno spodbujati stalen dialog in si prizadevati za večje soglasje med Unijo in državami članicami, da bi spodbujali in varovali demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, s tem pa pregledno in stvarno zaščitili skupne vrednote, kot so določene v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah; je prepričan, da ne more biti kompromisov pri temeljnih pravicah in vrednotah, določenih v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah;

10.   poudarja, da bi morali imeti Evropski parlament in nacionalni parlamenti osrednjo vlogo pri ocenjevanju napredka in spremljanju spoštovanja skupnih vrednot Unije, kot določa člen 2 Pogodbe o Evropski uniji; ugotavlja, da ima Evropski parlament pomembno vlogo pri ohranjanju stalne razprave v okviru skupnega soglasja Unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter ob upoštevanju sprememb v naši družbi; meni, da mora izvajanje teh vrednot in načel temeljiti tudi na učinkovitem nadzoru spoštovanja temeljnih pravic, zagotovljenih z Listino;

11.   priznava, da imajo organizacije civilne družbe temeljno vlogo pri spodbujanju demokratičnih vrednot, pravne države in temeljnih pravic;

–  naj v prilogo k svojemu predlogu resolucije vključi naslednja priporočila:

12.   priporoča ustanovitev celovitega mehanizma Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi vključeval vse ustrezne deležnike; meni, da bo zaradi skupnih prizadevanj za ubranitev demokratičnih načel Unije morda treba spremeniti Pogodbo po dolgem, a nujnem postopku, da pa je mogoče do tedaj vzpostaviti mehanizem v okvirih sedanjih pogodb, na primer z medinstitucionalnim sporazumom, če ta mehanizem postopka iz člena 7 PEU ne ogroža ali mu nasprotuje, temveč ga dopolnjuje in mu utira pot; poziva k enaki obravnavi vseh držav članic in k temu, da odločitev ne bi sprejemali zgolj iz političnih razlogov;

13.   poudarja, da mora Unija, ki v svojih mednarodnih sporazumih določa zahteve po spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, zagotavljati tudi, da institucije in vse države članice ravnajo v skladu s pravno državo in spoštujejo temeljne pravice;

14.   poziva k usklajevanju pobud različnih institucij Unije ter meni, da bi bilo treba redno pripravljati neformalne trialoge, da bi zagotovili skladen pristop Unije in določili povsem soglasno delovno opredelitev človekovih pravic, pravne države in demokracije;

15.   priporoča sklenitev pakta, da bi vzpostavili letni politični cikel o temeljnih pravicah kot del večletnega strukturiranega dialoga med vsemi deležniki; pri tem predlaga, da bi Evropski parlament in nacionalni parlamenti vodili letno razpravo o spoštovanju demokracije, pravne države in stanju temeljnih pravic v Uniji; meni, da bi morali s to razpravo določiti merila in cilje, ki jih je treba doseči, ter zagotoviti, da se spremembe v okviru soglasja Unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah iz leta v leto ocenjujejo;

16.   priporoča vzpostavitev letne parlamentarne razprave za vso Unijo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah kot delu večletnega strukturiranega dialoga med Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti, Komisijo in Svetom, kar vključuje tudi civilno družbo, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svet Evrope;

17.   priporoča, naj se parlamentarna razprava za vso Unijo priredi tako, da bo lahko vključevala določitev ciljev ter zagotovila načine za merjenje sprememb med posameznimi leti, z možnostjo poročanja o izvajanju ciljev ali priporočil; priporoča tudi pospešitev ustreznih postopkov za določitev teh načinov, kar ne bo omogočalo le takojšnjega in učinkovitega spremljanja letnih sprememb ampak bo zagotavljalo tudi izpolnjevanje obveznosti vseh ustreznih strani;

18.   meni, da je za izvajanje zgornje parlamentarne razprave bistveno, da se zagotovi možnost vlaganja letnih resolucij na plenarnem zasedanju;

19.   poziva Komisijo in Svet, naj čim prej obravnavata težave, ki jih je Sodišče izrazilo v svojem Mnenju 2/13, da se izpolni obveznost iz člena 6 PEU o pristopu k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

15.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, György Schöpflin, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Enrique Guerrero Salom, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Cristian Dan Preda, Daciana Octavia Sârbu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso
  • [1]  Sporočilo Komisije z dne 11. marca 2014 Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158).

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

3.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

11

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Michał Boni, Caterina Chinnici, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Anna Maria Corazza Bildt, Marek Jurek, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Norbert Lins, Georg Mayer, Georgi Pirinski, Viviane Reding, Mylène Troszczynski, Harald Vilimsky

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Cecilia Wikström,

ECR

Monica Macovei

EFDD

Laura Ferrara

GUE/NGL

Martina Anderson, Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Georges Bach, Michał Boni, Anna Maria Corazza Bildt, Frank Engel, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Norbert Lins, Alessandra Mussolini, Viviane Reding, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D

Hugues Bayet, Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Arne Lietz, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Georgi Pirinski, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

Verts/ALE

Eva Joly, Jean Lambert, Judith Sargentini, Bodil Valero

11

-

ECR

Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Branislav Škripek, Helga Stevens, Kazimierz Michał Ujazdowski

EFDD

Beatrix von Storch, Kristina Winberg

ENL

Georg Mayer, Mylène Troszczynski, Harald Vilimsky

PPE

Kinga Gál

2

0

S&D

Sylvia-Yvonne Kaufmann, Péter Niedermüller

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov