Postopek : 2016/2228(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0032/2017

Predložena besedila :

A8-0032/2017

Razprave :

PV 15/03/2017 - 17
CRE 15/03/2017 - 17

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.8
CRE 16/03/2017 - 6.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0093

POROČILO     
PDF 783kWORD 82k
8. februar 2017
PE 589.323v02-00 A8-0032/2017

o celostni politiki Evropske unije za Arktiko

(2016/2228(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalca: Urmas Paet, Sirpa Pietikäinen

(Skupne seje odborov – člen 55 Poslovnika)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za ribištvo
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o celostni politiki Evropske unije za Arktiko

(2016/2228(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), sklenjene 10. decembra 1982 in veljavne od 16. novembra 1994, Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev z dne 13. septembra 2007(1),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC v Parizu (Pariški sporazum), ter glasovanja v Evropskem parlamentu 4. oktobra 2016 o ratifikaciji tega sporazuma,

–  ob upoštevanju Minamatske konvencije, Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Göteborškega protokola, Stockholmske konvencije, Aarhuške konvencije in Konvencije o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030(2),

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine z dne 16. novembra 1972,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 169 in Deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev,

–  ob upoštevanju Deklaracije iz Ilulissata, ki jo je pet obalnih držav ob Severnem ledenem morju objavilo 28. maja 2008 na konferenci o Severnem ledenem morju v Ilulissatu na Grenlandiji,

–  ob upoštevanju Deklaracije polarnih Eskimov o načelih razvoja virov v regijah Inuit Nunaat(3),

  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev št. 61/295, ki jo je generalna skupščina sprejela 13. septembra 2007,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vprašanjih Arktike, zlasti tistih z dne 20. junija 2016, 12. maja 2014, 8. decembra 2009 in 8. decembra 2008,

  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016 z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa, kot tudi poročila o skupni zunanji in varnostni politiki – Naše prednostne naloge v letu 2016, ki ga je podprl Svet 17. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. aprila 2016 z naslovom Celostna politika Evropske unije za Arktiko(4), skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012(5) z naslovom Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo in sporočila Komisije z dne 20. novembra 2008 z naslovom Evropska unija in arktična regija,

–  ob upoštevanju nacionalnih strategij arktičnih držav za Arktiko, zlasti nacionalnih strategij Kraljevine Danske (2011), Švedske (2011) in Finske (2013), pa tudi drugih držav članic EU in drugih držav članic EGP,

  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/137/EU z dne 14. marca 2014 o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani,

–  ob upoštevanju Deklaracije o vzpostavitvi Arktičnega sveta in njegovega sedanjega programa za obdobje 2015–2017 pod predsedstvom Združenih držav Amerike,

  ob upoštevanju deklaracije ob 20. obletnici sodelovanja Barentsove evroarktične regije, ki je bila izdana dne 3. in 4. junija 2013 v Kirkensu na Norveškem,

–  ob upoštevanju izjav s konference poslancev arktične regije (CPAR) in parlamentarne konference regije Barentsovega morja (BCP), zlasti izjav, sprejetih na 12. konferenci CPAR, ki je potekala od 14. do 16. junija 2016 v Ulan Udeju v Rusiji,

  ob upoštevanju skupne izjave tretjega ministrskega srečanja obnovljene severne dimenzije, ki je potekalo 18. februarja 2013 v Bruslju,

  ob upoštevanju izjav, sprejetih na parlamentarnem forumu severne dimenzije v Reykjaviku na Islandiji maja 2015, v Arhangelsku v Rusiji novembra 2013, v Tromsøju na Norveškem februarja 2011 in v Bruslju septembra 2009,

–  ob upoštevanju mednarodnega kodeksa za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO),

  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL),

  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri onesnaženju z olji, Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, in dopolnilnega sklada,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 21. novembra 2013 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)(6), z dne 12. septembra 2013 o pomorski razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike(7), z dne 22. novembra 2012 o vlogi skupne varnostne in obrambne politike v primeru podnebno pogojenih kriz in naravnih nesreč(8) ter z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki(9),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Arktiki, zlasti resolucij z dne 12. marca 2014 o strategiji EU za Arktiko(10), z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever(11) in z dne 9. oktobra 2008 o upravljanju arktičnega območja(12),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(13) in z dne 12. maja 2016 o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja(14),

–  ob upoštevanju ustreznih priporočil Delegacije za odnose s Švico in Norveško pri skupnem parlamentarnem odboru EU – Islandija in skupnem parlamentarnem odboru za Evropski gospodarski prostor (delegacija SINEAA),

  ob upoštevanju Vesoljske strategije za Evropo (COM(2016)0705), ki jo je Komisija objavila 26. oktobra 2016,

  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2015/1775 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o trgovini z izdelki iz tjulnjev,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A8-0032/2017),

A.  ker je EU globalni akter; ker že dolgo sodeluje z arktično regijo, pri čemer to sodelovanje temelji na zgodovini, geografiji, gospodarstvu in raziskavah; ker so tri njene države članice, tj. Danska, Finska in Švedska, arktične države; ker Arktiko obkrožajo mednarodne vode in ker so državljani in vlade po vsem svetu, tudi v Evropski uniji, odgovorni za to, da podpirajo zaščito Arktike;

B.  ker se je sodelovanje EU s severno regijo in z arktično regijo začelo že v zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je bila vključena v ustanovitev Sveta baltskih držav (CBSS) in Barentsovega evroarktičnega sveta (BEAC), v katerih ima Komisija polnopravno članstvo;

C.  ker se je politika severne dimenzije, ki vpliva tako na notranje kot zunanje zadeve EU, razvila v enakopravno partnerstvo med EU, Rusijo, Norveško in Islandijo; ker v tej skupni politiki poleg partnerjev severne dimenzije sodeluje več drugih večstranskih organizacijah, kot so Arktični svet, Svet baltskih držav in Barentsov evroarktični svet, Kanada in Združene države Amerike pa sta opazovalki; ker ta politika zajema široko geografsko območje in s praktičnim regionalnim sodelovanjem igra pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju, javnem zdravju in socialni blaginji, kulturi, varstvu okolja ter logistiki in prevozu;

D.  ker EU postopno gradi in krepi svojo politiko za Arktiko; ker je okrepitev sodelovanja in skupne interese EU najlažje doseči z dobro usklajenim skupnim delovanjem; ker izzivi v zvezi z Arktiko zahtevajo skupni regionalni in mednarodni odziv;

E.  ker se Arktika sooča z edinstvenimi socialnimi, okoljskimi in gospodarskimi izzivi;

F.  ker je prebivalstvo evropske Arktike maloštevilno in razpršeno po širokem območju, za katerega so značilne slabe prometne povezave, kot so ceste, železnica in letalske povezave med vzhodom in zahodom; ker evropsko Arktiko pesti nezadostno vlaganje;

G.  ker se za Arktiko uporablja obsežen mednarodni pravni okvir;

H.  ker je Arktični svet osrednji forum za arktično sodelovanje; ker je Arktični svet v dvajsetih letih obstoja izkazal svojo sposobnost, da ohranja konstruktivno in pozitivno sodelovanje, se prilagaja novim izzivom in prevzema nove odgovornosti;

I.  ker imajo arktične države suverenost in pristojnost nad svojim ozemljem in vodami; ker je treba spoštovati pravico prebivalcev Arktike do trajnostne rabe njihovih naravnih virov;

J.  ker se zanimanje za Arktiko in njene vire povečuje zaradi spreminjajočega se okolja na tem območju in pomanjkanja virov; ker se povečuje geopolitični pomen regije; ker so vplivi podnebnih sprememb in vedno večja konkurenca za dostop do Arktike in naravnih virov ter povečevanje gospodarskih dejavnosti prinesli tveganja za regijo, vključno z izzivi za okoljsko in človekovo varnost, a tudi nove priložnosti, kot je visoko razvito, trajnostno biogospodarstvo; ker se bodo zaradi podnebnih sprememb odprle nove plovne poti ter bodo na voljo nova ribolovna območja in naravni viri, zaradi česar se bodo povečali človekovo delovanje in okoljski izzivi v tej regiji;

K.  ker je Arktika že dolgo območje konstruktivnega mednarodnega sodelovanja in ker jo je treba ohraniti kot območje brez napetosti;

L.  ker je dobra dostopnost za boljše povezovanje podeželskih območij severne regije s preostalo EU predpogoj za trajnostni in konkurenčni gospodarski razvoj severnih centrov rasti, glede na vse večjo pozornost, ki jo vlagatelji in deležniki namenjajo tem centrom zaradi neizkoriščenih virov in vloge, ki jo imajo kot informacijske točke ekološke zaskrbljenosti;

M.  ker je Ruska federacija leta 2015 ustanovila najmanj 6 novih baz severno od arktičnega kroga, ki vključujejo 6 globokomorskih pristanišč in 13 letališč, in povečuje tudi prisotnost svojih kopenskih sil na območju Arktike;

N.  ker je stabilen in zdrav arktični ekosistem, v katerem bivajo vitalne skupnosti, strateškega pomena za politično in gospodarsko stabilnost Evrope ter sveta; ker ima Arktika več kot polovico mokrišč na svetu in igra ključno vlogo pri čiščenju vode; ker prispeva k doseganju cilja dobrega stanja vode v Evropski uniji v skladu z okvirno direktivo o vodah; ker se stroški neukrepanja glede varstva arktičnega socialnega ekosistema eksponentno povečujejo;

O.  ker se je površina arktičnega morskega ledu od leta 1981 močno zmanjšala, ker se območja pod permafrostom zmanjšujejo (kar povzroča tveganje naključnega sproščanja velikih količin ogljikovega dioksida(15) in metana v ozračje) in ker se snežna odeja še vedno tanjša, taljenje ledenikov pa prispeva k dvigovanju morske gladine po vsem svetu; ker je bilo ugotovljeno, da morski led izginja še hitreje, kot napovedujejo modeli, in ker se je obseg morskega ledu v poletni sezoni v 35 letih zmanjšal za več kot 40 %; ker podnebne spremembe napredujejo z dvojno hitrostjo in jo celo povečujejo v polarnih regijah, kar povzroča neznane in nepredvidljive spremembe v ekosistemih po svetu;

P.  ker so tri države članice EU (Danska, Finska in Švedska) ter ena čezmorska država ali ozemlje (Grenlandija) članice osemčlanskega Arktičnega sveta, sedem drugih držav članic (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo) pa je opazovalk; ker EU z veseljem pričakuje končno uveljavitev formalnega statusa opazovalke v Arktičnem svetu;

Q.  ker sta varstvo okolja in trajnostni razvoj glavni načeli deklaracije iz Ottawe, s katero so bili leta 1996 postavljeni temelji za ustanovitev Arktičnega sveta;

R.  ker v arktični regiji živi približno štiri milijone ljudi, od katerih je približno 10 % avtohtonih prebivalcev; ker je treba spoštovati občutljivo arktično okolje in temeljne pravice avtohtonih ljudstev ter jih zaščititi s strožjimi zaščitnimi ukrepi; ker je treba zagotoviti pravice avtohtonih ljudstev in lokalnih prebivalcev do odobritve in sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na pridobivanje naravnih virov; poudarja, da povečanje onesnaževal in težkih kovin v arktični regiji zaradi njihove prisotnosti v živalskih in rastlinskih vrstah, zlasti ribah, negativno vpliva na prehransko verigo in pomeni velike zdravstvene težave za lokalne prebivalce in potrošnike ribiških proizvodov drugje;

S.  ker so ekosistemi na Arktiki, vključno z rastlinskimi in živalskimi vrstami, še posebej občutljivi na motnje, pri čemer je obdobje obnavljanja razmeroma dolgo; ker se negativni učinki na okolje pogosto kopičijo in so trajni ter povzročajo zunanje geografske in ekološke učinke (na primer škoda na oceanskih ekosistemih);

T.  ker v zadnjih desetletjih temperatura na Arktiki narašča približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja;

U.  ker povečana količina toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka v ozračju prispevata k spreminjanju podnebja na Arktiki; ker so glavni krivci za onesnaževanje v arktičnem podnebju azijski, severnoameriški in evropski onesnaževalci, zaradi česar imajo ukrepi za zmanjšanje emisij v EU pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam na Arktiki;

V.  ker iz uporabe težkega kurilnega olja v arktičnem pomorskem prometu izhajajo raznovrstna tveganja: to gorivo z visoko gostoto ob morebitnem razlitju emulgira, potone in lahko, če se ujame v led, prepotuje velike razdalje; razlito težko kurilno olje zelo ogroža prehransko varnost arktičnih avtohtonih skupnosti, katerih obstoj je odvisen od ribolova in lova; pri izgorevanju težkega kurilnega olja nastajajo žveplovi oksidi in težke kovine pa tudi velike količine črnega ogljika, ki se odlaga na arktični led in tako spodbuja absorpcijo toplote v ledeno gmoto ter pospešuje njeno taljenje in podnebne spremembe; ker je Mednarodna pomorska organizacija prepovedala prevoz in uporabo težkega kurilnega olja v vodah, ki obkrožajo Antarktiko;

W.  ker bi morala EU igrati vodilno vlogo pri razpravah in pogajanjih v mednarodnih forumih, da bi vse zadevne strani prevzele svojo odgovornost v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ali onesnaževal ter se soočile z vse večjimi izzivi glede trajnostnega upravljanja virov;

X.  ker je treba pri vseh dejavnostih pripravljenosti in odziva upoštevati in čim bolj zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz uporabe jedrske energije na ledolomilcih in obalnih objektih;

Y.  ker odlaganje kakršnih koli odpadkov v arktični permafrost pod nobenim pogojem ni trajnostna rešitev upravljanja z odpadki, kot so pokazale nedavne ugotovitve v zvezi z bazo Camp Century na Grenlandiji;

Z.  ker bi morala politika EU za arktično regijo natančneje odražati cilje trajnostnega razvoja, za katere se je EU zavezala, da jih bo dosegla do leta 2030;

AA.  ker je znanstveno utemeljeno odločanje, ki vključuje znanje lokalnega in avtohtonega prebivalstva, ključnega pomena za zaščito občutljivih ekosistemov Arktike, zmanjšanje tveganj, omogočanje prilagoditve lokalnih skupnosti in za spodbujanje trajnostnega razvoja; ker je EU vodilna svetovna vlagateljica v arktične raziskave in spodbuja prosto izmenjavo njihovih rezultatov;

AB.  ker ravnotežje med industrijskim strokovnim in specializiranim znanjem o Arktiki ter zavezanostjo ciljem okolju prijaznega in trajnostnega razvoja ustvarja možnosti za ekoinovacije, industrijsko simbiozo in učinkovito ravnanje z odpadki v arktični regiji ter za ohranjanje pristnega okolje z možnostmi za nove in nastajajoče poslovne priložnosti in za nova delovna mesta, v procesu, ki prispeva tudi k zaposlenosti mladih in rešuje izziv staranja prebivalstva;

AC.  ker bi lahko tehnične zmogljivosti na področju satelitskih komunikacij, ki že obstajajo v EU, kot so storitve in infrastruktura v okviru programa Copernicus ali Galileo, zadovoljile potrebe uporabnikov v arktični regiji;

AD.  ker je vključevanje lokalnih skupnosti ključnega pomena za uspešno upravljanje naravnih virov ter večjo odpornost krhkih ekosistemov;

AE.  ker priznava, da je treba pri sprejemanju odločitev o Arktiki upoštevati tradicionalno in lokalno znanje;

AF.  ker je treba kulture Samijev, Nencev, Hantov, Evenkov, Čukčov, Aleutov, Jupikov in Inuitov zaščititi v skladu z deklaracijo Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev (UNDRIP); ker imajo avtohtoni prebivalci Arktike pravico do izkoriščanja naravnih virov na svojem ozemlju in bi ga zato morali vključiti v vse prihodnje načrte za gospodarski ribolov;

AG.  ker bi moralo ribištvo v arktični regiji potekati v skladu z obstoječimi mednarodnimi sporazumi, ki veljajo za to področje, vključno s pogodbo iz Spitsbergna iz leta 1920, ter še posebej z vsemi pravicami držav podpisnic te pogodbe ter v skladu z vsemi zgodovinskimi ribolovnimi pravicami;

1.  pozdravlja skupno sporočilo kot pozitiven korak k oblikovanju celostne politike EU za vprašanja Arktike, saj so v njem opredeljena posebna področja delovanja, in k razvoju skladnejšega okvira za ukrepe EU, osredotočene na evropsko Arktiko; poudarja potrebo po večji usklajenosti notranje in zunanje politike Unije, kar zadeva vprašanja Arktike; poziva Komisijo, naj v zvezi s svojim sporočilom oblikuje konkretne ukrepe za izvajanje in nadaljnje spremljanje; ponovno poziva k oblikovanju celovite strategije in konkretnega akcijskega načrta za sodelovanje EU z arktično regijo, izhodišče katerega mora imeti za cilj ohranjanje ranljivega arktičnega ekosistema;

2.  pozdravlja tri prednostna področja, opredeljena v sporočilu: podnebne spremembe, trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje;

3.  poudarja pomen Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu pravni (UNCLOS) pri zagotavljanju bistvenega multilateralnega pravnega okvira za vse dejavnosti v zvezi z oceani, tudi na Arktiki, za razmejitev arktičnega epikontinentalnega pasu in za reševanje vprašanj suverenosti na Arktiki, kar zadeva teritorialno morje; ugotavlja, da je na Arktiki zelo malo nerešenih vprašanj v zvezi z jurisdikcijo; meni, da je spoštovanje mednarodnega prava na Arktiki ključnega pomena; poudarja, da je večina voda okoli severnega tečaja mednarodnih; zagovarja močno vlogo EU pri spodbujanju učinkovitih večstranskih dogovorov in svetovnega reda, ki temelji na pravilih, s krepitvijo in doslednim izvajanjem ustreznih mednarodnih, regionalnih in dvostranskih sporazumov in okvirov; poudarja, da bi morala imeti EU pozitivno vlogo pri spodbujanju in podpiranju sporazumov, ki bi okrepili upravljanje biotske raznovrstnosti in okolja onkraj nacionalnih jurisdikcij v Severnem ledenem morju; poudarja, da se to ne nanaša na plovbo in tradicionalne načine preživljanja; poziva EU, naj tesno sodeluje s svojimi državami članicami za podpiranje ohranjanju in varovanja okolja v regiji; poudarja pomen Arktičnega sveta za ohranjanje konstruktivnega sodelovanja, miru, stabilnosti in nizke stopnje napetosti v arktični regiji;

4.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija ratificirala Pariški sporazum in začetek njegove veljavnosti 4. novembra 2016; poziva vse strani k njegovemu hitremu in učinkovitemu izvajanju; spodbuja države članice, naj ratificirajo Pariški sporazum, da bodo lahko nadaljevale izvajanje ambicioznih ciljev in ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v trgovanje z emisijami, in sektorjih, v katerih obstaja delitev prizadevanj, ob upoštevanju cilja glede omejitve dviga temperature na 1,5 °C do leta 2100;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo pomembnejšo vlogo pri učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij, kot so Pariški sporazum, Minamatska konvencija, Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Göteborški protokol, Stockholmska konvencija, mednarodni kodeks za ladje, ki plujejo v polarnih vodah (polarni kodeks) in Konvencija o biološki raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost mednarodnemu postopku, ki poteka pred odborom za pregled obstojnih organskih onesnaževal, za nadaljnjo postopno odpravo uporabe obstojnih organskih onesnaževal in črnega ogljika; poziva partnerske države EU, naj storijo enako;

6.  podpira razvoj mreže zaščitenih arktičnih območij in varstvo mednarodnih voda okrog severnega tečaja onkraj ekonomskih con obalnih držav;

7.  poziva, naj bo vsak razvoj komercialnega ribištva v arktični regiji izveden na način, ki bo popolnoma skladen z občutljivim in specifičnim značajem regije; vztraja, da je treba pred pričetkom vsakega novega komercialnega ribištva v arktični regiji poskrbeti za zanesljivo in previdnostno znanstveno oceno staleža rib, da se določi obseg ribolova, ki bo ohranil ciljne ribje staleže nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in ne bo vodil v krčenje drugih vrst ali huje škodil morskemu okolju; poudarja, da mora biti ribištvo na odprtem morju urejeno v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki bo upoštevala nasvete strokovnjakov in vzpostavila stroge nadzorne programe za zagotovitev skladnosti z ukrepi upravljanja; poudarja, da mora tudi ribištvo v izključnih ekonomskih conah ustrezati istim standardom; poziva k moratoriju na industrijski ribolov v arktičnih vodah, v katerih se doslej ni izvajal ribolov, vključno z uporabo pridnenih vlečnih mrež;

8.  pozdravlja potekajoča pogajanja o mednarodnem sporazumu med arktičnimi obalnimi državami in mednarodnimi organizacijami s ciljem preprečevanja nereguliranega ribolova v mednarodnih vodah Arktike in poziva Komisijo ter države članice, naj podpišejo to izjavo in se zavzamejo, da postane zavezujoča za podpisnice;

9.  poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja arktične države, da nadaljujejo prizadevanja za širjenje razpoložljivih informacij in analiz o vseh staležih v regiji;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja znotraj zakonodajnega okvira EU z določitvijo ambicioznih ciljev glede zmanjšanja emisij pri pogajanjih o direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij, z znižanjem lokalnih ravni onesnaženosti s svežnjem za čisti zrak, da bi se zmanjšalo onesnaževanje na velike razdalje, zlasti s sajami, ter s pogajanjem o ambicioznih ciljih in ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v trgovanje z emisijami, in sektorjih, v katerih obstaja delitev prizadevanj, ob upoštevanju cilja glede omejitve dviga temperature na 1,5 °C do leta 2100;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo oceanski sporazum ZN za zaščito biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne pristojnosti, o katerem trenutno potekajo pogajanja, močan in učinkovit ter da bo lahko zagotovil zanesljiv postopek za ugotavljanje, določanje, upravljanje in izvrševanje zaščitenih morskih območij, vključno z morskimi rezervati, v katerih je prepovedan ribolov;

12.  spodbuja Komisijo in države članice, naj utrdijo svojo vlogo pri učinkovitem izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in s tem povezanih mednarodnih sporazumov; šteje za pomembno, da se strateški načrt – dogovor o njem je bil dosežen v členu 10 Nagojskega protokola – o odkrivanju in prednostnemu obravnavanju škodljivih tujih vrst, ki ogrožajo ekosisteme, in o poteh njihovega širjenja izvaja tako, da se najbolj škodljive invazivne vrste nadzirajo ali izkoreninijo ter da se na poteh njihovega širjenja ukrepa s ciljem preprečevanja prehoda in vdora takšnih vrst, tudi na arktična območja;

13.  poziva države članice, naj prepovejo subvencije za fosilna goriva, ki znižujejo ceno proizvodnje energije iz fosilnih goriv, da bi odvračale od izkoriščanja in rabe fosilnih goriv; poziva Komisijo in države članice, naj si v mednarodnih forumih prizadevajo za popolno prepoved črpanja nafte in plina na Arktiki v prihodnosti, da bi dosegli cilj nizkoogljičnega gospodarstva;

14.  poziva EU, naj spodbuja stroge previdnostne regulativne standarde na področju varstva okolja in varnosti pri raziskovanju, iskanju in proizvodnji nafte na mednarodni ravni; poziva k prepovedi črpanja nafte v ledenih arktičnih vodah EU in EGP ter k temu, da EU spodbuja primerljive previdnostne standarde v Arktičnem svetu in obalnih arktičnih državah;

15.  poudarja, da je za preprečevanje in zmanjševanje emisij živega srebra pomembno, da EU spodbuja hitro ratifikacijo Minamatske konvencije;

16.  pozdravlja namero Komisije, da sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov nameni za vključevanje podnebnih ukrepov za Arktiko, ki bodo upoštevali lokalne okoliščine in posebno naravo arktičnih regij;

17.  poudarja, da je treba pri čedalje večji uporabi naravnih virov na Arktiki spoštovati lokalno prebivalstvo in mu prinašati koristi ter prevzeti polno okoljsko odgovornost za krhko arktično okolje; meni, da je ta strateška izbira sestavni del zagotavljanja legitimnosti in lokalne podpore za delovanje EU na območju Arktike;

18.  poziva Komisijo in države članice, ki so članice Arktičnega sveta ali opazovalke v tem telesu, naj podprejo njegovo delo pri pripravi presoj vplivov na okolje za ohranitev občutljivih ekosistemov na Arktiki v skladu z usmeritvami konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (konvencija iz Espooja); poudarja velik pomen presoj vplivov na okolje za zagotavljanje trajnega razvoja gospodarskih dejavnosti in varstva posebej ranljivih arktičnih ekosistemov in skupnosti; opozarja na naslednja merila, ki jih je za ocenjevanje projektov, ki se izvajajo na Arktiki, predstavil Eskimski svet polarnega kroga (Inuit Circumpolar Council – ICC) in niso izčrpna;

  upoštevati je treba vse morebitne okoljske, družbeno-gospodarske in kulturne vplive med projektom in po njem, vključno s kumulativnimi učinki sedanjih in prihodnjih projektov;

  previdnostno načelo in načelo „onesnaževalec plača“ je treba uporabljati v vseh fazah načrtovanja projekta, presoje, izvajanja in izkoriščanja;

  izkoriščanje in obnavljanje habitata ter s tem povezanih zemljišč morata biti skrbno načrtovana in v celoti financirana vnaprej;

  predlogi projektov za odzivanje na razlitja nafte morajo vključevati dokazilo o zmožnosti industrije za zajem razlite nafte v zamrznjenem morju ter pogojih, ko se led lomi in ponovno zmrzuje;

  vzpostaviti je treba mednarodni sistem odgovornosti in odškodnin za kontaminacijo zemljišč, voda in morskih območij, ki je posledica iskanja in črpanja nafte na morju;

19.  poudarja, de je pomembno prek sodelovanja s predstavniki poslovnega sektorja, kot je Arktični ekonomski svet, najti mehanizme za vključitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v dejavnosti podjetij, ki poslujejo v arktični regiji; priporoča, naj se proučijo možnosti prostovoljnih mehanizmov za spodbujanje visokih industrijskih standardov v družbenem in okoljskem delovanju, na primer z izpostavljanjem "največje uspešnosti" po arktičnem indeksu odgovornosti gospodarskih družb (Arctic Corporate Responsibility Index), ki bi denimo temeljil na protokolu o arktičnih poslovnih naložbah (Arctic Business Investment Protocol) in pobudi Združenih narodov za globalni dogovor;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo vsa prizadevanja v Mednarodni pomorski organizaciji za sklenitev globalnega sporazuma o zmanjšanju emisij v ladijskem prometu;

21.  se zaveda pomena rednega in zadostnega financiranja za redko poseljena severna območja, da bi se spopadli s tamkajšnjimi stalnimi neugodnimi razmerami, kot so redka poseljenost, težki podnebni pogoji in velike razdalje;

22.  spodbuja tesno sodelovanje med institucijami EU in ustreznimi državami članicami glede vprašanj Arktike; poziva države članice, ki so članice Arktičnega sveta, naj v skladu s členom 34(2) PEU obveščajo ostale države članice ter visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vseh zadevah, ki so v skupnem interesu Arktičnega sveta;

23.  poudarja, da mora EU z vsemi arktičnimi partnericami sodelovati v političnem dialogu, in poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU, Arktičnim svetom v okviru severne dimenzije, Svetom Barentsove evro-arktične regije in drugimi organi, ki so vključeni v sodelovanje na skrajnem severu; poudarja pomembno vlogo opazovalk v Arktičnem svetu, ki imajo številne izkušnje in so že dolgo del znanstvenega in političnega sodelovanja na Arktiki; v zvezi s tem pozdravlja stalni dialog med opazovalkami in predsedstvom Arktičnega sveta;

24.  močno podpira, da se EU podeli status opazovalke v Arktičnem svetu; je prepričan, da bi celovita formalna uveljavitev statusa opazovalke za EU pozitivno prispevala k politični in institucionalni vlogi Arktičnega sveta pri reševanju vprašanj Arktike ter to vlogo okrepila;

25.  pozdravlja izboljšano usklajevanje med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje glede vprašanj Arktike; predlaga oblikovanje enote za severne politike pri ESZD ter okrepitev sodelovanja med službami ESZD in Komisije za zagotovitev doslednega, usklajenega in celostnega političnega pristopa na vseh pomembnih ključnih političnih področjih;

26.  ugotavlja, da lahko EU prispeva k reševanju morebitnih varnostnih izzivov; poziva EU, naj v partnerstvu s svojimi državami članicami in sodelovanju z arktičnimi državami prispeva k vzpostavitvi mehanizmov za civilno varnost in h krepitvi zmogljivosti za obvladovanje naravnih kriz in nesreč ter kriz in nesreč, ki jih povzroči človek, pa tudi infrastrukture za iskanje in reševanje;

27.  opozarja, da je energetska varnost tesno povezana s podnebnimi spremembami; meni, da je treba zagotoviti zanesljivejšo oskrbo z energijo z zmanjšanjem odvisnosti EU od fosilnih goriv; poudarja, da je preobrazba Arktike ena od glavnih posledic podnebnih sprememb za varnost EU; poudarja, da je treba ta multiplikator tveganja obravnavati z okrepljeno strategijo EU za Arktiko ter izboljšano politiko za obnovljive vire energije, pridobljene v EU, in energijsko učinkovitost, ki bo občutno zmanjšala odvisnost Unije od zunanjih virov in tako izboljšala njen varnostni položaj;

28.  poziva k oblikovanju načrtov za ravnanje s prostoživečimi živalmi, prekritimi z nafto, v vseh arktičnih državah, in sicer v skladu z opredeljeno najboljšo prakso, vključno z učinkovito oceno občutljivih ogroženih vrst ter izvedljivimi strategijami za preprečevanje in odzivanje, da se zagotovi njihova zaščita;

29.  poudarja stalno konstruktivno in pragmatično čezmejno sodelovanje v okviru severne dimenzije in njenih partnerstev ter sodelovanje v Barentsovem evroarktičnem svetu;

30.  poudarja pomen stalnih stikov in sodelovanja z Rusijo v okviru arktičnega regionalnega sodelovanja, zlasti čezmejnega sodelovanja med EU in Rusijo, kljub temu, da Rusija v tej regiji namešča vedno več vojaških sil, da tam gradi in ponovno odpirajo vojaška oporišča ter da je oblikovala vojaško območje ruske Arktike; poudarja, da mora EU nadalje uveljaviti svoje interese v odnosu do Rusije z uporabo selektivnega sodelovanja in si prizadevati za napredek pri vprašanjih v skupnem interesu, če obstaja podlaga za celostne rešitve za skupne izzive in grožnje; poziva, naj se to vprašanje vključi v strategijo EU za Arktiko; poudarja, da je arktična regija sestavni del okoljske, gospodarske in politične sfere mednarodnih odnosov;

31.  meni, da politika severne dimenzije služi kot uspešen model stabilnosti, skupne odgovornosti in udeležbe v arktičnem sodelovanju; poudarja pomen sektorskih partnerstev severne dimenzije, zlasti kar zadeva okolje ter infrastrukturo in logistiko;

32.  ugotavlja, da so se oblikovale arktične migracijske poti v EU; poudarja, da bi bilo treba migracijske poti in povečan promet upoštevati pri pripravi strategije EU za Arktiko;

33.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj dejavno podpirajo načela pravice do plovbe in neškodljivega prehoda;

34.  pozdravlja načrt za vzpostavitev evropskega foruma deležnikov za Arktiko; poudarja, da je treba krepiti sinergije med obstoječimi instrumenti financiranja, da se preprečijo morebitna podvajanja ter kar najbolj poveča sodelovanje med notranjimi in zunanjimi programi EU; je seznanjen s ponudbo Finske, da gosti prvi forum, ki bi bil leta 2017;

35.  poudarja, da je treba pri sprejemanju odločitev na Arktiki upoštevati tradicionalno in lokalno znanje;

36.  ponovno potrjuje podporo EU Deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev (UNDRIP); zlasti opozarja na člen 19 te deklaracije, ki določa, da se države sporazumejo in v dobri veri sodelujejo z zadevnimi avtohtonimi ljudstvi, preko njihovih lastnih predstavniških institucij, da bi pridobile njihovo prostovoljno predhodno soglasje, dano na podlagi poznavanja položaja, preden sprejmejo in izvedejo zakonodajne in upravne ukrepe, ki bi lahko imeli posledice za ta ljudstva; poziva k boljšemu in zgodnejšemu vključevanju avtohtonih ljudstev v oblikovanje politike za Arktiko, ki se osredotoča na državljane, in v delo Arktičnega sveta; poudarja, da bi njihova vključitev v odločanje olajšala trajnostno upravljanje naravnih virov na Arktiki; poudarja potrebo po zaščiti in spodbujanju njihovih pravic, kultur in jezikov; poudarja, da je treba v arktični regiji trajnostno razviti obnovljive vire energije, ob tem pa upoštevati občutljivo okolje in popolnoma vključiti avtohtona ljudstva;

37.  namenja posebno pozornost cilju trajnostnega razvoja 4.5, ki vključuje zagotavljanje enakega dostopa do vseh ravni izobraževanja in poklicnega usposabljanja za avtohtona ljudstva, tudi v njihovih jezikih;

38.  poudarja, da lahko dostopen, medsebojno povezan, varen in trajnosten turizem na podeželskih in redko poseljenih območjih evropske Arktike prispeva k širjenju poslovnih dejavnosti, kar lahko nato poveča število delovnih mest v malih in srednjih podjetjih ter pripomore k splošnemu pozitivnemu razvoju regije; zato poudarja, da je treba spodbujati turizem na tem območju, in sicer zaradi družbenega in okoljskega vpliva, ki ga ima na infrastrukturo in raziskave ter izobraževanje in usposabljanje;

39.  poudarja vlogo avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti pri ohranjanju močne in trajnostne arktične regije; poziva Komisijo, naj se osredotoči na zagotavljanje dostopa teh skupnosti do vseh ustreznih informacij o zahtevah enotnega trga EU, najboljši praksi in instrumentih financiranja; poudarja vlogo nemotenih prometnih, komunikacijskih in električnih omrežij, pa tudi vesoljskih tehnologij za določanje geografskega položaja in telekomunikacije pri ustvarjanju gospodarskih dejavnosti na tem območju; opozarja Komisijo na njene obveznosti v skladu z Uredbo 2015/1775/EU v zvezi s poročanjem in obveščanjem javnosti ter pristojnih organov o določbah te uredbe; poudarja potrebo po vključitvi strokovnega znanja avtohtonih in lokalnih prebivalcev ter zagotavljanju večje udeležbe, sprejemanja in sodelovanja avtohtonih in lokalnih skupnosti v procesu odločanja; poudarja, da sta potrebna zadostna podpora in financiranje; v zvezi s tem predlaga vzpostavitev arktičnega predstavništva avtohtonih ljudstev v Bruslju, da bo njihova udeležba opaznejša; meni, da bi morala EU podpreti uvajanje inovativnih tehnologij na Arktiki z razvojem arktičnih obnovljivih virov;

40.  poudarja, da je izjemno pomembno ohranjanje visoke kakovosti življenja v trajnostno razvitih skupnostih na Arktiki, ki uživajo koristi najnovejše informacijske tehnologije, in da lahko EU lahko pri tem odigra bistveno vlogo; ponovno opozarja na pravico prebivalcev Arktike, da sami odločajo o tem, kako se bodo preživljali, in priznava njihovo željo po trajnostnem razvoju regije; poziva ESZD in Komisijo, naj okrepita dialog z njimi in preučita možnost, da bi se tem združenjem nudilo financiranje in da bi se zagotovilo upoštevanje njihovih mnenj v razpravah EU o Arktiki; pozdravlja delo posebnega poročevalca ZN o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin avtohtonih ljudstev ter delo strokovnega telesa ZN o pravicah avtohtonih ljudstev;

41.  poudarja, da arktične vode ogroža vrtanje na odprtem morju za pridobivanje fosilnih goriv, katerih uporaba bo prispevala in pospešila podnebne spremembe, ki ogrožajo to regijo; meni, da mora EU sodelovati z mednarodnimi partnerji, da ustavi vrtanje na odprtem morju v arktičnih vodah;

42.  poudarja, da bi morala biti znanost podlaga za oblikovanje politik na Arktiki, ko gre za varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam;

43.  izpostavlja bistveno vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri razvoju evropske Arktike in ustvarjanju trajnostne rasti in kakovostnih delovnih mest, usmerjenih v sektorje, ki so zazrti v prihodnost; izpostavlja tudi potrebo po odgovornem in spoštljivem razvoju naravnih virov Arktike; spominja na stalne ovire, ki jih je treba odpraviti (člen 174 PDEU); poudarja dolgoročni pomen strategije na različnih področjih, kot so digitalna agenda, podnebne spremembe, modra rast ipd.;

44.  poudarja pomen dobre dostopnosti arktične regije do vseevropskega prometnega omrežja, njegove načrtovane širitve koridorjev osrednjega omrežja s koridorjema Severno morje–Baltik in Skandinavija–Sredozemlje ter poti za drugostopenjski dostop kot ključne prometne strukture za omogočanje trajnostne mobilnosti oseb in blaga; spominja na možnosti financiranja EU, denimo iz instrumenta za povezovanje Evrope in Evropskega sklada za strateške naložbe, pri financiranju infrastrukturnih projektov v evropski Arktiki; opozarja na pomembno vlogo, ki jo pri tem ima Evropska investicijska banka; predlaga, da Komisija prouči možnosti za obsežnejše mednarodno finančno sodelovanje pri razvoju infrastrukture in povezav, vključno s sistemi informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

45.  pozdravlja zavezo Komisije k vsaj ohranjanju ravni financiranja za raziskave na Arktiki v okviru programa Obzorje 2020 in zlasti njen namen, da podpre uvajanje inovativnih tehnologij; poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 poveča financiranje EU za raziskave na Arktiki; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi uporabo programa Obzorje 2020 in drugih programov financiranja za namene preučevanja Arktike;

46.  ugotavlja, da so arktični morski ekosistemi ključni za ohranitev svetovne biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da je zaradi zmanjšanja arktičnega morskega ledu in drugih okoljskih sprememb na Arktiki v povezavi z omejenim znanstvenim poznavanjem morskih virov na tem območju potreben previden pristop k uvedbi ustreznih mednarodnih ukrepov za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostne rabe virov v arktičnem odprtem morju;

47.  hrabri spodbujanje in podpiranje mednarodnega znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja med vsemi deležniki, ki so dejavni na področju arktičnih raziskav, in pri vzpostavljanju raziskovalne infrastrukture, saj priznava, da je boljše znanje o Arktiki bistveno za ustrezno odzivanje na vse izzive; podpira sodelovanje med vodilnimi institucijami na področju arktičnih raziskav, da bi se razvil celosten evropski program za raziskave na polarnem območju v okviru pobude EU-PolarNet, ki vključuje tradicionalno in lokalno znanje; je seznanjen s povabilom Komisiji, da se udeleži mednarodne znanstvene konference o Arktiki, ki naj bi bila leta 2018 v Evropi; poudarja pomen uspešnega sodelovanja s Kanado in ZDA v okviru čezatlantskega raziskovalnega zavezništva;

48.  ponovno poziva Komisijo, naj ustanovi Arktični informacijski center EU na Arktiki, ki bo imel na voljo dovolj sredstev za zagotavljanje učinkovitega dostopa do informacij in znanja o Arktiki ter bo spodbujal turizem; poudarja, da bi se lahko takšen Arktični informacijski center EU povezal z že obstoječimi Arktičnimi centri ali z drugimi arktičnimi institucijami, saj bi se tako korenito znižali stroški;

49.  poziva k bolj sistematičnemu in dolgoročnemu zbiranju podatkov, pridobljenih pri projektih raziskav Arktike; obžaluje, da dosežki posameznih projektov pri prehodu iz enega obdobja financiranja v drugo pogosto izginejo; poziva Komisijo, naj se pri načrtovanju okvira za raziskave Arktike za obdobje po letu 2020 osredotoči na kontinuiteto;

50.  pozdravlja podporo Komisije pri vzpostavitvi zaščitenih morskih območij na Arktiki; opozarja Komisijo in države članice na cilj glede zaščite najmanj 10 % obalnih in morskih območij v okviru ciljev trajnostnega razvoja; ugotavlja pa, da bi bilo treba vsak nov predlog v zvezi s temi vprašanji uskladiti z izidom razprav arktičnih držav v Arktičnem svetu; poudarja, da so zaščitena morska območja izjemno pomembna za ohranjanje arktičnih ekosistemov; opozarja, da je treba v načrtovanje, izvajanje in upravljanje teh zaščitenih območij v celoti vključiti lokalne skupnosti;

51.  opozarja na pomen vesoljskih tehnologij in raziskovalnih dejavnosti, povezanih z vesoljem, ki so bistvene za varnost pomorskega prometa, pa tudi za spremljanje okolja in opazovanje podnebnih sprememb na Arktiki; spodbuja Komisijo, naj glede na spremembe v arktični regiji, ki jih priznava v svojem sporočilu o vesoljski strategiji za Evropo (COM(2016)705), prouči možnosti za večjo uporabo prihodnjih in sedanjih satelitskih programov EU v tej regiji, in sicer v sodelovanju s članicami Arktičnega sveta, ter naj upošteva potrebe uporabnikov v okviru pobude na področju vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM); poziva vse deležnike, naj v zvezi s tem v celoti izkoristijo možnosti satelitske navigacije Galileo in programov za opazovanje Zemlje Copernicus;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vzpostavitev zaščitenih morskih območij na arktičnem odprtem morju v okviru mandata komisije iz Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (konvencija OSPAR), ki prepoveduje vsakršno ekstraktivno dejavnost, vključno z ribištvom, v mednarodnih vodah okrog severnega tečaja, ki so zajete v tej konvenciji;

53.  poziva Komisijo, naj podpre pobude za prepoved uporabe pridnenih vlečnih mrež na ekološko ali biološko pomembnih morskih območjih in arktičnem odprtem morju;

54.  poziva, naj bodo ohranitveni cilji v novi skupni ribiški politiki in količinski cilji za obnavljanje in ohranjanje staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, podlaga za vse vrste komercialnega ribištva v regiji;

55.  poziva EU, naj bo vodilna pri preprečevanju nereguliranega ribolova na Arktiki; meni, da bi imela do tega pravico, saj so njene države članice vključene v vse ravni upravljanja v arktični regiji;

56.  poudarja, da ribiške flote EU ne smejo ogrožati biotske raznovrstnosti v regiji; pozdravlja določitev ekološko in biološko pomembnih območij v arktični regiji v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, saj je to pomemben postopek pri zagotavljanju učinkovitega ohranjanja arktične biotske raznovrstnosti, in poudarja pomen izvajanja upravljanja na podlagi ekosistemskega pristopa v obalnih, morskih in kopenskih okoljih Arktike, kot poudarja strokovna skupina za upravljanje na podlagi ekosistemskega pristopa pri Arktičnem svetu; poziva države, naj z vzpostavitvijo mreže zaščitenih morskih območij in morskih rezervatov v Arktičnem oceanu izpolnijo svoje obveze iz Konvencije o biotski raznovrstnosti in konvencije UNCLOS;

57.  poziva Komisijo, naj prouči in pripravi predloge za krepitev telekomunikacijske infrastrukture na Arktiki, vključno s sateliti, da podpre znanstvene raziskave in spremljanje podnebja ter prispeva k lokalnemu razvoju, plovbi in varnosti na morju;

58.  ponavlja svoj poziv Komisiji in državam članicam iz leta 2014, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za dejavno spodbujanje prepovedi uporabe in prevoza težkega kurilnega olja kot ladijskega goriva na plovilih, ki plujejo po arktičnih morjih, in sicer na podlagi Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL) in/ali s pomorskimi inšpekcijami države pristanišča, kot je urejeno v vodah okoli Antarktike; poziva Komisijo, naj okoljska in podnebna tveganja, povezana z uporabo težkega kurilnega olja, vključi v svojo študijo o tveganjih, ki bi jih prineslo povečanje plovbe po severnomorski poti; poziva Komisijo, naj glede na to, da ni ustreznih mednarodnih ukrepov, pripravi predloge pravil za ladje, ki pristajajo v pristaniščih EU pred plovbo v arktičnih vodah ali po njej, da bi prepovedali uporabo in prevoz težkega kurilnega olja;

59.  z zanimanjem pričakuje začetek veljavnosti polarnega kodeksa Mednarodne pomorske organizacije v letih 2017 in 2018, s katerim bo postala arktična plovba varnejša; poudarja pomen razvoja enotnega sistema umika, evakuacije in reševanja osebja, ki dela na odprtem morju, ki bi ga bilo mogoče enotno uporabljati za ploščadi in plovila na arktičnem območju;

60.  spominja, da sta Islandija in Norveška v okviru Sporazuma EGP prevzeli obveznosti glede ohranjanja kakovosti okolja in zagotavljanja trajnostne uporabe naravnih virov v skladu z ustrezno zakonodajo EU;

61.  poudarja rastoč interes Kitajske za arktično regijo, zlasti kar zadeva dostop do plovnih poti in razpoložljivost energetskih virov; je seznanjen, da sta Islandija in Kitajska sklenili prostotrgovinski sporazum, ter poziva Komisijo, naj pozorno spremlja njegove morebitne učinke na trajnostni gospodarski razvoj islandskega dela arktične regije, pa tudi na gospodarstvo in notranji trg EU;

62.  ponovno opozarja, da je v okviru sporazumu o partnerstvu med EU in Grenlandijo na področju ribištva iz leta 2007 EU Grenlandiji dolžna finančno podporo, da se zagotovi odgovorni ribolov in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Grenlandije;

63.  poziva k hitri ratifikaciji Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju (Konvencija HNS) in pristopu držav članic k temu protokolu;

64.  meni, da je parlamentarno sodelovanje in tesno medparlamentarno sodelovanje o vprašanjih Arktike, zlasti z nacionalnimi parlamenti ustreznih držav članic EU, bistveno pri izvajanju politik za Arktiko;

65.  poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj skrbno spremljata podnebne, okoljevarstvene, pomorske, družbeno-gospodarske in varnostne spremembe na Arktiki ter redno poročata Evropskemu parlamentu in Svetu, tudi o izvajanju politike EU za Arktiko;

66.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav v arktični regiji.

(1)

UNGA 61/295/2007.

(2)

Resolucija Generalne skupščine ZN A/RES/70/1.

(3)

http://www.inuitcircumpolar.com/uploads/3/0/5/4/30542564/declaration_on_resource_development_a3_final.pdf .

(4)

JOIN (2016)0021.

(5)

JOIN (2012)0019.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA (2013)0513.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0380.

(8)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0458.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0334.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0236.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0024.

(12)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0474.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0224.

(15)

Ocenjuje se, da je ena milijarda in pol ton CO2 shranjen na Arktiki.


OBRAZLOŽITEV

Geopolitika, mednarodno sodelovanje, varnostni izzivi in vprašanja v zvezi z upravljanjem v arktični regiji

Geopolitični pomen arktične regije se povečuje. Vplivi podnebnih sprememb in povečevanje konkurence za dostop do Arktike, naravnih virov in vedno večjega števila gospodarskih dejavnosti prinašajo priložnosti, a tudi tveganja za regijo, vključno z izzivi glede varnosti. S preoblikovanjem Arktike se bodo morda odprle nove plovne poti, na voljo pa bodo tudi nova ribolovna območja in območja z naravnimi viri, zaradi česar se bo povečalo človekovo delovanje v tej regiji.

Arktika je že dolgo območje konstruktivnega mednarodnega sodelovanja in ohranja regionalno ureditev brez napetosti, ki temelji na sodelovanju. Zelo pomembno je, da Arktika ostane območje brez napetosti. Obstaja obsežen mednarodni pravni okvir, ki se uporablja za Arktiko, zelo pomembna pa je tudi Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki dopolnjuje večstranski pravni okvir za reševanje vprašanj glede suverenosti na Arktiki.

EU že dolgo sodeluje z arktično regijo, pri čemer to sodelovanje temelji na zgodovini, geografiji, gospodarstvu in raziskavah. Tri države članice EU (Danska, Finska in Švedska) so polnopravne članice osemčlanskega Arktičnega sveta, sedem drugih (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo) pa je opazovalk.

EU ima začasen status opazovalke v Arktičnem svetu. Ker je EU vodilna svetovna vlagateljica na Arktiki, bi bilo edino smiselno, da bi povišala svoj status v Arktičnem svetu in postala opazovalka.

EU postopno oblikuje in okrepi svojo politiko za Arktiko. Skupno sporočilo Komisije je pozitiven korak na poti k celovitejši politiki EU za vprašanja Arktike. V globalni strategiji EU za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016 z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa so za razliko od skupnega sporočila Komisije obravnavani tudi varnostni vidiki na Arktiki. Upoštevati je treba, da geopolitične spremembe v arktični regiji vplivajo tudi na varnost v severni Evropi in v svetu. Preprečiti je treba militarizacijo Arktike. Poročilo predvideva, da bodo potrebni celovitejša notranja in zunanja politika EU, strategija za Arktiko in konkreten akcijski načrt za sodelovanje EU z arktično regijo, ob upoštevanju vseh vidikov. To izhaja iz dejstva, da imajo vse arktične države članice EU in tudi nekatere druge države svoje nacionalne strategije za Arktiko.

EU lahko na različne načine prispeva k reševanju morebitnih varnostnih izzivov in preprečevanju sporov ter bi morala v sodelovanju s svojimi državami članicami prispevati k vzpostavitvi mehanizmov za civilno varnost, pa tudi k okrepitvi zmogljivosti za obvladovanje kriz in nesreč ter infrastrukture za iskanje in reševanje.

Poročilo poziva k trajnostni politiki za Arktiko in opozarja na dejstvo, da je po mnenju EU bistveno, da se na Arktiki spoštuje mednarodno pravo, ter zagovarja močno vlogo EU pri spodbujanju učinkovitih večstranskih dogovorov in svetovne ureditve, ki temelji na pravilih. Predlaga tudi okrepitev večstranskega upravljanja Arktike s krepitvijo in doslednim izvajanjem ustreznih mednarodnih, regionalnih in dvostranskih sporazumov, okvirov in dogovorov.

Trajnostna politika za Arktiko, lokalne skupnosti, okoljski izzivi in potreba po podnebnih ukrepih

Arktična regija je zelo neokrnjeno in občutljivo območje. Končni cilj svetovne skupnosti je ohraniti in okrepiti zmogljivost ekosistema na Arktiki. Zmogljivost je pod pritiskom, ki izhaja iz različnih virov. Arktika je regija z lokalnimi skupnostmi, ki si prizadevajo za trajnostno gospodarsko rast, obalnimi državami, ki na tem območju iščejo naravne vire, svetovnimi podjetji, ki jih zanimajo hitrejše logistične poti, in znanstveniki, ki raziskujejo spreminjajoče se okolje Arktike. Vsi ti interesi so tesno povezani z glavnim ciljem, da bi vse politike za Arktiko postale okoljsko, družbeno in kulturno trajnostne, njihov namen pa bi bil ublažiti podnebne spremembe z zmanjšanjem ogljičnega odtisa, ki je posledica človekovega delovanja. EU se je zavezala, da bo cilje trajnostnega razvoja dosegla do leta 2030. Arktična regija se lahko razvija samo trajnostno, zato bi morala politika EU za Arktiko bolje izražati zahteve posameznih ciljev trajnostnega razvoja v okviru arktičnih vprašanj, s posebnim osredotočanjem na ohranjanje ekosistemov. Cilji trajnostnega razvoja so koristen okvir za celostno proučitev zmogljivosti ekosistema, ki je pod pritiskom zaradi kopičenja negativnih vplivov na okolje, ki se še stopnjujejo zaradi podnebnih sprememb.

Človeški prispevek k podnebnim spremembam je nesporen. Okoljske spremembe so na Arktiki hitrejše kot kjer koli drugje na svetu. Zaradi večje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju v zadnjih 50 letih se je temperatura površja na Arktiki zvišala za 2 °C več kot drugje. Površina arktičnega morskega ledu se od leta 1981 vsako desetletje zmanjša za 13,4 %, snežna odeja pa je iz leta v leto tanjša.

Višje temperature in taljenje morskega ledu vplivajo na ekosisteme po vsem svetu z dviganjem gladine morja, spreminjanjem sestave morskega dna in ustvarjanjem nepredvidljivih vremenskih vzorcev. Brez učinkovitih ukrepov lahko taljenje permafrosta v arktični regiji v prihodnosti še pospeši podnebne spremembe. Na območjih taljenja permafrosta obstaja tveganje naključnega sproščanja velikih količin ogljikovega dioksida in metana v ozračje.

Za učinkovite podnebne ukrepe niso odgovorne le arktične države, temveč vse države, ki ležijo na srednjih zemljepisnih širinah. Glavni krivci za onesnaževanje v arktičnem podnebju so azijski, severnoameriški in evropski onesnaževalci, zaradi česar imajo ukrepi za zmanjšanje emisij v EU pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam na Arktiki.

Poročilo poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo pomembnejšo vlogo pri učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij, kot so Pariški sporazum, Minamatska konvencija, Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Göteborški protokola, Stockholmska konvencija, Aarhuška konvencija in Konvencija o biološki raznovrstnosti. Komisija bi morala tudi izkoristiti svojo vlogo pri tekočih pogajanjih v okviru Mednarodne pomorske organizacije za uvedbo prepovedi uporabe težkega kurilnega olja in prevoza težkega kurilnega olja kot ladijskega goriva pri plovilih, ki plujejo po arktičnih morjih, na podlagi Konvencije Marpol Mednarodne pomorske organizacije.

Potrebno je hitro ukrepanje. Stroški neukrepanja se povečujejo sorazmerno s pretečenim časom. Za dosego cilja, določenega v Pariškem sporazumu, so potrebna takojšnja in občutna zmanjšanja emisij. Poleg tega se negativni vplivi na okolje na Arktiki pogosto kopičijo in so trajni. Ekosistem na Arktiki, vključno z njegovim rastlinstvom in živalstvom, je zelo občutljiv na spremembe.

Za trajnostni razvoj Arktike je potrebna kombinacija močnih lokalnih skupnosti in zdravega ekosistema. Predlog Komisije za vzpostavitev foruma deležnikov za Arktiko, ki naj bi se osredotočal na lokalne akterje, je zelo dobrodošla pobuda, pri čemer bi se moral forum po začetku delovanja razvijati v smeri trajnejše strukture. Forum lahko ozavešča o priložnostih, ki jih ponuja EU na tem območju, npr. za mala in srednja podjetja, za izboljšanje prometnih, komunikacijskih in električnih omrežij ter za inovativne rešitve na področju čistih tehnologij za območja z nizkimi temperaturami.

Strožji zaščitni ukrepi za občutljivo okolje in za temeljne pravice avtohtonih prebivalcev se lahko vzpostavijo tudi na podlagi posebne presoje vplivov na okolje za Arktiko, ki se opravi pred izvedbo projektov v arktični regiji.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (7.12.2016)

za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o celostni politiki Evropske unije za Arktiko

(2016/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: David Martin

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da so tri države članice EU (Danska, Finska in Švedska) ter ena čezmorska država ali ozemlje (Grenlandija) polnopravne članice osemčlanskega Arktičnega sveta, sedem drugih (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo) pa je opazovalk in da si EU prizadeva nadgraditi svoj status v Arktičnem svetu;

2.  ugotavlja, da je Arktika že dolgo območje konstruktivnega mednarodnega sodelovanja in da bi morala ostati območje brez velikih napetosti; se zaveda, da se zaradi pomanjkanja virov in spreminjajočega se okolja zanimanje za Arktiko povečuje;

3.  se zaveda, da podnebne spremembe ustvarjajo nove priložnosti za gospodarski razvoj Arktike, ki bi temeljil na potencialnem izkoriščanju delno še neodkritih energetskih virov, kot sta nafta in plin, za odpiranje novih plovnih poti in krepitev turističnih dejavnosti, ki bi dolgoročno spodbudile trgovino s tem območjem in vlaganje vanj; v zvezi s tem poudarja, da je pomembna trgovinska politika EU kot sredstvo za spodbujanje trajnostnega razvoja in okoljskih ciljev;

4.  poziva h krepitvi sodelovanja na področju trajnosti in prilagajanja podnebnim spremembam na Arktiki;

5.  priporoča okrepitev okoljske varnosti in trajnostnega gospodarskega sodelovanja med arktičnimi državami, regijami in lokalnimi skupnostmi, da se ob višjih okoljskih standardih poveča zaposlovanje, blaginja in življenjska kakovost;

6.  opozarja, da so vse države Arktičnega sveta sklenile, da je varstvo okolja v regiji njihov prednostni cilj; se zaveda, da trgovinski in ekonomski interesi EU ne bi smeli ogrožati okoljskih ukrepov v regiji;

7.  opozarja na svojo resolucijo z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever, v kateri poudarja svetovno razsežnost vplivov sprememb v arktični regiji in pomembno vlogo, ki jo bodo imele EU, druge industrijske sile ter narodi polarnega kroga pri zmanjšanju onesnaženja v arktični regiji, ki ga povzroča večja dejavnost na tem območju; poudarja, da bodo podnebne spremembe na Arktiki močno vplivale na obalne regije po vsem svetu, tudi v EU, ter na panoge v Evropi, ki so odvisne od podnebja, kot so na primer kmetijstvo in ribištvo, energija, reja severnih jelenov, lov, turizem in promet;

8.  meni, da bi se morale vse obstoječe ali nove gospodarske dejavnosti izvajati na trajnosten način, da ne bi ogrozile občutljivega ekosistema in naravne dediščine Arktike, zlasti zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo možnosti za večje črpanje fosilnih goriv, in s polnim spoštovanjem avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti;

9.  meni, da je EU osrednji strateški partner pri podpori za trajnostni ekonomski razvoj Arktike; meni, da mora politika EU za arktično regijo odražati cilje trajnostnega razvoja, za katere se je EU zavezala, da jih bo dosegla do leta 2030;

10.  poudarja, da je treba lokalne arktične skupnosti vključiti v razvijanje in izvajanje evropske arktične politike, trajnostnih gospodarskih dejavnosti in v postopke odločanja, da se najde ustrezno ravnotežje med ohranitvijo arktičnega območja in zadovoljevanjem potreb za gospodarski razvoj ter izogibanjem korenitemu spreminjanju življenjskih standardov lokalnih skupnosti;

11.  ugotavlja, da so potekala posvetovanja med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, kar kaže, da je premalo naložb v evropsko arktično območje;

12.  pozdravlja napoved ruske vlade septembra 2016 o desetletnem moratoriju za nova dovoljenja za vrtanje za nafto in plin na morju na ruskem arktičnem epikontinentalnem pasu;

13.  opozarja na potrebo po trajnostnem gospodarskem razvoju, ki zahteva naložbe v okolje in prilagajanje podnebnim spremembam, obnovljivo energijo, cestni prevoz in ustrezno infrastrukturo, meteorološko sodelovanje in trajnostni turizem; zato poziva Komisijo, naj razišče širše mednarodne instrumente za finančno sodelovanje in spremlja učinek novih ekonomskih dejavnosti na okolje;

14.  pozdravlja prelomno odločitev, ki jo je na svojem 70. zasedanju, posvečenem okolju in človekovemu zdravju, ki je potekalo od 24.-28. oktobra 2016 v Londonu, sprejel Odbor za varstvo morskega okolja (MEPC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO), da je treba do 1. januarja 2020 znatno zmanjšati vsebnost žvepla v gorivu, ki ga uporabljajo plovila v mednarodnem pomorskem prometu, do najvišje meje 0,50 % m/m (masa/maso); poziva vlade v arktični regiji, naj naredijo vse, da to odločitev izvajajo vsi udeleženci v prometu skozi arktične ožine, v skladu z jasno zavezo Mednarodne pomorske organizacije, da bo pomorski promet izpolnjeval svoje okoljske obveze;

15.  poziva Komisijo, države članice EU in druge člane Arktičnega sveta, naj si prizadevajo doseči mednarodni dogovor, da se uporaba arktičnih ožin prepove plovilom na nevarna goriva ter za mednarodno trgovino z nevarnim blagom;

16.  je seznanjen z zavezo Kanade v zvezi s poglavjem o trgovini in okolju v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA), zlasti glede trajnostnega ribištva in gozdarskih proizvodov; poudarja poglavja v CETA v zvezi s pomorskimi prometnimi storitvami in javnimi naročili, ki bodo okrepili sodelovanje evropskih podjetij na kanadskem trgu javnih naročil, zlasti pri izgradnji ledolomilcev; poudarja, da sta Kanada in EU v skupni izjavi z dne 30. oktobra 2016 na XVI. vrhunskem srečanju med Kanado in EU ponovno potrdili svojo zavezo za okrepitev sodelovanja na Arktiki;

17.  poudarja, da ribiške flote EU ne smejo ogrožati biotske raznovrstnosti v regiji; pozdravlja določitev ekološko in biološko pomembnih območij v arktični regiji v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti kot pomembnega postopka pri zagotavljanju učinkovitega ohranjanja arktične biotske raznovrstnosti in poudarja pomen upravljanja na podlagi ekosistemskega pristopa v obalnih, morskih in kopenskih okoljih Arktike, kot poudarja strokovna skupina za upravljanje na podlagi ekosistemskega pristopa pri Arktičnem svetu; poziva države, naj z vzpostavitvijo mreže zaščitenih morskih območij in morskih rezervatov v Arktičnem oceanu izpolnijo svoje obveze iz Konvencija OZN o biotski raznovrstnosti (CBD) in Konvencije OZN o pomorskem pravu;

18.  opozarja, da je bila prepoved trgovanja z izdelki iz tjulnjev v EU, ki sta jo v okviru WTO spodbijali Kanada in Norveška, okrepljena in usklajena z odločbo pritožbenega organa WTO iz leta 2014, da se legitimnost prepovedi ne more več izpodbijati; poudarja, da podobne prepovedi veljajo zlasti v ZDA in Rusiji ter da bodo ti ukrepi prispevali k ohranitvi prostoživečih živali na Arktiki, saj so tjulnji del lokalnega ekosistema;

19.  poziva Komisijo, naj v čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), ko se bodo pogajanja nadaljevala, vključi vsebinske trgovinske in okoljske določbe, ki lahko prispevajo k ohranjanju naravnega okolja Aljaske in evropskega arktičnega naravnega okolja, tudi določbe na področju ribištva in gozdarstva; meni, da bi morala vključitev takšnih določb postati del kakršnega koli bodočega prostotrgovinskega sporazuma, ki ga EU sklene z arktičnimi partnerji, ki so zunaj EU;

20.  je spomnil, da sta Islandija in Norveška v okviru Sporazuma EGP prevzeli obveznosti za ohranjanje kakovosti okolja in trajnostno uporabo naravnih virov, kar je v skladu z ustrezno zakonodajo EU;

21.  poudarja, da se povečuje interes Kitajske za arktično območje, zlasti za dostop do plovnih poti in njegovih energetskih virov; je seznanjen s tem, da sta Islandija in Kitajska sklenili prostotrgovinski sporazum, ter poziva Komisijo, naj skrbno spremlja njegove morebitne učinke na trajnostni gospodarski razvoj ne le islandskega dela Arktike, ampak tudi na gospodarstvo in notranji trg EU;

22.  je spomnil, da EU in Rusija nista sklenili prostotrgovinskega sporazuma ter da zato EU nima učinkovitega dvostranskega instrumenta, s katerim bi lahko vplivala na trgovino in naložbe na območju ruske Arktike; vendar poudarja, da je tudi v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo še vedno odprt dialog o Arktiki na področju okoljskega upravljanja in znanstvenega sodelovanja;

23.  ponovno poziva Komisijo, naj ustanovi informacijski center za Arktiko in mu dodeli zadostna sredstva za zagotavljanje učinkovitega dostopa do informacij in znanja o Arktiki; poudarja, da bi se lahko takšen informacijski center EU za Arktiko povezal z že obstoječimi arktičnimi centri ali s kakšno drugo arktično institucijo, da bi se tako znižali stroški;

24.  ponovno opozarja, da je v okviru sporazumu o partnerstvu med EU in Grenlandijo na področju ribištva iz leta 2007 EU Grenlandiji dolžna finančno podporo, da se zagotovi odgovorni ribolov in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Grenlandije;

25.  poudarja, da bi morale družbe, ki delujejo na Arktiki, upoštevati obvezujoče standarde družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se lahko razvijejo v sodelovanju z Arktičnim ekonomskim svetom in ki bi morali med drugim temeljiti na arktičnem naložbenem protokolu in na globalnem dogovoru v okviru OZN;

26.  opozarja, da mora pomorski promet na Arktiki upoštevati posebne zahteve, ki jih je določila Mednarodna pomorska organizacija, ter pozdravlja dejstvo, da je s 1. januarjem 2017 predviden začetek veljavnosti polarnega kodeksa.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

3

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Marine Le Pen, David Martin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Reimer Böge, Klaus Buchner, Edouard Ferrand, Agnes Jongerius, Sander Loones

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mairead McGuinness, Molly Scott Cato, Ramón Luis Valcárcel Siso


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (7.12.2016)

za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o celostni politiki Evropske unije za Arktiko

(2016/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Jens Nilsson

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je evropsko teritorialno sodelovanje, tudi sodelovanje onkraj zunanjih meja EU, pomembno za arktične regije; poudarja, da sredstva EU, s katerimi se podpira sodelovanje, ustvarjajo dodano vrednost in bi jih bilo treba ohraniti tudi po letu 2020; ugotavlja, da poleg regionalnega učinka to sodelovanje vključuje pomembne geopolitične in varnostne vidike; zato poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo EU za Arktiko, ki bo upoštevala vse vidike sodelovanja;

2.  poziva, naj se EU podeli polnopravni status opazovalke v Arktičnem svetu, s podporo sedanjih članic EU, da bi okrepili sodelovanje na Arktiki ter se soočili s skupnimi izzivi, ki vplivajo na to regijo; v zvezi s tem poziva Rusijo in Kanado, naj bosta kot arktični državi, ki sta med drugim iz gospodarskih in strateških razlogov odvisni od te regije, bolj naklonjeni temu, da se EU podeli polnopravni status opazovalke; poziva, naj se Parlament vseskozi in v celoti obvešča o tem procesu;

3.  opozarja na pomembno vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri razvoju evropske Arktike ter ustvarjanju trajnostne rasti in kakovostnih delovnih mest, usmerjenih v sektorje, ki so zazrti v prihodnost, ter na potrebo po odgovornem in spoštljivem razvoju naravnih virov Arktike; spominja na stalne ovire, ki jih je treba odpraviti (člen 174 PDEU); poudarja dolgoročni pomen strategije na različnih področjih, kot so digitalna agenda, podnebne spremembe, modra rast ipd.;

4.  poudarja, da je tesno sodelovanje z regijami in podregijami, vključno s čezmorskimi državami in ozemlji, v evropski Arktiki bistvenega pomena za oblikovanje politike EU za Arktiko in zagotavljanje sredstev EU za to območje, saj imajo regije, lokalne skupnosti in avtohtoni prebivalci, ki so končni upravičenci politik v zvezi z Arktiko, obsežno strokovno znanje na ključnih področjih; zato meni, da bi bilo treba poslušati in upoštevati njihova stališča in mnenja;

5.  meni, da bi bilo treba ustanoviti forum deležnikov evropske Arktike, da bi izboljšali sodelovanje, usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije med različnimi programi financiranja EU, ter podpira nadaljnja prizadevanja v zvezi s tem, ki bi bila lahko za vzor drugim regijam v EU in zunaj nje; poziva Komisijo, naj v ta forum vključi vse ustrezne regionalne organizacije, odgovorne za zagotavljanje in spremljanje financiranja iz skladov ESI; prav tako poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo delo foruma deležnikov evropske Arktike potekalo po dnevnem redu in v okviru proračunskih omejitev;

6.  ugotavlja, da EU v arktični regiji sodeluje na občutljivih področjih, kot so varstvo okolja, energija, promet in ribištvo; istočasno poudarja, da Arktika kljub resnim izzivom ponuja tudi dragocene priložnosti in možnosti, zato bi jo bilo treba obravnavati kot območje raziskav, ekološkega turizma, trajnostne industrije, zelene tehnologije in strokovnega znanja, pa tudi kot območje, ki lahko koristi številnim podjetjem, tudi malim in srednjim, ki slonijo na inovativnih poslovnih modelih in tehnologijah; je seznanjen s priložnostmi, izzivi in tveganji, povezanimi z naložbami v sedanji in prihodnji družbeno-gospodarski razvoj;

7  poudarja, da se je s skupnimi izzivi za arktično regijo, zlasti krhkim arktičnim okoljem in posledicami podnebnih sprememb, mogoče spoprijeti le s sodelovanjem med vsemi ravnmi upravljanja, tudi mednarodne, in z vključitvijo ustreznih deležnikov, predvsem civilne družbe; opozarja na odgovornost, ki jo je prevzela Unija, da bo okrepila prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam; zato meni, da bi morala arktična regija prispevati k trajnostnemu razvoju in še posebej k blažitvi podnebnih sprememb; poudarja, da bi bilo treba v zvezi s tem uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade, pri tem pa upoštevati potrebo po hitrejšem prehodu v smeri bolj trajnostnega razvoja; opozarja na posledice globalnega segrevanja za to regijo, pa tudi na spremembe v ekosistemu, zaradi katerih bo mogoče čutiti posledice ne le na lokalni, temveč tudi na svetovni ravni; poudarja, da je treba natančno spremljati posledice podnebnih sprememb v tej regiji;

8.  poudarja pomen raziskovalnega sodelovanja na Arktiki, saj igra osrednjo vlogo, ne samo zato, ker prispeva k doseganju boljšega razumevanja potekajočih procesov in pojavov, ampak tudi zato, ker je, predvsem, osnova za pripravo predlogov za prilagoditev novim razmeram; v zvezi s tem predlaga, da se preučijo možnosti vzpostavitve kibernetske povezanosti v arktični regiji, in opozarja, da je treba okrepiti partnerstva za raziskave in inovacije s to regijo; ugotavlja, da bi poleg evropskih strukturnih in investicijskih skladov tudi finančni instrumenti, kot so Evropski sklad za strateške naložbe, InnovFin, omrežje TEN-T ali evropska podjetniška mreža, lahko prispevali k določanju prednostnih nalog za naložbe in raziskave v regiji;

9.  poudarja pomen zaščite kulture in krhkega ekosistema za prebivalce arktične regije; opozarja na nenehen in neposreden vpliv dejavnikov, ki izvirajo v regiji, pa tudi zunaj nje; poziva Komisijo, naj sprejme predlog za vzpostavitev zavetišča v mednarodnih vodah na Arktiki, s katerim bi med drugim preprečili dodatno kopičenje okoljskih težav ter zaščitili biotsko raznovrstnost in ogrožene ekosisteme v arktični regiji;

10.  je seznanjen s predlogom o ustanovitvi arktičnega informacijskega središča EU s stalno pisarno v Rovaniemiju na Finskem in ponovno izraža podporo temu središču, katerega namen pa bi bil povečati dostopnost in razpoložljivost informacij o Arktiki, vključno s projekti, ki jih financira EU, v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za ustanovitev središča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Olaf Stuger, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, James Carver, Elena Gentile, Ivana Maletić, Dan Nica, James Nicholson, Bronis Ropė

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Boris Zala


MNENJE Odbora za ribištvo (7.12.2016)

za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o celostni politiki Evropske unije za Arktiko

(2016/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Jarosław Wałęsa

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

A.  ker konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) vzpostavlja pogodbeno ureditev za urejanje dejavnosti v svetovnih oceanih; ker bi moral razvoj okvira v zvezi z morsko biotsko raznovrstnostjo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije v skladu s konvencijo UNCLOS vključevati arktično regijo;

B.  ker je treba kulture Samijev, Nencev, Hantov, Evenkov, Čukčov, Aleutov, Jupikov in Inuitov zaščititi v skladu z deklaracijo Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev (UNDRIP); ker ima avtohtono prebivalstvo Arktike pravico do izkoriščanja naravnih virov na svojem ozemlju in bi ga zato morali vključiti v vse prihodnje načrte za komercialni ribolov;

C.  ker bo zaradi podnebnih sprememb arktična regija v naslednjih letih postala dostopna za komercialno ribištvo, ki se mora zaradi zelo občutljive narave te edinstvene regije razvijati izredno skrbno;

D.  ker je pomembno razlikovati med arktičnim odprtim morjem, v katerem trenutno ne potekajo komercialne ribiške dejavnosti, in sosednjo arktično regijo, v kateri so bili regionalni pogajalski forumi za upravljanje ribištva že ustanovljeni;

E.  ker obstaja 633 vrst rib v Arktičnem oceanu in sosednjih morjih (AOAS), od katerih se jih zaradi okoljskih omejitev trenutno izkorišča le 58, vendar bi se v bližnji prihodnosti to število lahko zvišalo, kar bi povečalo pritisk na okolje;

F.  ker sta rastlinstvo in živalstvo na Arktiki skupni dobrini;

G.  ker bi moralo biti izvajanje in upoštevanje predpisov ter ciljev skupne ribiške politike eden od najpomembnejših ciljev držav članic EU z ozemljem v arktični regiji; ker bi poleg tega moral biti količinski cilj za obnavljanje in ohranjanje staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, vključen v vse ocene v zvezi z morskim okoljem in ribištvom v tej regiji;

H.  ker bi moralo ribištvo v arktični regiji potekati v skladu z obstoječimi mednarodnimi sporazumi, ki veljajo za to področje, vključno s pogodbo o Spitsbergnu iz leta 1920, ter še posebej z vsemi pravicami držav podpisnic te pogodbe ter v skladu z vsemi zgodovinskimi ribolovnimi pravicami;

I.  ker posebna narava arktične regije pomeni, da je izjemno pomembno, da vsak razvoj komercialnega ribištva temelji na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju in da se spremljanje in nadaljnja obravnava izvajata na način, ki je sorazmeren s temi cilji;

J.  ker ima arktična regija poseben ekosistem z vidika biotske raznovrstnosti in zelo raznolike habitate, ki jih brez nadaljnjih analiz in študij ne moremo v celoti razumeti; ker so bile nekatere vrste premalo preučevane, da bi lahko povsem razumeli, kako se njihov stalež prilagaja podnebnim spremembam in obnavlja za komercialni ribolov;

K.  ker bi lahko začetek komercialnega ribolova v novi regiji, kot je Arktika, omogočil, da v EU neposredno ali v sklopu dogovora o prosti trgovini s tretjimi stranmi vstopijo ribiški proizvodi, ki so nepravilno označeni ali imajo napačne izjave o poreklu;

L.  ker si strateški načrt za biotsko raznovrstnost 2011–2020, vključno s ciljem 11, ki so ga sprejele pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, in cilj 14 agende Združenih narodov iz leta 2016 za trajnostni razvoj prizadevata za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje oceanov, morij in morskih virov, vključno s ciljem, zaščititi 10 % morskih območij do leta 2020; ker so pogodbenice konvencije priznale 77 ekološko ali biološko pomembnih morskih območij in 13 enot super ekološko ali biološko pomembnih morskih območij, ki potrebujejo posebno previdnostno upravljanje;

M.  ker bi bilo treba izkoriščanje v regiji, kot je Arktika, izvajati na trajnosten način na podlagi previdnostnega pristopa;

N.  ker bi morale arktične države v prihodnosti razmisliti o ustanovitvi posebne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) in zaščitenih morskih območij (MPA) na podlagi modelov, ki že obstajajo;

O.  ker izjava iz Galwaya o sodelovanju v zvezi z Atlantskim oceanom predstavlja skupno zavezo EU, Kanade in ZDA, med drugim za izgradnjo zmogljivosti za razumevanje in napovedovanje večjih atlantskih in arktičnih procesov ter sprememb in tveganj, ki jih lahko povzročijo, tudi kar zadeva človeške dejavnosti in podnebne spremembe;

P.  ker institucije, kot so Evropski odbor za pomorstvo, Evropski polarni odbor in EurOcean, stalno preučujejo in širijo informacije o Arktiki;

Q.  ker člena 4 in 5 Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (Pariški sporazum) zahtevata, da pogodbenice trajnostno upravljajo ponore in zbiralnike toplogrednih plinov, vključno z oceani, in sprejmejo ukrepe za njihovo ohranjanje;

1.  opozarja, da imajo arktične spremembe posledice v svetovnem merilu, zlasti ob upoštevanju dejstva, da škodljivi učinki globalnega segrevanja v tem ranljivem okolju nastajajo precej hitreje;

2.  poziva, naj bo vsak razvoj komercialnega ribištva v arktični regiji izveden na način, ki bo popolnoma skladen z občutljivim in specifičnim značajem regije; vztraja, da je treba pred pričetkom novega komercialnega ribištva v arktični regiji poskrbeti za zanesljivo in previdnostno znanstveno oceno staleža rib, da se določi obseg ribolova, ki bo ohranil ciljne ribje staleže nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in preprečil izkoreninjenje drugih vrst ali hudo škodo v morskem okolju; poudarja, da mora biti ribištvo na odprtem morju urejeno v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki bo upoštevala nasvete strokovnjakov in vzpostavila stroge nadzorne programe za zagotovitev skladnosti z ukrepi upravljanja; poudarja, da mora tudi ribištvo v izključnih ekonomskih conah ustrezati istim standardom; poziva k moratoriju na industrijski ribolov v arktičnih vodah, v katerih se doslej ni izvajal ribolov, vključno z uporabo pridnenih vlečnih mrež;

3.  pozdravlja potekajoča pogajanja o mednarodnem sporazumu med arktičnimi obalnimi državami in mednarodnimi organizacijami s ciljem preprečevanja nereguliranega ribolova v mednarodnih vodah Arktike in poziva Komisijo ter države članice, naj podpišejo to izjavo in se zavzamejo, da postane zavezujoča za podpisnice;

4.  poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja arktične države, da nadaljujejo prizadevanja za širjenje razpoložljivih informacij in analiz v zvezi z vsemi staleži v regiji;

5.  opozarja, da so pravice do zemlje in naravnih virov pomemben del kulture in preživetja avtohtonih prebivalcev na Arktiki in bistvenega pomena za zaščito njihovega tradicionalnega načina življenja;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vzpostavitev zaščitenih morskih območij na arktičnem odprtem morju v okviru mandata Komisije OSPAR, ki prepoveduje vsakršno ekstraktivno uporabo, vključno z ribištvom, mednarodnih voda okrog severnega tečaja, zajetih v OSPAR;

7.  poziva Komisijo, naj podpre pobude za prepoved uporabe pridnenih vlečnih mrež na ekološko ali biološko pomembnih morskih območjih in arktičnem odprtem morju;

8.  poziva, naj bodo ohranitveni cilji v novi skupni ribiški politiki in količinski cilji za obnavljanje in ohranjanje staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, podlaga za vse vrste komercialnega ribištva v regiji;

9.  ugotavlja, da so arktični morski ekosistemi ključni za ohranitev svetovne biotske raznovrstnosti; meni, da je zaradi zmanjšanja arktičnega morskega ledu in drugih okoljskih sprememb na Arktiki v povezavi z omejenim znanstvenim poznavanjem morskih virov na tem območju potreben previden pristop k uvedbi ustreznih mednarodnih ukrepov za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostne rabe virov v arktičnem odprtem morju;

10.  odločno poziva, naj bo vsak nadaljnji razvoj komercialnega ribištva v arktični regiji v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki veljajo za to območje, vključno s pogodbo o Spitsbergnu iz leta 1920, in pravicami držav podpisnic tovrstnih sporazumov ter obstoječimi zgodovinskimi ribolovnimi pravicami;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo novi oceanski sporazum ZN za zaščito biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne pristojnosti močan in učinkovit ter da bo lahko zagotovil zanesljiv postopek za ugotavljanje, določanje, upravljanje in izvrševanje zaščitenih morskih območij, vključno z morskimi rezervati, v katerih je prepovedan ribolov;

12.  poziva EU, naj bo vodilna pri preprečevanju nereguliranega ribolova na Arktiki; meni, da bi imela do tega pravico, saj so njene države članice vključene v vse ravni upravljanja v arktični regiji;

13.  poudarja, da so zaščitena morska območja izjemno pomembna za ohranjanje arktičnih ekosistemov; opozarja, da je treba v načrtovanje, izvajanje in upravljanje teh zaščitenih območij popolnoma vključiti lokalne skupnosti;

14.  podpira stališče, da je treba vsak razvoj komercialnega ribolova izvajati v skladu z vsemi mednarodnimi sporazumi, vključno s konvencijo UNCLOS in Sporazumom Združenih narodov o staležih rib (UNFSA);

15.  poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi uporabo programa Obzorje 2020 in drugih programov financiranja za namene preučevanja Arktike;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi dostop do ustreznih znanstvenih mnenj, s katerimi bi se podprli potrebni ukrepi za razvoj komercialnega ribištva v arktični regiji, in naj sprejme ukrepe, potrebne za spremljanje in nadaljnje obravnavanje;

17.  poudarja pomen deklaracije iz julija 2015 o ribolovu na Arktiki, ki jo je podpisalo pet arktičnih obalnih držav;

18.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja vse ribiške proizvode s poreklom iz arktične regije, ki so dostopni na notranjem trgu, da se preveri njihova polna skladnost z obstoječo evropsko zakonodajo, zlasti pravili označevanja;

19.  poudarja pomen kohezijske politike in potrebo po učinkovitejšem financiranju EU na teh področjih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Richard Corbett, Linnéa Engström, Carlos Iturgaiz, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, José Blanco López, Ole Christensen, Ian Duncan, Anja Hazekamp, Maria Heubuch, Mike Hookem, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon, Piernicola Pedicini, Maria Lidia Senra Rodríguez


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

31.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

111

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Francisco Assis, Margrete Auken, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Ivo Belet, Goffredo Maria Bettini, Simona Bonafè, Mario Borghezio, Biljana Borzan, Victor Boştinaru, Paul Brannen, Elmar Brok, Klaus Buchner, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Arnaud Danjean, Angélique Delahaye, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), José Inácio Faria, Knut Fleckenstein, Karl-Heinz Florenz, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Kateřina Konečná, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Urszula Krupa, Eduard Kukan, Giovanni La Via, Ryszard Antoni Legutko, Jo Leinen, Peter Liese, Norbert Lins, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, Valentinas Mazuronis, David McAllister, Susanne Melior, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Pavel Poc, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Julia Reid, Michèle Rivasi, Sofia Sakorafa, Daciana Octavia Sârbu, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Claudiu Ciprian Tănăsescu, László Tőkés, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Ivo Vajgl, Adina-Ioana Vălean, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Zigmantas Balčytis, Jørn Dohrmann, Fredrick Federley, Neena Gill, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Mike Hookem, Liisa Jaakonsaari, Peter Jahr, Merja Kyllönen, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Gesine Meissner, Norica Nicolai, Urmas Paet, Miroslav Poche, Soraya Post, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, György Schöpflin, Igor Šoltes, Bart Staes, Bodil Valero, Tiemo Wölken, Janusz Zemke, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jiří Maštálka, Jens Nilsson, Jasenko Selimovic

Zadnja posodobitev: 3. marec 2017Pravno obvestilo