Postopek : 2015/0275(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0034/2017

Predložena besedila :

A8-0034/2017

Razprave :

PV 14/03/2017 - 4
CRE 14/03/2017 - 4
PV 16/04/2018 - 21
CRE 16/04/2018 - 21

Glasovanja :

PV 14/03/2017 - 6.6
CRE 14/03/2017 - 6.6
PV 18/04/2018 - 12.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0070
P8_TA(2018)0114

POROČILO     ***I
PDF 1743kWORD 279k
9. februar 2017
PE 580.497v02-00 A8-0034/2017

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih

(COM(2015)0595 – C8-0382/2015 – 2015/0275(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Simona Bonafè

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINJSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih

(COM(2015)0595 – C8-0382/2015 – 2015/0275(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0595),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0382/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata in avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0034/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  Cilj te direktive je določiti ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, z zmanjševanjem splošnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem njene učinkovitosti ter z zagotavljanjem, da se odpadki cenijo kot vir, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvu v Uniji.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1a)  Ker je Unija odvisna od uvoza surovin in ker se bo kratkoročno veliko število naravnih virov hitro izčrpalo, je eden od ključnih izzivov, da se viri v Uniji v čim večji meri ponovno uporabijo in da se okrepi prehod na krožno gospodarstvo.

Obrazložitev

Poudariti je treba širši obseg agende za prehod na krožno gospodarstvo in priložnost za okrepitev tega prehoda, ki jo ponuja revizija okvirne direktive o odpadkih.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1b)  Krožno gospodarstvo ponuja pomembne priložnosti za lokalna gospodarstva, s svojim potencialom pa je lahko koristno za vse deležnike.

Obrazložitev

Poudariti je treba širši obseg agende za prehod na krožno gospodarstvo in priložnost za okrepitev tega prehoda, ki jo ponuja revizija okvirne direktive o odpadkih.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1c) Ravnanje z odpadki bi bilo treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Revizija Direktive 2008/98/EC ponuja priložnost za to.

Obrazložitev

Poudariti je treba širši obseg agende za prehod na krožno gospodarstvo in priložnost za okrepitev tega prehoda, ki jo ponuja revizija okvirne direktive o odpadkih.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1d)   Za uspešen prehod na krožno gospodarstvo je poleg revizije in celovitega izvajanja direktiv o odpadkih potrebno tudi celovito izvajanje akcijskega načrta „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“. Akcijski načrt naj bi tudi povečal usklajenost, doslednost in sinergije med krožnim gospodarstvom ter energetsko, podnebno, kmetijsko, industrijsko in raziskovalno politiko.

Obrazložitev

Jasno je, da je treba zagotoviti usklajenost, doslednost in sinergije med različnimi politikami.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1e)  Evropski parlament je 9. julija 2015 sprejel resolucijo o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo1a, v njej pa poudaril, da je treba določiti zavezujoče cilje, razviti ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter oblikovati jasne in nedvoumne opredelitve;

 

_______________

 

1a Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0266.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.

(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in učinkovite rabe naravnih virov, spodbujanja načel krožnega gospodarstva, povečanja rabe obnovljive energije in energetske učinkovitosti, zmanjšanja odvisnosti Unije od uvoza virov ter ustvarjanja novih gospodarskih priložnosti dolgoročne konkurenčnosti. Da bi gospodarstvo postalo resnično krožno, je treba sprejeti dodatne ukrepe za trajnostno proizvodnjo in porabo, pri čemer se je treba osredotočiti na ves življenjski cikel proizvodov na način, da se bodo viri ohranjali in da bo vse našteto delovalo v zaprti zanki. Učinkovitejša raba virov bi pripomogla tudi k znatnim neto prihrankom za podjetja, javne organe in potrošnike v Uniji, obenem pa bi pomagala zmanjšati skupne letne emisije toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Okrepljena prizadevanja za prehod na krožno gospodarstvo bi lahko prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 2 do 4 odstotke na leto, kar je jasna spodbuda za vlaganje v krožno gospodarstvo. Povečanje produktivnosti virov z izboljšanjem učinkovitosti in zmanjšanjem odpadkov iz virov lahko znatno znižajo porabo virov in emisije toplogrednih plinov. Zato bi moralo biti krožno gospodarstvo sestavni del podnebne politike, saj ustvarja sinergije, kot je poudarjeno v poročilih mednarodnega foruma za vire.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Pri krožnem gospodarstvu bi bilo treba upoštevati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.

Obrazložitev

EU bi se morala osredotočiti na to, da ustvari čisto krožno gospodarstvo, in preprečiti potencialno veliko tveganje, da se v prihodnje izgubi zaupanje javnosti in trga v reciklirane materiale, kar bi imelo dolgotrajne posledice. Glavna ovira za tiste, ki reciklirajo, je vsebnost nevarnih snovi v materialu. EU bi si morala prizadevati za to, da se te nevarne snovi izločijo iz proizvodov in odpadkov, ne pa da sta zaradi izvzetja nekaterih vrst poslov ali proizvodov iz varnostnih zahtev ogrožena javno zdravje in okolje, kontaminiranih materialov pa kasneje ni mogoče odkriti.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilje iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta14 glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov bi bilo treba spremeniti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo.

(2)  Cilje iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta14 glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov bi bilo treba okrepiti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na učinkoviti rabi virov, in sicer s sprejetjem ukrepov za to, da bi se odpadki obravnavali kot koristen vir.

__________________

__________________

14 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (OL L 312, 22.11.2008, str. 3).

14 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (OL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Številne države članice še niso razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Zato je bistvenega pomena, da se določijo dolgoročni cilji politike za usmerjanje ukrepov in naložb, s čimer bi se preprečilo ustvarjanje strukturnih presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov odpadkov in izgubo materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

(3)  Številne države članice še niso razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Zato je bistvenega pomena, da se določijo dolgoročni cilji politike ter zagotovi finančna in politična podpora za usmerjanje ukrepov in naložb, s čimer bi se preprečilo ustvarjanje strukturnih presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov odpadkov in izgubo materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na nižjih ravneh hierarhije ravnanja z odpadki. Za doseganje ustreznih ciljev je zato bistvenega pomena, da se za financiranje razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo in recikliranje, uporabijo evropski strukturni in investicijski skladi. Pomembno je tudi, da države članice svoje obstoječe programe za preprečevanje nastajanja odpadkov spremenijo skladno s to direktivo in ustrezno prilagodijo svoje naložbe.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Komunalni odpadki predstavljajo med 7 in 10 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Uniji; vendar je ta tok odpadkov med najzahtevnejšimi, kar zadeva ravnanje z odpadki, zato način ravnanja s komunalnimi odpadki v splošnem dobro odraža kakovost celotnega sistema ravnanja z odpadki v državi. Izzivi, povezani z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so posledica njihove zapletene in mešane sestave, neposredne bližine nastalih odpadkov državljanom ter zelo visoke stopnje prisotnosti v javnosti. Zato so za ravnanje s komunalnimi odpadki potrebni visoko razvit sistem ravnanja z odpadki, vključno z učinkovitim sistemom zbiranja, dejavno sodelovanje državljanov in podjetij, infrastruktura, prilagojena specifični sestavi odpadkov, ter dodelan sistem financiranja. Države z učinkovitimi sistemi ravnanja s komunalnimi odpadki na splošno dosegajo boljše rezultate pri celotnem ravnanju z odpadki.

(4)  Komunalni odpadki predstavljajo med 7 in 10 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Uniji; vendar je ta tok odpadkov med najzahtevnejšimi, kar zadeva ravnanje z odpadki, zato način ravnanja s komunalnimi odpadki v splošnem dobro odraža kakovost celotnega sistema ravnanja z odpadki v državi. Izzivi, povezani z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so posledica njihove zapletene in mešane sestave, neposredne bližine nastalih odpadkov državljanom, njihove zelo vidne prisotnosti v javnem prostoru ter vpliva na okolje in zdravje ljudi. Zato so za ravnanje s komunalnimi odpadki potrebni visoko razvit sistem ravnanja z odpadki, vključno z učinkovitim sistemom zbiranja in sortiranja ter pravo sledljivostjo tokov odpadkov, dejavno sodelovanje državljanov in podjetij, infrastruktura, prilagojena specifični sestavi odpadkov, ter dodelan sistem financiranja. Države z učinkovitimi sistemi ravnanja s komunalnimi odpadki na splošno dosegajo boljše rezultate pri vsem ravnanju z odpadki, vključno z doseganjem ciljev za recikliranje. Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki pa ni dovolj za spodbuditev prehoda na krožno gospodarstvo, kjer se odpadki obravnavajo kot vir; za ta prehod je potreben pristop, ki bo upošteval ves življenjski cikel proizvodov in odpadkov.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Izkušnje so pokazale, da lahko tako javni kot zasebni sistemi pomagajo vzpostaviti krožno gospodarstvo, odločitev glede uporabe nekega sistema pa je pogosto odvisna od geografskih in strukturnih pogojev. Pravila iz te direktive dopuščajo tako sistem, v katerem je za zbiranje komunalnih odpadkov na splošno odgovorna občina, kot sistem, v katerem se za opravljanje teh storitev najamejo zasebni izvajalci. Odločanje o uporabi enega ali drugega sistema bi moralo biti v pristojnosti držav članic.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Opredelitve komunalnih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, končnega postopka recikliranja ter zasipanja je treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES, da se pojasni področje uporabe teh pojmov.

(5)  Opredelitve komunalnih odpadkov, odpadkov iz komercialnih dejavnosti in industrijskih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, izvajalca dejavnosti priprave za ponovno uporabo, organskega recikliranja, končnega postopka recikliranja, zasipanja, sortiranja, smeti in živilskih odpadkov je treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES, da se pojasni področje uporabe teh pojmov.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Komisija bi morala na osnovi obvestil držav članic in izkušenj v sodni praksi Sodišča Evropske unije redno pregledovati smernice za razlago ključnih določb Direktive 2008/98/ES, da bi izboljšala, uskladila in harmonizirala pojme v zvezi z odpadki in stranskimi proizvodi v vseh državah članicah.

Obrazložitev

Da bi Komisija spodbudila izvajanje te direktive, bi morala na osnovi obvestil držav članic in sodb Sodišča Evropske unije redno pregledovati smernice za razlago ključnih določb Direktive 2008/98/ES, s čimer bi izboljšala, uskladila in harmonizirala pojme v zvezi z odpadki in stranskimi proizvodi v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Direktivo 2008/98/ES o odpadkih je treba uskladiti z drugimi z njo povezanimi zakonodajnimi akti Unije, kot sta Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta1b. V teh zakonodajnih aktih je treba zagotoviti predvsem usklajeno razlago in uporabo opredelitev izrazov „odpadki“, „hierarhija ravnanja z odpadki“ in „stranski proizvod“.

 

_________________

 

1a Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

 

1b Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5c)  Nevarnost ali nenevarnost odpadkov bi bilo treba ugotoviti v skladu z Sklepom Komisije 2014/955/EU1a in Uredbo Komisije (EU) št. 1357/20141b.

 

______________

 

1a Sklep Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 370, 30.12.2014, str. 44).

 

1b Uredba Komisije (EU) št. 1357/2014 z dne 18. decembra 2014 o nadomestitvi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 365, 19.12.2014, str. 89).

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)   Za zagotovitev, da cilji recikliranja temeljijo na zanesljivih in primerljivih podatkih, in da bi se omogočilo učinkovitejše spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev bi morala biti opredelitev komunalnih odpadkov v Direktivi 2008/98/ES skladna z opredelitvami, ki jih v statistične namene uporabljata Eurostat in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi katerih države članice svoje podatke sporočajo že leta. Opredelitev komunalnih odpadkov v tej direktivi je neodvisna od tega, ali je izvajalec ravnanja z odpadki javni ali zasebni subjekt.

(6)   Za zagotovitev, da cilji recikliranja temeljijo na zanesljivih in primerljivih podatkih, in da bi se omogočilo učinkovitejše spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev bi morala biti opredelitev komunalnih odpadkov v Direktivi 2008/98/ES usklajena z opredelitvami, ki jih v statistične namene uporabljata Eurostat in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi katerih države članice svoje podatke sporočajo že leta. Opredelitev komunalnih odpadkov v tej direktivi je neodvisna od tega, ali je izvajalec ravnanja z odpadki javni ali zasebni subjekt.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Države članice bi morale zagotoviti zadostne spodbude za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v smislu finančnih spodbud za doseganje ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov iz te direktive, kot so dajatve za odlaganje na odlagališča in sežiganje, sheme „odvrzi in plačaj“, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in spodbude za lokalne oblasti.

(7)  Države članice bi morale zagotoviti zadostne spodbude za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v smislu finančnih, gospodarskih in regulativnih spodbud za doseganje ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov iz te direktive, kot so dajatve za odlaganje na odlagališča in za sežiganje, sheme „odvrzi in plačaj“, olajšanje darovanja hrane, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in spodbude za lokalne oblasti. Da bi države članice prispevale k uresničevanju ciljev, določenih v tej direktivi, lahko uporabijo ekonomske instrumente ali druge ukrepe, ki so okvirno navedeni v njeni prilogi. Sprejeti bi morale tudi ukrepe, ki bodo pripomogli k doseganju visoke kakovosti sortiranih materialov.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Da bi države članice olajšale ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, bi morale uvesti ukrepe za spodbujanje razvoja, proizvodnje in trženja proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično trajni, zlahka popravljivi in ki se lahko potem, ko postanejo odpadki in so pripravljeni za ponovno uporabo ali recikliranje, ponovno dajo na trg. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati vpliv proizvodov v vsem njihovem življenjskem ciklu in hierarhijo ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Da bi se izvajalcem dejavnosti na trgih sekundarnih surovin zagotovilo več varnosti glede tega, ali imajo snovi ali predmeti status odpadka ali ne, ter za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev je pomembno, da se na ravni Unije vzpostavijo usklajeni pogoji za določanje, kdaj se snovi ali predmeti štejejo za stranske proizvode in kdaj se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke. Kadar je treba zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga ali visoko stopnjo varstva okolja v vsej Uniji, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih bodo določena podrobna merila za uporabo takšnih usklajenih pogojev za določene vrste odpadkov, vključno s posebno uporabo.

(8)  Da bi se izvajalcem dejavnosti na trgih sekundarnih surovin zagotovilo več varnosti glede tega, ali imajo snovi ali predmeti status odpadka ali ne, ter za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev je pomembno, da se vzpostavijo jasna pravila za določanje, kdaj se snovi ali predmeti štejejo za stranske proizvode in kdaj se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, bi morali snov ali predmet, ki je rezultat proizvodnega procesa, katerega glavni namen ni proizvodnja tega predmeta ali snovi, na splošno obravnavati kot stranski proizvod, če so izpolnjeni nekateri harmonizirani pogoji in je zagotovljena visoka stopnja varstva okolja in varovanja zdravja ljudi v vsej Uniji. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila podrobna merila za uporabo statusa stranskega proizvoda, pri čemer bi morala dati prednost dokazanim in ponovljivim primerom industrijske in kmetijske simbioze. Če takih meril ni, bi morale države članice imeti možnost, da za vsak primer posebej določijo podrobna merila glede uporabe statusa stranskega proizvoda.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b)  Da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga in visoko stopnjo varstva okolja in varovanja zdravja ljudi v vsej Uniji, bi bilo treba kot splošno pravilo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila harmonizirana pravila glede prenehanja statusa odpadka za nekatere vrste odpadkov. Posebna merila za prenehanje statusa odpadka bi bilo treba upoštevati vsaj za agregate, papir, steklo, kovine, pnevmatike in tekstil. Če ni določenih meril na ravni Unije, bi morale imeti države članice možnost, da v skladu s pogoji, določenimi na ravni Unije, na nacionalni ravni določijo podrobna merila za prenehanje statusa odpadka za nekatere vrste odpadkov. Če podrobna merila niso določena niti na nacionalni ravni, bi morale države članice zagotoviti, da se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke, če izpolnjujejo pogoje na ravni Unije, kar bi moral nacionalni pristojni organ preverjati za vsak primer posebej. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da bi to direktivo dopolnila z določitvijo splošnih zahtev, ki jih morajo upoštevati države članice pri sprejemanju tehničnih predpisov iz člena 6.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8c)  Ko se reciklirani materiali vrnejo v gospodarski cikel, ker na podlagi izpolnjevanja posebnih meril ali ker postanejo del novega proizvoda nimajo več statusa odpadka, morajo biti v celoti v skladu s pravom Unije o kemikalijah.

Obrazložitev

Kot določa člen 2(2) uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (uredba REACH), se ta uredba ne uporablja za odpadke:„Odpadki, kakor je opredeljeno v Direktivi 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ne pomenijo snovi, pripravka ali izdelka v smislu člena 3 te uredbe.“

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8d)  Pri prehodu na krožno gospodarstvo bi bilo treba dodobra izkoristiti možnosti digitalnih inovacij. V ta namen bi bilo treba razviti elektronska orodja, na primer spletno platformo za trgovanje z odpadki kot novimi viri, da bi olajšali trgovanje in zmanjšali upravno breme za izvajalce, s čimer bi okrepili industrijsko simbiozo.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8e)  Cilj določb o razširjeni odgovornosti proizvajalca v tej direktivi je podpirati načrtovanje in proizvodnjo blaga, pri katerih se v celoti upošteva in spodbuja učinkovita uporaba virov v vsem življenjskem ciklu proizvodov, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, razgradnjo in recikliranjem, ne da bi to oviralo prosti pretok blaga na notranjem trgu. Razširjena odgovornost proizvajalca je individualna obveznost proizvajalca, ki bi moral biti odgovoren za ravnanje s proizvodi, ki jih da na trg, ko se ti izrabijo. Proizvajalcem pa bi morali omogočiti, da prevzamejo individualno ali kolektivno odgovornost. Države članice bi morale poskrbeti za vzpostavitev shem razširjene odgovornosti proizvajalca vsaj za embalažo, električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter izrabljena vozila.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8f)   Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca bi morali razumeti kot sklop pravil, ki jih določijo države članice in z njimi zagotovijo, da proizvajalci nosijo finančno in/ali operativno odgovornost za ravnanje s proizvodi v popotrošniški fazi njihovega življenjskega cikla. Ta pravila bi morala dopuščati, da proizvajalci omenjene obveznosti izpolnjujejo individualno ali kolektivno.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so bistveni element učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami članicami glede učinkovitosti in uspešnosti teh shem. Zato je treba določiti minimalne operativne zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca. Te zahteve bi morale zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, hkrati pa zagotoviti tudi enake konkurenčne pogoje zanje ter preprečiti ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. Prav tako bi morale tudi prispevati k vključevanju stroškov ob koncu življenjske dobe proizvodov v njihovo ceno ter zagotoviti spodbude za proizvajalce, da bi bolje upoštevali možnost recikliranja in ponovne uporabe že pri načrtovanju svojih proizvodov. Te zahteve bi morale veljati tako za nove kot tudi za obstoječe sheme razširjene odgovornosti proizvajalca. Potrebno je prehodno obdobje za prilagoditev strukture in postopkov obstoječih shem razširjene odgovornosti proizvajalca na nove zahteve.

(9)  Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so bistveni element učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami članicami glede učinkovitosti in uspešnosti teh shem. Zato je treba določiti minimalne operativne zahteve glede individualnih in kolektivnih shem za razširjeno odgovornost proizvajalca. Pri tem je treba ločevati med minimalnimi zahtevami, ki se uporabljajo za vse sheme, in tistimi, ki se uporabljajo samo za kolektivne sheme. Vseeno bi morale vse te zahteve zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost podjetij, in sicer z ukrepi, kot so spodbujanje k boljšemu izvajanju ločenega zbiranja in sortiranja, zagotavljanje kakovostnejšega recikliranja in pomoč za omogočanje stroškovno učinkovitega dostopa do sekundarnih surovin, hkrati pa naj bi zagotovile tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter podjetji za elektronsko trgovanje, ter preprečile ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. Te zahteve bi morale prispevati tudi k vključevanju stroškov ob koncu življenjske dobe proizvodov v njihovo ceno ter zagotoviti spodbude za proizvajalce, da bi razvili pametne poslovne modele in pri načrtovanju proizvodov upoštevali hierarhijo odpadkov, pri čemer bi bilo treba spodbujati trajnost, možnost recikliranja, ponovne uporabe in popravila proizvodov. Poleg tega bi morale te zahteve spodbujati postopno nadomestitev snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot so opredeljene v členu 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, če obstajajo ustrezne nadomestne snovi ali tehnologije, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive. Izvajanje minimalnih zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca bi morali nadzorovati neodvisni organi in ne bi smelo povzročati nesorazmernega finančnega ali upravnega bremena za javne organe, gospodarske subjekte ali potrošnike. Te zahteve bi morale veljati tako za nove kot tudi za obstoječe sheme razširjene odgovornosti proizvajalca. Potrebno je prehodno obdobje za prilagoditev strukture in postopkov obstoječih shem razširjene odgovornosti proizvajalca na nove zahteve.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Določbe te direktive o razširjeni odgovornosti proizvajalcev bi bilo treba uporabljati brez poseganja v določbe o razširjeni odgovornosti proizvajalca iz drugih pravnih aktov Unije, zlasti na področju posebnih tokov odpadkov.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b)  Komisija bi morala nemudoma sprejeti smernice o določanju prispevkov proizvajalcev v okviru sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi državam članicam pomagala pri izvajanju te direktive s ciljem razvoja notranjega trga. Da bi zagotovili skladnost na notranjem trgu, bi morala Komisija imeti možnost, da z delegiranimi akti sprejme harmonizirana merila za ta namen.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9c)  Pri vzpostavljanju shem za kolektivno izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca bi morale države članice uvesti varovalne ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov med pogodbenimi stranmi in organizacijami, ki prevzemajo razširjeno odgovornost proizvajalca.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Preprečevanje nastajanja odpadkov je najučinkovitejši način za povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje. Zato je pomembno, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter spremljajo in ocenjujejo napredek pri izvajanju takšnih ukrepov. Za zagotovitev enotnega merjenja splošnega napredka pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov bi bilo treba določiti skupne kazalnike.

(10)  Preprečevanje nastajanja odpadkov je najučinkovitejši način za povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje, spodbujanje trajnih visokokakovostnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati in večkrat uporabiti, ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza vse redkejših surovin. V zvezi s tem je ključnega pomena razvoj inovativnih poslovnih modelov. Zato je pomembno, da države članice določijo cilje v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in smetenja – vključno z uporabo ekonomskih instrumentov in drugih ukrepih za postopno nadomestitev snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot so opredeljene v členu 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, če obstajajo ustrezne nadomestne snovi ali tehnologije, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive –, ukrepajo proti načrtovanemu zastaranju, podpirajo ponovno uporabo, z boljšim obveščanjem o proizvodih krepijo moč potrošnikov in spodbujajo kampanje obveščanja za preprečevanje nastajanja odpadkov. Države članice bi morale tudi spremljati in ocenjevati doseženi napredek pri izvajanju teh ukrepov in zmanjševanju nastajanja odpadkov ter si prizadevati za nevezanost nastajanja odpadkov in gospodarske rasti. Za zagotovitev enotnega merjenja splošnega napredka, doseženega pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, bi bilo treba določiti skupne kazalnike in metodologije.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Spodbujanje trajnosti pri proizvodnji in potrošnji bi lahko bistveno prispevalo k preprečevanju nastajanja odpadkov. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za ustrezno ozaveščanje in spodbujanje potrošnikov, da bi dejavneje prispevali k večji učinkovitosti virov.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b)  Začetni proizvajalec odpadkov ima ključno vlogo pri preprečevanju nastajanja odpadkov in v začetnem predhodnem sortiranju.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Da bi zmanjšali izgubo hrane in preprečili nastajanje živilskih odpadkov skozi vso verigo preskrbe s hrano, bi bilo treba vzpostaviti hierarhijo ravnanja z živilskimi odpadki, kot je določeno v členu 4a.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti v skladu z njenim ciljem prepolovitve količine nastalih živilskih odpadkov do leta 2030. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov pri primarni pridelavi, obdelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih. Ob upoštevanju okoljskih in gospodarskih koristi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov bi morale države članice sprejeti ukrepe, posebej namenjene preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov, in meriti napredek na področju zmanjševanja teh odpadkov. Za olajšanje izmenjave dobrih praks v vsej EU tako med državami članicami kot tudi med izvajalci živilske dejavnosti bi bilo treba vzpostaviti enotne metodologije za opravljanje takšnih meritev. Stopnje živilskih odpadkov bi bilo treba sporočati vsaki dve leti.

(12)  Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje preprečevanja in zmanjšanja nastajanja živilskih odpadkov v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti v skladu z njenim ciljem zmanjšanja količine nastalih živilskih odpadkov za 50 % do leta 2030. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni preprečevanju in zmanjšanju nastajanja živilskih odpadkov ter izgub hrane v vsej verigi preskrbe s hrano, tudi pri primarni pridelavi, prevozu in spravilu. Ob upoštevanju okoljskih, družbenih in gospodarskih koristi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov bi morale države članice sprejeti ukrepe, posebej namenjene preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov,in sicer tudi z vključitvijo kampanj obveščanja o načinih preprečevanja njihovega nastajanja v svoje programe za preprečevanje nastajanja odpadkov. Države članice bi si morale v okviru teh ukrepov prizadevati za doseganje ciljev Unije glede zmanjšanja živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030. Države članice bi morale tudi meriti napredek, dosežen na področju zmanjševanja teh odpadkov in izgube hrane. Za merjenje tega napredka in olajšanje izmenjave zgledov dobre prakse v vsej EU tako med državami članicami kot tudi med izvajalci živilske dejavnosti bi bilo treba vzpostaviti enotno metodologijo za opravljanje takšnih meritev. Stopnje živilskih odpadkov bi bilo treba sporočati vsako leto.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)   Da bi preprečili nastanek odpadkov hrane, bi morale države članice vzpostaviti spodbude za zbiranje neprodanih živilskih proizvodov v trgovinah na drobno ter ob pripravi in dostavi hrane, ki bi jih nato razdelili dobrodelnim organizacijam. Za zmanjšanje živilskih odpadkov bi morali potrošnikom tudi bolje pojasniti pomen „roka uporabnosti“.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b)  V krožnem gospodarstvu mora biti glavna naloga živinoreje, da se za krmo uporabljajo materiali, ki niso primerni za prehrano ljudi (trava, stranski proizvodi, ostanki po žetvi). To pomeni, da je treba zmanjšati krmljenje živali z žiti, saj to predstavlja neučinkovito porabo energije in beljakovin in zato potratno porabo hrane.

Obrazložitev

Pri živalih je potreben energijski vložek npr. pri krmljenju z žiti bistveno višji od izložka za ljudi v obliki mesa, mleka ali jajc.

 

 

 

 

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Odpadki iz industrije, nekateri odpadki iz trgovine in rudarski odpadki se med seboj zelo razlikujejo glede na sestavo in količino ter glede na gospodarsko strukturo države članice, strukturo industrije ali komercialnega sektorja, v okviru katerega nastajajo odpadki, in industrijsko ali komercialno zgoščenost na zadevnem geografskem območju. Zato je industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov16 o najboljših razpoložljivih tehnikah in podobnih instrumentov za obravnavo posebnih vidikov, povezanih z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, ustrezna rešitev za večino industrijskih in rudarskih odpadkov. Vendar bi morale za odpadno embalažo iz industrijskega in komercialnega okolja še naprej veljati zahteve iz Direktive 94/62/ES in Direktive 2008/98/ES, vključno z njihovimi izboljšavami.

(13)  Odpadki iz industrije, nekateri odpadki iz trgovine in rudarski odpadki se med seboj zelo razlikujejo glede na sestavo in količino ter glede na gospodarsko strukturo države članice, strukturo industrije ali komercialnega sektorja, v okviru katerega nastajajo odpadki, in industrijsko ali komercialno zgoščenost na zadevnem geografskem območju. Industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov16 o najboljših razpoložljivih tehnikah in podobnih instrumentov za obravnavo posebnih vidikov, povezanih z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, je začasna rešitev za doseganje ciljev krožnega gospodarstva. Ker za industrijske odpadke in odpadke iz komercialne dejavnosti veljajo zahteve iz Direktive 94/62/ES in Direktive 2008/98/ES, bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da do 31. decembra 2018 določi cilje v zvezi s pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov iz komercialne dejavnosti in nenevarnih industrijskih odpadkov, ki naj bi jih dosegli do leta 2025 in 2030.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Komisija bi morala kot poslovni model krožnega gospodarstva dejavno spodbujati delitvene platforme. Okrepiti bi morala povezanost med akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in smernicami za sodelovalno gospodarstvo ter preučiti vse možne ukrepe, ki bi to spodbujali.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b)  Prehod na krožno gospodarstvo mora biti usmerjen k doseganju ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki so določeni v strategiji Evropa 2020, zlasti ciljev, povezanih z varstvom okolja, prehodom na čiste vire energije, trajnostnim lokalnim razvojem in povečano zaposlenostjo v državah članicah. Razvoj krožnega gospodarstva bi moral zato prispevati tudi k vključevanju subjektov, kot so mala in srednja podjetja, socialna podjetja, neprofitne institucije in organi, ki se na regionalni in lokalni ravni ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, da bi izboljšali njihovo ravnanje z odpadki na splošno, spodbudili inovacije pri postopkih in proizvodih ter povečali zaposlenost na zadevnih področjih.

 

 

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Treba bi bilo povišati cilje priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, da se zagotovijo znatne okoljske, gospodarske in družbene koristi.

(14)  Treba bi bilo povišati cilje priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na vsaj 60 % do leta 2025 in na vsaj 70 % do leta 2030, da se zagotovijo znatne okoljske, gospodarske in družbene koristi in pospeši prehod na krožno gospodarstvo.

Obrazložitev

Da bi pospešili prehod na krožno gospodarstvo, bi bilo treba cilje glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov za leto 2025 povišati vsaj na 60 %, za leto 2030 pa na 70 %, kar je v skladu z ukrepi, ki jih je Evropski parlament 9. julija 2015 podprl v svoji resoluciji o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Države članice bi morale podpirati vzpostavitev sistemov, ki spodbujajo ponovno uporabo in podaljšanje življenjske dobe proizvodov, če kakovost in varnost proizvodov nista ogroženi. Takšne sisteme bi bilo treba vzpostaviti zlasti za električno in elektronsko opremo, tekstil, pohištvo, gradbene materiale, pnevmatike in, kot je navedeno v členu 5 Direktive 94/62/ES, embalažo.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Za spodbujanje ponovne uporabe bi morale države članice imeti možnost, da določijo kvantitativne cilje, in bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi proizvajalci izvajalcem dejavnosti ponovne uporabe omogočili lahek dostop do navodil za uporabo, nadomestnih delov in tehničnih informacij, ki so potrebne za ponovno uporabo proizvodov.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14c)  Na področjih ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo je treba priznati in utrditi vlogo podjetij socialnega gospodarstva. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za spodbujanje vloge podjetij socialnega gospodarstva na tem področju, po potrebi tudi z ekonomskimi instrumenti, javnimi naročili, olajšanjem dostopa do zbirnih mest za odpadke ter vsakršnimi drugimi ustreznimi ekonomskimi ali regulativnimi spodbudami. Novi regulativni okvir, vzpostavljen s svežnjem o krožnem gospodarstvu, mora deležnikom omogočati, da nadaljujejo svoje delo na področju ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14d)  Prehod na krožno gospodarstvo prinaša številne pozitivne ekonomske (npr. optimizacija rabe surovinskih virov), okoljske (npr. varstvo okolja in zmanjšanje onesnaževanja z odpadki) in socialne vidike (npr. potencial za ustvarjanje socialno vključujočih delovnih mest in vzpostavljanje družbenih vezi). Krožno gospodarstvo je v skladu z etiko socialnega in solidarnega gospodarstva, njegovo izvajanje pa bi moralo v prvi vrsti prinesti okoljske in socialne koristi.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14e)  Akterji socialnega in solidarnega gospodarstva s svojimi dejavnostmi, zlasti s pripravo odpadkov za ponovno uporabo in samo ponovno uporabo, prispevajo k uveljavljanju socialnega in solidarnega gospodarstva. V Evropski uniji bi bilo treba zagotoviti stalnost teh dejavnosti.

Obrazložitev

Pojem socialno in solidarno gospodarstvo zajema vrsto podjetij, ki delujejo kot zadruge, družbe za vzajemno poslovanje, združenja ali fundacije ter katerih notranje delovanje in dejavnosti temeljijo na načelu solidarnosti in družbene koristi, ki je pomembno za krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje bi bilo treba zagotoviti, da bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo ponovno uporabljeni in učinkovito reciklirani ter da se bodo dragocene surovine v odpadkih vrnile v evropsko gospodarstvo, s čimer bi se zagotovilo napredek pri izvajanju pobude za surovine17 in vzpostavitvi krožnega gospodarstva.

(15)  S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje bi bilo treba zagotoviti, da bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo učinkovito pripravljeni za ponovno uporabo in reciklirani, pri čemer bo zagotovljena visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja, ter da se bodo dragocene surovine v odpadkih vrnile v evropsko gospodarstvo, s čimer bi zagotovili napredek pri izvajanju pobude za surovine17 in vzpostavitvi krožnega gospodarstva.

__________________

__________________

17 COM(2008) 699 in COM(2014) 297.

17 COM(2008) 699 in COM(2014) 297.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Med državami članicami obstajajo velike razlike glede njihove učinkovitosti pri ravnanju z odpadki, zlasti kar zadeva recikliranje komunalnih odpadkov. Da se upoštevajo te razlike, bi bilo državam članicam, ki so glede na podatke Eurostata v letu 2013 reciklirale manj kot 20 % svojih komunalnih odpadkov, treba dati več časa, da zagotovijo skladnost s cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, določenimi za leti 2025 in 2030. Glede na povprečne letne stopnje napredka, ki so jih države članice dosegle v obdobju zadnjih petnajstih let, bodo nekatere države članice morale svoje zmogljivosti recikliranja povečevati bistveno hitreje kot do zdaj, če bodo želele doseči navedene cilje. Da se zagotovi stalen napredek pri doseganju ciljev in da se pravočasno odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju, bi morale tiste države članice, ki so dobile na voljo več časa, izpolnjevati vmesne cilje in sprejeti načrt izvajanja.

(16)  Med državami članicami obstajajo velike razlike glede njihove učinkovitosti pri ravnanju z odpadki, zlasti kar zadeva recikliranje komunalnih odpadkov. Da se upoštevajo te razlike, bi bilo treba državam članicam, ki so glede na podatke Eurostata v letu 2013 reciklirale manj kot 20 % svojih komunalnih odpadkov in za katere se ni štelo, da v pripravo za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2025 morebiti ne bodo vključile vsaj 50 % svojih komunalnih odpadkov, dati več časa, da zagotovijo skladnost s cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, določenimi za leto 2025. Tem državam članicam bi lahko dali na voljo tudi več časa, da zagotovijo skladnost s cilji glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, določenimi za leto 2030, če se zanje ne šteje, da v pripravo za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2025 morebiti ne bodo vključile vsaj 60 % svojih komunalnih odpadkov. Glede na povprečne letne stopnje napredka, ki so jih države članice dosegle v obdobju zadnjih petnajstih let, bodo nekatere države članice morale svoje zmogljivosti recikliranja povečevati bistveno hitreje kot do zdaj, če bodo želele doseči navedene cilje. Da se zagotovi stalen napredek pri doseganju ciljev in da se pravočasno odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju, bi morale tiste države članice, ki so dobile na voljo več časa, izpolnjevati vmesne cilje in sprejeti načrte izvajanja, katerih učinkovitost bi morala oceniti Komisija na podlagi vnaprej določenih meril.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Da bi zagotovili uporabo visokokakovostnih sekundarnih surovin, bi morali izhodni produkti končnega postopka recikliranja izpolnjevati standarde kakovosti. Zato bi morala Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati, naj na podlagi najboljše prakse oblikujejo standarde tako za odpadne materiale, vnesene v končni postopek recikliranja, kot za sekundarne surovine, zlasti za plastiko.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, je nujno treba določiti skupna pravila za poročanje. Prav tako je pomembno določiti natančnejša pravila glede načina poročanja držav članic o tem, kaj se učinkovito reciklira in kaj je mogoče upoštevati v količinah, za katere se šteje, da prispevajo k doseganju ciljev recikliranja. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja praviloma temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Da se omeji upravno breme, bi bilo državam članicam ob upoštevanju strogih pogojev treba omogočiti, da o stopnjah recikliranja poročajo na podlagi izhodnih količin iz sortirnic odpadkov. Izgube teže materialov ali snovi zaradi procesov fizičnega in/ali kemičnega preoblikovanja, ki so neločljivo povezani s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smelo odšteti od sporočene teže recikliranih odpadkov.

(17)  Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, je nujno treba določiti skupna pravila za poročanje, pri tem pa ne sme nastati preveliko upravno breme za male in srednje izvajalce dejavnosti. Prav tako je pomembno določiti natančnejša pravila glede načina poročanja držav članic o tem, kaj se učinkovito reciklira in kaj je mogoče upoštevati v količinah, za katere se šteje, da prispevajo k doseganju ciljev recikliranja. Izračun recikliranih komunalnih odpadkov bi moral temeljiti na eni sami harmonizirani metodi poročanja, s čimer bi preprečili, da bi države članice poročale o odvrženih odpadkih kot o recikliranih odpadkih. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Izgube teže materialov ali snovi zaradi procesov fizičnega in/ali kemičnega preoblikovanja, ki so neločljivo povezani s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smelo odšteti od sporočene teže recikliranih odpadkov.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Za namen izračuna, ali so bili cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje doseženi, bi bilo državam članicam treba omogočiti, da v teh količinah upoštevajo proizvode in sestavne dele proizvodov, ki jih za ponovno uporabo pripravijo priznani izvajalci dejavnosti ponovne uporabe in kavcijski sistemi, pa tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja. Da se zagotovi enotno izračunavanje teh podatkov, bo Komisija sprejela podrobna pravila za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo in kavcijskih sistemov, merila kakovosti za reciklirane kovine in pravila v zvezi z zbiranjem, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.

(18)  Da bi zagotovili enotno izračunavanje podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, bi morala Komisija sprejeti podrobna pravila za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo, kavcijskih sistemov in izvajalcev končnega recikliranja, vključno s posebnimi pravili v zvezi zbiranjem, sledljivostjo, potrjevanjem in sporočanjem podatkov, pa tudi za merila kakovosti za reciklirane kovine, ki so bile reciklirane v okviru sežiganja ali sosežiganja. Za namen izračunavanja, ali so cilji glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje doseženi, in po sprejetju harmonizirane metode izračuna bi morale imeti države članice možnost, da upoštevajo recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja ali sosežiganja.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Izpolnjevanje obveznosti vzpostavitve sistemov ločenega zbiranja papirja, kovine, plastike in stekla je ključno za intenzivnejšo pripravo za ponovno uporabo in povečanje stopenj recikliranja v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba ločeno zbirati tudi biološke odpadke, kar bi pripomoglo k intenzivnejši pripravi za ponovno uporabo in povečanju stopnje recikliranja ter preprečevanju kontaminacije suhih materialov, ki jih je mogoče reciklirati.

(20)  Izpolnjevanje obveznosti vzpostavitve sistemov ločenega zbiranja papirja, kovin, plastike, stekla, tekstila in bioloških odpadkov je ključno za intenzivnejšo pripravo za ponovno uporabo in povečanje stopenj recikliranja v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba biološke odpadke ločeno zbirati in reciklirati, da bi s tem prispevali k intenzivnejši pripravi za ponovno uporabo in povečanju stopnje recikliranja ter preprečevanju kontaminacije suhih materialov, ki jih je mogoče reciklirati, pa tudi k preprečevanju sežiganja in odlaganja. Spodbujati in okrepiti bi bilo treba tudi raziskave glede možnih sistemov zbiranja in recikliranja drugih tokov odpadkov in novih materialov.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Biogospodarstvo ima odločilno vlogo pri zagotavljanju razpoložljivosti surovin po vsej Uniji. Učinkovitejša uporaba komunalnih odpadkov bi lahko ustvarila pomembno spodbudo za dobavno verigo v biogospodarstvu. Predvsem pa trajnostno ravnanje z biološkimi odpadki ponuja priložnost, da surovine iz fosilnih goriv nadomestimo z obnovljivimi viri za proizvodnjo materialov in blaga.

Obrazložitev

Biogospodarstvo ima bistveno vlogo pri zagotavljanju razpoložljivosti surovin v EU, zato je zelo pomembno vključiti nove zahteve za učinkovito ravnanje z biološkimi odpadki.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20b)  Da bi preprečili obdelavo odpadkov, pri kateri viri ostajajo izgubljeni nižje v hierarhiji ravnanja z odpadki, omogočili visokokakovostno recikliranje in spodbudili uporabo kakovostnih sekundarnih surovin, bi morale države članice zagotoviti, da bi se biološki odpadki zbirali ločeno ter reciklirali organsko in ob visoki stopnji varstva okolja, izhodni produkti pa izpolnjevali visoke standarde kakovosti.

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20c)  Kljub ločenemu zbiranju se velika količina odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, še vedno odvrže v mešane odpadke. Z visokokakovostnim sortiranjem, zlasti optičnim, je mogoče veliko količino materialov ločiti od ostankov odpadkov in jo nato reciklirati ter predelati v sekundarne surovine. Države članice bi morale zato sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile tudi sortiranje odpadkov, ki niso zbrani ločeno.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20d)  Da bi preprečili kontaminacijo komunalnih odpadkov z nevarnimi snovmi, ki bi lahko znižale kakovost recikliranja in tako ovirale uporabo sekundarnih surovin, bi morale države članice vzpostaviti ločeno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki še vedno predstavlja težavo v Uniji, podatki o njihovi obdelavi pa delno manjkajo. Zato je treba vzpostaviti elektronske registre nevarnih odpadkov v državah članicah in tako okrepiti mehanizme vodenja evidenc in sledljivosti. Elektronsko zbiranje podatkov bi bilo treba po potrebi razširiti na druge vrste odpadkov, da se poenostavi vodenje evidenc za podjetja in uprave ter izboljša spremljanje tokov odpadkov v Uniji.

(21)  Pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki še vedno predstavlja težavo v Uniji, podatki o njihovi obdelavi pa delno manjkajo. Zato je treba vzpostaviti elektronske registre nevarnih odpadkov v državah članicah in tako okrepiti mehanizme vodenja evidenc in sledljivosti. Elektronsko zbiranje podatkov bi bilo treba razširiti na druge vrste odpadkov, da se poenostavi vodenje evidenc za podjetja in uprave ter izboljša spremljanje tokov odpadkov v Uniji.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Ločeno zbiranje in regeneracija odpadnih olj prinašata velike koristi za gospodarstvo in okolje, tudi glede zanesljivosti oskrbe. Vzpostaviti bi bilo treba ločeno zbiranje odpadnih olj in določiti cilje v zvezi z njihovo regeneracijo.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja.

(22)  Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki in v krožno gospodarstvo bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem zlasti preprečevanja in ponovne uporabe ter šele nato recikliranja. Komisija bi morala v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki omogočiti uporabo pobude Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov za vzpostavitev učinkovitega finančnega okvira, ki bo lokalnim oblastem pomagal pri izvajanju zahtev te direktive ter financiranju inovativnih tehnologij in ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Nekatere surovine so zelo pomembne za gospodarstvo Unije, oskrba z njimi pa je povezana z visokim tveganjem. Države članice bi morale za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s temi surovinami ter v skladu s pobudo za surovine in cilji evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin zagotoviti najboljše možno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo pomembne količine teh surovin, ob upoštevanju ekonomske in tehnološke izvedljivosti ter koristi za okolje. Komisija je pripravila seznam kritičnih surovin za EU18. Ta seznam Komisija tudi redno pregleduje.

(23)  Nekatere surovine so zelo pomembne za gospodarstvo Unije, oskrba z njimi pa je povezana z visokim tveganjem. Države članice bi morale za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s temi surovinami ter v skladu s pobudo za surovine in cilji evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin sprejeti ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe izdelkov in recikliranja odpadkov, ki vsebujejo pomembne količine kritičnih surovin, ter zagotoviti učinkovito ravnanje z njimi, ob upoštevanju ekonomske in tehnološke izvedljivosti ter koristi za okolje. Komisija je pripravila seznam kritičnih surovin za EU18. Ta seznam Komisija tudi redno pregleduje.

__________________

__________________

18 COM(2014) 297.

18 COM(2014) 297.

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Za nadaljnjo podporo učinkovitemu izvajanju pobude za surovine bi morale države članice tudi spodbujati ponovno uporabo proizvodov, ki so glavni viri surovin. Prav tako morajo v svoje načrte ravnanja z odpadki vključiti ustrezne nacionalne ukrepe v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadkov, ki vsebujejo znatne količine teh surovin. Ti ukrepi bi morali biti vključeni v načrte ravnanja z odpadki, ko bodo prvič posodobljeni po začetku veljavnosti te direktive. Komisija bo zagotovila informacije o zadevnih skupinah proizvodov in tokovih odpadkov na ravni EU. Ta določba državam članicam ne preprečuje sprejetja ukrepov v zvezi z drugimi surovinami, ki jih štejejo za pomembne za svoja nacionalna gospodarstva.

(24)  Za nadaljnjo podporo učinkovitemu izvajanju pobude za surovine bi morale države članice v svoje načrte ravnanja z odpadki vključiti tudi ustrezne nacionalne ukrepe v zvezi z zbiranjem, sortiranjem in predelavo odpadkov, ki vsebujejo znatne količine teh surovin. Ti ukrepi bi morali biti vključeni v načrte ravnanja z odpadki, ko bodo prvič posodobljeni po začetku veljavnosti te direktive. Komisija bo zagotovila informacije o zadevnih skupinah proizvodov in tokovih odpadkov na ravni EU. Ta določba državam članicam ne preprečuje sprejetja ukrepov v zvezi z drugimi surovinami, ki jih štejejo za pomembne za svoja nacionalna gospodarstva.

Obrazložitev

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje pobude za surovine morajo države članice v nacionalne načrte ravnanja z odpadki vključiti ustrezne ukrepe glede zbiranja, sortiranja in predelave odpadkov.

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Smetenje ima neposreden škodljiv vpliv na okolje in dobro počutje državljanov, visoki stroški čiščenja pa so nepotrebno gospodarsko in družbeno breme. Uvedba posebnih ukrepov v okviru načrtov ravnanja z odpadki in njihovo dosledno izvrševanje s strani pristojnih organov bi morala prispevati k odpravi te težave.

(25)  Smetenje ima neposreden in posreden škodljiv vpliv na okolje, dobro počutje državljanov in gospodarstvo. Visoki stroški čiščenja so nepotrebno gospodarsko breme za družbo. Uvedba posebnih ukrepov v okviru načrtov ravnanja z odpadki in njihovo dosledno izvrševanje s strani pristojnih organov bi morala prispevati k odpravi te težave. Preprečevanje smetenja bi moralo imeti prednost pred čiščenjem. Za preprečevanje smetenja bi si morali prizadevati tako pristojni organi kot proizvajalci in potrošniki. Nujno je treba spremeniti neustrezno ravnanje potrošnikov, če naj se prepreči smetenje. Proizvajalci, katerih proizvodi bodo verjetno postali smeti, bi morali spodbujati trajnostno uporabo svojih proizvodov, da se prepreči smetenje. Poleg tega imata izobraževanje in ozaveščanje ključno vlogo pri spreminjanju vedenja.

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 20081a je zavezujoči pravni instrument na ravni Unije, s katerim se ocenjujejo, spremljajo in določajo okoljski cilji, ki omogočajo doseganje dobrega okoljskega stanja na področju morskih odpadkov. Glavni viri morskih odpadkov pa so dejavnosti na kopnem, do katerih prihaja zaradi slabih praks na področju ravnanja s trdnimi odpadki, pomanjkljive infrastrukture in neozaveščene javnosti. Države članice bi zato morale sprejeti ukrepe za zmanjšanje količine smeti na kopnem, za katere je verjetno, da bodo prišle v morsko okolje, v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, zlasti pa bi si morale prizadevati za doseganje cilja zmanjšanja količine morskih odpadkov za 50 % do leta 2030 na ravni Unije. Ob upoštevanju okoljskih in gospodarskih koristi preprečevanja nastajanja morskih odpadkov bi morale države članice v svojih programih preprečevanja nastajanja odpadkov sprejeti posebne ukrepe za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov. Države članice bi morale s temi ukrepi stremeti k doseganju ciljev Unije glede zmanjšanja morskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030; Za merjenje napredka pri doseganju teh ciljev in olajšanje izmenjave primerov dobre prakse v vsej EU med državami članicami bi bilo treba vzpostaviti enotne metodologije za merjenje morskih odpadkov s kopnega. Podatke o količini morskih odpadkov s kopnega bi bilo treba sporočati vsaki dve leti.

 

______________

 

1aDirektiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25b)  Neprimerno odstranjevanje odpadkov v obliki smetenja ter odvajanja kanalizacijskih odpadkov in trdnih odpadkov, kot je plastika, škoduje morskemu okolju in zdravju ljudi ter povzroča velike ekonomske in socialne stroške. Poleg tega takšni odpadki ogrožajo prednostni vrstni red hierarhije ravnanja z odpadki, predvsem z izogibanjem pripravi za ponovno uporabo, recikliranju in drugim postopkom predelave pred odstranjevanjem. Zaradi čezmejne narave morskih odpadkov in potrebe po usklajenem prizadevanju bi morale države članice sprejeti ukrepe za doseganje ciljev zmanjšanja teh odpadkov, in sicer z uporabo programov spremljanja iz člena 11 Direktive 2008/56/ES.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25c)  Mikrozrna v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, ki po uporabi pridejo v stanovanjske, poslovne ali industrijske drenažne sisteme, so eden od neposrednih virov onesnaženja z mikroplastičnimi delci, ki jih je najlažje preprečiti. Da bi prispevali k ciljem iz te direktive, bi morale države članice sprejeti ukrepe za preprečevanje vstopa sestavin z mikrozrni in mikroplastičnih delcev v sisteme za čiščenje odpadne vode in njihovo izpuščanje v morsko okolje.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Poročila o izvajanju, ki jih države članice pripravijo vsaka tri leta, se niso izkazala kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti in zagotavljanje dobrega izvajanja, temveč so ustvarila nepotrebno upravno breme. Zato je ustrezno razveljaviti določbe, ki državam članicam nalagajo pripravo takšnih poročil. Namesto tega bi se spremljanje skladnosti moralo izvajati izključno na podlagi statističnih podatkov, ki jih države članice vsako leto sporočijo Komisiji.

(27)  Poročila o izvajanju, ki jih države članice pripravijo vsaka tri leta, se niso izkazala kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti in zagotavljanje dobrega izvajanja, temveč so ustvarila nepotrebno upravno breme. Zato je ustrezno razveljaviti določbe, ki državam članicam nalagajo pripravo takšnih poročil. Namesto tega bi se spremljanje skladnosti moralo izvajati na podlagi statističnih podatkov, ki jih države članice vsako leto sporočijo Komisiji. Države članice bi morale kljub temu na zahtevo Komisije nemudoma predložiti vse podatke, ki jih ta potrebuje za oceno izvajanja te direktive kot celote in njenega vpliva na okolje in zdravje človeka.

Obrazložitev

Državam članicam sicer ni več treba pripravljati rednih poročil o izvajanju, vendar pa morajo na zahtevo Komisije zagotoviti vse potrebne informacije za oceno njegove skladnosti s cilji te direktive.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zato bi morale države članice pri poročanju o doseganju ciljev iz zakonodaje o odpadkih uporabiti najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

(28)  Podatki in informacije, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost posredovanih podatkov bi bilo treba izboljšati z vzpostavitvijo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zato bi morale države članice pri poročanju o doseganju ciljev iz zakonodaje o odpadkih uporabiti skupno metodologijo, ki jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pristojnimi za ravnanje z odpadki.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Komisija vsaka tri leta objavi poročilo na podlagi podatkov in informacij, ki jih posredujejo države članice, da Parlamentu in Svetu poroča o napredku, doseženem pri doseganju ciljev za recikliranje ter pri izvajanju novih obveznosti, ki jih nalaga ta direktiva. V teh triletnih poročilih bi morala tudi oceniti celotni učinek Direktive 2008/98/ES na okolje in zdravje ljudi ter oceniti, ali so potrebni predlogi sprememb, da bi upoštevajoč cilje krožnega gospodarstva direktiva še naprej ustrezala svojemu namenu.

Obrazložitev

Treba je oceniti učinek direktive in redno preverjati, ali je potrebno njeno posodabljanje, da bi zakonodaja še naprej ustrezala potrebam, pa tudi zaradi odzivanja na najnovejše izzive, ki izhajajo iz krožnega gospodarstva in tehnološkega napredka na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28b)  Komisija bi morala vzpostaviti platformo za izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse med Komisijo in državami članicami o izvajanju zahtev iz te direktive v praksi, da bi prispevala k ustreznemu upravljanju, izvrševanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju primerov najboljše prakse in inovacij na področju odpadkov ter da bi zagotovila učinkovito in dosledno izvajanje ciljev iz Direktive 2008/98/ES. Rezultati dela te platforme bi morali biti javno dostopni.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28c)  Gospodarski potencial in okoljske koristi prehoda na krožno gospodarstvo ter učinkovitejše rabe virov so dobro uveljavljeni. Ukrepi, potrebni za sklenitev kroga, so predstavljeni v raznih dokumentih in predlogih politike, na primer v manifestu Evropske platforme za učinkovito rabo virov (EREP), objavljenem 17. decembra 2012, in priporočilih, ki so mu sledila, v samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta o prehodu na krožno gospodarstvu, sprejetem 25. junija 2015, in v akcijskem načrtu Komisije za krožno gospodarstvo, objavljenem 2. decembra 2016. V vseh teh dokumentih, ki bi morali ne le usmerjati Unijo, da doseže želeno raven zakonodaje o odpadkih, temveč tudi zagotoviti sprejetje ambicioznih ukrepov za sklenitev celotnega kroga, so predstavljeni ukrepi, ki presegajo odpadke in zajemajo celoten cikel.

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28d)  Raziskave in inovacije ter ustvarjanje pametnih poslovnih modelov na podlagi učinkovite rabe virov so ključnega pomena za podporo prehoda na krožno gospodarstvo v Uniji, kjer se odpadki obravnavajo kot nov vir. Za doseganje ciljev glede odpadkov je treba v okviru programa Obzorje 2020 prispevati k raziskovalnim in inovacijskim projektom, s katerimi se lahko dokaže in v praksi preveri gospodarska in okoljska trajnost krožnega gospodarstva. Ti projekti, pri katerih je uporabljen sistemski pristop, lahko obenem prispevajo k oblikovanju zakonodaje, ki bo spodbujala inovacije in jo bo lahko izvajati, saj bo na njihovi podlagi mogoče opredeliti morebitne regulativne negotovosti, ovire in vrzeli, ki ovirajo razvoj poslovnih modelov, temelječih na učinkoviti rabi virov.