Postopek : 2016/2008(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0041/2017

Predložena besedila :

A8-0041/2017

Razprave :

PV 15/03/2017 - 19
CRE 15/03/2017 - 19

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.10
CRE 16/03/2017 - 6.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0095

POROČILO     
PDF 647kWORD 64k
16. februar 2017
PE 589.225v03-00 A8-0041/2017

o e-demokraciji v Evropski uniji: potencial in izzivi

(2016/2008(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: Ramón Jáuregui Atondo

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o e-demokraciji v Evropski uniji: potencial in izzivi

(2016/2008(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope CM/rec(2009)1 o elektronski demokraciji (e-demokracija), ki ga je 18. februarja 2009 sprejel odbor ministrov in je prvi mednarodni pravni instrument, ki določa standarde na področju e-demokracije,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 3, 6, 9, 10 in 11, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov od 8 do 20 in člena 24 te Pogodbe,

  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016)0179),

  ob upoštevanju indeksa razvoja e-uprave (EGDI) za leto 2014, ki ga je pripravila Organizacija združenih narodov,

–  ob upoštevanju treh študij, ki jih je leta 2016 objavil tematski sektor C, in sicer o možnostih in izzivih e-udeležbe v Evropski uniji, o možnostih in izzivih e-volitev v Evropski uniji in o pravnem in političnem okviru za uvedbo evropskega osebnega dokumenta,

  ob upoštevanju dveh študij STOA z naslovom E-javnost, e-udeležba in e-volitve v Evropi – možnosti in izzivi: končno poročilo iz novembra 2011 in Tehnološke možnosti in sistemi za okrepitev participativne in neposredne demokracije, ki bo objavljena 2017,

  ob upoštevanju dela na e-demokraciji, ki ga je Konferenca evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE) opravila z uporabo omrežja OZN za sodelovanje IT4all,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(2),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0041/2017),

A.  ker so nedavne krize in zastoji na finančnem, gospodarskem, političnem in družbenem področju močno prizadele posamezne države članice in Unijo kot celoto in to v obdobju, ko se vse soočajo s svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, migracija in varnost; ker je odnos državljanov do politik vse bolj napet, saj se oddaljujejo od političnih procesov odločanja, tveganje javnega nezadovoljstva s politiko pa je vse večje; ker sta udejstvovanje in sodelovanje državljanov in civilne družbe v demokratičnem življenju, poleg tega, da zagotavljata preglednost in obveščenost, bistvena za delovanje demokracije ter za verodostojnost in odgovornost na vseh ravneh večnivojske strukture upravljanja EU; ker obstaja jasna potreba po okrepitvi demokratične povezanosti državljanov s političnimi institucijami;

B.  ker se je naša družba v zadnjih desetletjih izjemno hitro spremenila in državljani čutijo potrebo, da pogosteje in bolj neposredno izrazijo mnenje o zadevah, ki določajo prihodnost naše družbe, in ker je zelo priporočljivo, da politične institucije in institucije oblikovanja politik vlagajo v demokratične inovacije;

C.  ker volilna udeležba na evropskih volitvah že od leta 1979 stalno upada in je leta 2014 zdrsnila na 42,54 %;

D.  ker je pomembno povrniti zaupanje državljanov v evropski projekt; ker lahko instrumenti e-demokracije pripomorejo k spodbujanju bolj aktivnega državljanstva z izboljšanjem udeležbe, preglednosti in odgovornosti v postopku odločanja in okrepijo mehanizme demokratičnega nadzora in znanja o EU, da bodo imeli državljani več besede v političnem življenju;

E.  ker se mora demokracija razvijati in prilagoditi spremembam, ki so posledica novih tehnologij in orodij IKT, ki jih je treba sprejeti kot skupno dobro, ki lahko ob pravilnem izvajanju in opremljena z ustrezno ravnjo informacij pomagajo ustvariti preglednejšo in bolj participativno demokracijo; ker bi zato moral imeti vsak posameznik možnost za usposabljanje o uporabi novih tehnologij;

F.  ker je nujen nadaljnji napredek na področju kibernetske varnosti in varstva podatkov, če želimo doseči večjo uporabo novih tehnologij v institucionalnem in političnem življenju in povečati udeležbo državljanov pri odločanju;

G.  ker bi lahko bil val novih digitalnih komunikacijskih orodij ter odprtih platform za sodelovanje navdih za nove ustvarjalne rešitve za spodbujanje političnega sodelovanja in udejstvovanja državljanov, obenem pa bi zmanjšal apatijo in nezadovoljstvo javnosti s političnimi institucijami ter pripomogel k povečanju zaupanja v demokratični sistem ter njegovi preglednosti in odgovornosti;

H.  ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker v govor o stanju Unije predstavil sveženj ukrepov za večjo uporabo elektronskih komunikacij, vključno z zagotavljanjem brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta za evropske državljane in uvedbo 5G v Evropi;

I.  ker bi lahko odprti vladni podatki spodbudili gospodarsko rast, povečali učinkovitost javnega sektorja in izboljšali preglednost in odgovornost evropskih in nacionalnih institucij;

J.  ker je pogoj za zagotavljanje učinkovitosti temeljnih človekovih pravic dostop pod enakimi pogoji do nevtralnega omrežja;

K.  ker lahko e-demokracija omogoči razvoj dodatnih oblik udeleženosti, ki bi lahko prispevale k ublažitvi naraščajočega nezadovoljnosti javnosti s tradicionalnimi politikami; ker bi lahko poleg tega pomagala spodbujati komuniciranje, dialog in poznavanje EU in zanimanje zanjo, njeno politiko in politike, s tem pa dala prednost lokalni podpori evropskemu projektu in zmanjšala tako imenovani evropski demokratični primanjkljaj;

L.  ker so nove oblike udeležbe v virtualnem javnem prostoru neločljivo povezane s spoštovanjem pravic in obveznosti, povezanih s sodelovanjem v javnem prostoru, kar na primer vključuje postopkovne pravice v tožbah zaradi obrekovanja;

M  ker je za zagotovitev vloge spleta kot umestnega in učinkovitega demokratičnega orodja treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti, da bodo državljanu ustrezno medijsko opismenjeni in digitalno usposobljeni;

N.  ker je informacijska in komunikacijska tehnologija v osrčju sodobnih državnih procesov, vendar so vseeno še potrebna prizadevanja za izboljšanje storitev e-uprave;

O.  ker bi e-volitve lahko omogočile ljudem, ki živijo ali delajo v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva, ali v tretji državi, da uveljavijo svojo glasovalno pravico; ker je treba zagotoviti varnost in tajnost glasovanja in štetja glasov v postopkih e-volitev, zlasti pred kibernetskimi napadi;

Potencial in izzivi

1.  poudarja možne koristi e-demokracije, ki je opredeljena kot podpora in okrepitev tradicionalne demokracije z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in ki lahko dopolnjuje in okrepi demokratične procese, saj dodaja elemente krepitve vloge državljanov prek različnih spletnih dejavnosti, med katerimi so e-uprava, e-upravljanje, e-posvetovanje, e-udeležba in e-volitve; pozdravlja dejstvo, da se lahko s pomočjo novih informacijskih in komunikacijskih orodij vse več državljanov vključuje v demokratični proces;

2.  poudarja, da se v priporočilu Sveta Evrope CM/Rec(2009)1 države članice poziva, naj zagotovijo, da bo e-demokracija spodbujala, zagotavljala in krepila preglednost, odgovornost, odzivnost, zavzetost, posvetovanje, vključenost, dostopnost, udeležbo, subsidiarnost in socialno kohezijo; poudarja, da se v priporočilu poziva države članice, naj oblikujejo ukrepe za krepitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

3.  poudarja, da je namen e-demokracije, da spodbuja demokratično kulturo, ki bogati in krepi demokratične prakse, in sicer s tem, da zagotavlja dodatna sredstva za izboljšano preglednost in večjo udeležbo državljanov, ne pa da vzpostavi nek alternativen demokratičen sistem na škodo predstavniške demokracije; poudarja, da e-demokracija ne more sama zagotavljati politične udeležbe in da se je treba vzporedno z njo prizadevati tudi za nedigitalno okolje za politično udeležbo državljanov;

4.  poudarja pomembnost e-volitev in spletnega glasovanja na daljavo kot sistemov, ki lahko povečajo vključevanje državljanov in olajšajo njihovo demokratično udeležbo, zlasti na območjih, ki so geografsko in socialno med bolj marginaliziranimi, saj ponujajo številne prednosti, zlasti za mlade, starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in ljudi, ki stalno ali začasno živijo ali delajo v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva, ali v tretji državi, pod pogojem, da so zagotovljeni najvišji možni standardi varstva podatkov; opozarja, da morajo države članice pri uvedbi spletnega glasovanja na daljavo zagotoviti preglednost in zanesljivost štetja glasov in spoštovati načela enakosti, tajnosti glasovanja, dostopa do glasovanja in svobodne volilne pravice;

5.  poudarja, da morajo postopki digitalne interakcije temeljiti na načelu institucionalne odprtosti ter upoštevati kombinacijo preglednosti v realnem času in ozaveščenega sodelovanja;

6.  poudarja, da je e-udeležba, in sicer e-informiranje, e-posvetovanje in e-odločanje, ki zajema oblike sodelovanja med institucijami EU in vladami na eni strani ter državljani na drugi, ključna značilnost e-demokracije, in spodbuja njeno uporabo; priznava, da lahko mnogi primeri nacionalne, regionalne in lokalne e-udeležbe služijo kot dober zgled uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije v participativni demokraciji; spodbuja države članice k nadaljnjemu razvoju teh praks na nacionalni in lokalni ravni;

7.  poudarja, da informacijske in komunikacijske tehnologije prispevajo k oblikovanju prostora za sodelovanje in razpravo, s tem pa izboljšujejo kakovost in legitimnost naših demokratičnih sistemov;

8.  poudarja, da je treba mlade pritegniti v politično razpravo, in ugotavlja, da je lahko pri tem uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologije v demokratičnih postopkih učinkovito orodje;

9.  želi spomniti na prvi evropski primer spletnega glasovanja na pravno zavezujočih volitvah v Estoniji leta 2005, vendar poudarja, da bo treba, če naj bo uvedba e-volitev v drugih državah članicah uspešna, oceniti, ali je lahko zagotovljena dejanska udeležba celotnega prebivalstva, in ovrednotiti koristi, izzive in posledice različnih ali drugačnih tehnoloških pristopov; poudarja, da so za uspešno izvajanje e-volitev pomemben pogoj varne, visokohitrostne internetne povezave in varne infrastrukture elektronske identifikacije; poudarja, da je treba uporabiti prednosti novih tehnologij pri sedanjih postopkih glasovanja v volilnih boksih in meni, da bi lahko naredili znaten napredek z izmenjavo zgledov dobre prakse in raziskav na vseh političnih ravneh;

10.  opozarja na izziv odzivanja na pomisleke državljanov glede uporabe spletnih orodij demokracije; meni, da je za vzpostavitev zaupanja državljanov na razvijajočem se digitalnem političnem prizorišču najbolj pomembno, da se obravnavajo vprašanja varnosti in zagotavljanja zasebnosti;

11.  poudarja, da demokratični procesi zahtevajo obsežno razpravo na vseh ravneh družbe EU, pa tudi nadzor in razmislek, saj to vodi v pošteno, celovito in razumno presojo; svari pred tveganjem izkrivljanja ali prirejanja rezultata presoje v okviru spletnih orodij za razpravo; meni, da je najboljše jamstvo proti temu tveganju preglednost vseh akterjev, ki sodelujejo in zagotavljajo informacije pri kampanjah ter jih lahko neposredno ali posredno promovirajo na digitalnih participativnih platformah;

12.  ugotavlja, da so zaupanje državljanov v institucije in demokratični procesi temeljni vidiki delujoče demokracije; zato poudarja, da morajo uvedbi orodij e-demokracije slediti ustrezne komunikacijske in izobraževalne strategije;

13.  poudarja pomen vključitve e-udeležbe v politični sistem, da bi bili prispevki državljanov del postopka odločanja in da bi zagotovili spremljanje; ugotavlja, da neodzivnost oblikovalcev politike povzroča razočaranje in nezaupanje;

14.  poudarja, da bi morala uporaba orodij IKT dopolnjevati druge načine komuniciranja z javnimi ustanovami, da se prepreči vsakršna diskriminacija na podlagi digitalnih spretnosti ali pomanjkanje virov in infrastrukture;

Predlogi za izboljšanje demokratičnega sistema s pomočjo IKT

15.  meni, da udeležba v demokratičnem procesu predvsem temelji na učinkovitem in nediskriminatornem dostopu do informacij in znanja;

16.  poleg tega poziva EU in države članice, naj ne sprejemajo nepotrebnih ukrepov za samovoljno omejevanje dostopa do interneta in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic, kot so nesorazmerni ukrepi cenzure ali kriminalizacija zakonitega izražanja kritike in nasprotovanja;

17.  poziva države članice in EU, naj zagotovijo izobraževalna in tehnična sredstva za demokratično opolnomočenje državljanov in izboljšanje kompetenc IKT ter naj omogočijo digitalno pismenost in varen digitalni dostop za vse državljane in tako premostijo digitalni razkorak (e-vključenost), kar bo nenazadnje koristilo demokraciji; spodbuja države članice, naj v učne načrte vključijo pridobivanje digitalnih spretnosti in vseživljenjsko učenje ter naj prednost namenijo programom za digitalno usposabljanje starejših; podpira razvoj mrež z univerzami in izobraževalnimi ustanovami, da bi spodbudili raziskave o participativnih orodij in njihovo uveljavljanje; poleg tega poziva EU in države članice, naj spodbujajo programe in politike za razvoj kritičnega in informiranega navduševanja nad uporabo IKT;

18.  predlaga, da se doseže nadaljnji napredek pri ocenjevanju uporabe nove tehnologije za izboljšanje demokracije v upravah EU, in sicer z vključitvijo ciljev kot kazalnikov za ocenjevanje kakovosti spletnih storitev;

19.  priporoča, da Evropski parlament kot edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije, prevzame vodilno vlogo pri krepitvi e-demokracije; meni, da bi bilo dobro v ta namen razviti inovativne tehnološke rešitve, ki bodo državljanom omogočile smiselno komunikacijo z izvoljenimi predstavniki in izražanje pomislekov;

20.  spodbuja poenostavitev institucionalnega jezika in postopkov ter organiziranje multimedijskih vsebin za pojasnitev ključnih elementov za glavni postopek odločanja, da bi spodbudili razumevanje in udeležbo; poudarja, da je treba ta vstop v e-udeležbo širiti z ločenimi proaktivnimi orodji, ki omogočajo dostop do vseh dokumentov v parlamentarnih postopkih;

21.  poziva države članice in EU, naj omogočijo cenovno sprejemljivo in hitro digitalno strukturo, zlasti v obrobnih regijah, na podeželju in gospodarsko manj razvitih območjih, ter naj zagotovijo enakost med državljani, pri čemer naj posebno pozornost namenijo najranljivejšim državljanom in jim omogočijo, da pridobijo spretnosti za varno in zanesljivo uporabo tehnologije; priporoča, da se knjižnice, šole in stavbe, v katerih se zagotavljajo javne storitve, ustrezno opremijo z visokohitrostno sodobno infrastrukturo IT, ki je enako dostopna za vse državljane, zlasti najranljivejše, kot so invalidi; poudarja, da je treba tem ciljem nameniti dovolj finančnih sredstev in sredstev za usposabljanje; priporoča Komisiji, naj nameni sredstva projektom za izboljšanje digitalne infrastrukture na področju socialne in solidarnostne ekonomije;

22.  poudarja, da so ženske premalo zastopane pri sprejemanju političnih odločitev na vseh ravneh in v sektorjih IKT; ugotavlja, da se ženske in dekleta v povezave z digitalnimi tehnologijami pogosto soočajo s spolnimi stereotipi; zato poziva Komisijo in države članice k naložbam v ciljno usmerjene programe, ki spodbujajo izobraževanje žensk in deklet, zlasti tistih, ki prihajajo iz ranljivega in marginaliziranega okolja, o IKT in njihovo e-udeležbo, in sicer prek formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja;

23.  ugotavlja, da je za zagotavljanje enake dostopnosti instrumentov e-demokracije za vse državljane pomembno, da se informacije, ki so namenjene vsem bralcem iz držav z več uradnimi jeziki ali različnih etničnih pripadnosti, prevedejo v več jezikov;

24.  poziva države članice in EU, naj spodbujajo, podpirajo in izvajajo mehanizme in instrumente, ki omogočajo udeležbo državljanov in njihovo sodelovanje z vladami in institucijami EU, kot so platforme za črpanje iz množic; poudarja, da naj bi IKT omogočal dostop do informacij, preglednost, prevzemanje odgovornosti in udeležbo v odločanju; v zvezi s tem poziva, naj bodo vsa sporočila Komisije in orodja za odnose z državljani, zlasti portal Europe Direct, bolj prilagojena izzivom e-demokracije; se zavezuje, da bo vsa obstoječa orodja na podlagi nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja oblikoval tako, da bodo dostopnejša, razumljivejša, bolj izobraževalna in interaktivna, in poziva Komisijo, naj na svojem spletnem mestu stori enako;

25.  poziva države članice in EU, naj pregledajo vsebine na svojih uradnih spletnih mestih, ki so namenjena delovanju demokracije, in zagotovijo izobraževalna orodja, da bodo mladi lažje obiskali ta spletna mesta in razumeli njihovo vsebino, ter naj spletna mesta oblikujejo tako, da bodo dostopna za invalide;

26.  poziva uprave, naj pokažejo svojo zavezanost načelu institucionalne odprtosti s spremembami strateškega načrtovanja in podjetniško kulturo, proračunom ter postopki organizacijskih sprememb, ki temeljijo na cilju izboljšanja demokracije z uporabo novih tehnologij;

27.  poziva k vzpostavitvi spletne platforme, da se bo lahko evropski zakonodajalec pred sprejetjem odločitve sistematično posvetoval s predstavniki javnosti in bo torej bolj neposredno vključen v javno življenje;

28.  meni, da je bistveno, da je uvajanje teh novih orodij podprto s kampanjami, s katerimi se promovirajo možnosti, ki jih ponujajo ta orodja, ter državljanske vrednote skupne odgovornosti in udeležbe;

29.  poudarja pomen evropske državljanske pobude kot sredstva za vključevanje državljanov v politično življenje EU in njihovo neposredno udeležbo v njem, zato poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 (2014/2257(INI) pregleda, kako to sredstvo deluje, da bi lahko izkoristili ves njegov potencial; zato opozarja, kako pomembno je poenostaviti upravne zahteve v zvezi s tem in pospešiti upravno delo ter razširiti uporabo IKT, npr. z digitalnimi platformami in drugimi mobilnimi napravami, da bi bilo to pomembno orodje uporabnikom bolj prijazno in splošni javnosti poznano; meni, da se lahko z uporabo nove tehnologije zlasti izboljša sistem spletnega zbiranja podpisov, in sicer z uporabo storitve elektronske identifikacije in avtentifikacije (e-IDAS), ki javnosti omogoča lažje prejemanje in izmenjavo informacij o obstoječih oziroma morebitnih evropskih državljanskih pobudah, tako da lahko dejavno sodeluje v razpravah in/ali podpre pobude;

30.  poudarja, da bi lahko splošna uporaba novih tehnologij pozitivno vplivala na več postopkov Komisije, kot so javna posvetovanja, dejavnosti e-udeležbe in ocene učinka, tako da bi se spodbudila udeležba javnosti, okrepilo prevzemanje odgovornosti v teh procesih, povečala preglednost institucij EU ter izboljšalo evropsko upravljanje; poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo javna posvetovanja, učinkovita in dostopna čim večjemu številu ljudi ter da bodo tehnične ovire čim manjše;

31.  poudarja, da je treba državljane bolj informirati o obstoječih platformah za e-udeležbo na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni;

32.  poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda strategije za enotni digitalni trg, ki se bo začela izvajati leta 2017, razširi in razvije e-udeležbo in naj spodbudi razvoj in financiranje novih instrumentov, povezanih z e-državljanstvom Evropske unije; poleg tega priporoča Komisiji, da se osredotoči na odprtokodne rešitve, ki jih je mogoče enostavno uvesti po celotnem enotnem digitalnem trgu; zlasti poziva Komisijo, naj integrira ponovno uporabo prejšnjih projektov, kot je platforma D-CENT, projekt, ki se financira s sredstvi EU in zagotavlja tehnološka orodja za participativno demokracijo;

33.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga držav članic in institucij EU razvoj e-uprave, in pozdravlja ambiciozen in celovit akcijski načrt Komisije za e-upravo, pri katerem bosta bistvena ustrezno izvajanje in koordinacija razpoložljivih sredstev EU na nacionalni ravni, in sicer v sinergiji z nacionalnimi agencijami in organi za digitalizacijo; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za spodbujanje odprtih podatkov in uporabo orodij IKT na podlagi odprtokodne in brezplačne programske opreme v institucijah EU in državah članicah;

34.  poziva, naj se na ravni EU več sodeluje, in priporoča izmenjavo najboljše prakse za projekte e-demokracije kot načina za prehod k obliki demokracije, ki bo bolj participativna in posvetovalna ter se bo odzivala na zahteve in interese državljanov in katere cilj bo vključiti državljane v postopke odločanja; poudarja, da je treba poznati odnos državljanov do izvajanja spletnega glasovanja na daljavo; poziva Komisijo, naj zagotovi neodvisno oceno ali posvetovanje z javnostjo v zvezi s spletnim glasovanjem, in sicer skupaj z analizo njegovih prednosti in slabosti, saj je to dodatna možnost za državljane, da oddajo svoj glas, o kateri pa morajo države članice razmisliti do konca leta 2018;

35.  poudarja, da je treba pri uporabi orodij e-demokracije prednostno varovati zasebnost in osebne podatke ter spodbujati varnejše internetno okolje, zlasti kar zadeva varnost informacij in podatkov, vključno s t. i. pravico do pozabe, ter zagotoviti jamstva v zvezi s programsko opremo in preverljivostjo virov; poleg tega poziva k nadaljnji uporabi digitalnih storitev, ki temeljijo na ključnih elementih, kot so varne in šifrirane digitalne identitete, v skladu z uredbo eIDAS; spodbuja varne in zanesljive digitalne javne registre in potrjevanje elektronskih podpisov, da se preprečijo goljufije večstranske interakcije, kar je skladno z evropskimi in mednarodnimi standardi s področja človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije; nenazadnje poudarja, da varnostna vprašanja posameznikov in skupin ne smejo odvračati od vključevanja v demokratične procese;

36.  poudarja, da je treba okrepiti demokracijo s tehnologijo, ki naj bi se uporabljala v varnem okolju brez zlorab tehnoloških orodij (npr. programi za pošiljanje neželene pošte, anonimni profili in prisvajanje identitete), in želi spomniti, da je treba spoštovati najvišje pravne standarde;

37.  opozarja na nadvse pomembno vlogo, ki jo imajo prijavitelji nepravilnosti – v glavnem prek interneta – pri razkrivanju korupcije, goljufij, slabega upravljanja in drugih oblik nezakonitega ravnanja, ki ogrožajo javno zdravje in varnost, finančno integriteto, človekove pravice, okolje in pravno državo, obenem pa zagotavljajo pravico javnosti do informacij;

38.  spodbuja javne predstavnike, naj v okviru obstoječih popolnoma neodvisnih forumov dejavno sodelujejo z državljani in naj uporabljajo nove medije in platform IT, da bodo spodbudili razpravo ter izmenjavo mnenj in predlogov z državljani (e-parlament) ter ustvarili neposredno povezavo z njimi; poziva politične skupine v Evropskem parlamentu in evropske politične stranke, da povečajo možnosti za javno razpravo in e-udeležbo;

39.  poziva poslance in druge institucije EU, naj še naprej povečujejo preglednost pri svojem delu, zlasti v sedanjih težavnih političnih razmerah, ter poziva javne organe, naj preučijo možnosti za vzpostavitev digitalne platforme, vključno z najnovejšimi orodji IT; spodbuja izvoljene predstavnike, naj ta orodja uporabljajo ter dejansko komunicirajo in pozitivno sodelujejo z volivci in deležniki, da jih bodo seznanili z dejavnostmi na ravni EU in parlamentarnimi dejavnostmi ter tako začeli postopek posvetovanja in oblikovanja politik in povečali ozaveščenost o evropski demokraciji;

40.  pozdravlja pobude Parlamenta na področju e-udeležbe; podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev reprezentativnega značaja Parlamenta, njegove verodostojnosti in učinkovitosti ter spodbuja poslance, naj bolj izkoristijo nove tehnologije, da se razvije njihov celoten potencial, obenem pa naj upoštevajo potrebne omejitve zaradi pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; poudarja, da je treba široko razmisliti o tem, kako bi poslanci boljše uporabljali IKT, ne le v odnosu z javnostjo, temveč tudi pri zakonodaji, peticijah, posvetovanjih in drugih vidikih, ki so pomembni za vsakdanje delo;

41.  spodbuja politične stranke na ravni EU in na nacionalni ravni, naj čim bolje izkoristijo digitalna orodja in razvijejo nove načine za spodbujanje notranje demokracije, vključno s preglednostjo pri upravljanju, financiranju in postopkih odločanja, ter omogočijo boljše obveščanje svojih članov, podpornikov in civilne družbe ter sodelovanje z njimi; prav tako jih spodbuja, naj delujejo zelo pregledno in odgovorno do državljanov; zato predlaga, da se preučijo morebitne spremembe statuta evropskih političnih strank, da se zajamejo in vključijo prakse e-udeležbe;

42.  poziva EU in njene institucije, naj bodo bolj odprte za preskušanje novih metod e-udeležbe, kot je črpanje iz množic na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer naj upoštevajo najboljšo prakso, ki se je že uveljavila v državah članicah in naj v ta namen začnejo posebne pilotne projekte; obenem poudarja, da je treba te ukrepe dopolniti s kampanjami za ozaveščanje, da se pojasnijo možnosti teh instrumentov;

43.  poziva evropske institucije, naj začnejo participativen proces za pripravo evropske listine o internetnih pravicah, pri čemer naj se med drugimi besedili sklicujejo na izjavo o internetnih pravicah, ki jo je 28. julija 2015 objavila italijanska poslanska zbornica, da bi spodbudili in zagotovili vse pravice, ki se nanašajo na digitalno področje, med drugim dejansko pravico dostopa do interneta in nevtralnosti omrežja;

44.  ugotavlja, da je danes na spletu mogoče najti ogromno različnih informacij, ter poudarja, da bi bilo treba povečati zmožnost državljanov za kritično razmišljanje, da bi znali bolje razlikovati med zanesljivimi in nezanesljivimi viri informacij; zato spodbuja države članice, naj se odzovejo na nove okoliščine s prilagoditvijo in posodobitvijo zakonodaje ter naj v celoti izvajajo in izvršujejo obstoječo zakonodajo o sovražnem govoru, tako na spletu kot drugod, hkrati pa naj zagotovijo spoštovanje temeljnih in ustavnih pravic; poudarja, da bi morale Unija in njene države članice v ta namen oblikovati ukrepe in politike za krepitev prenosljivih spretnosti kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja ter digitalne in medijske pismenosti, pa tudi vključenosti in radovednosti državljanov, zlasti otrok in mladih, da bodo znali sprejemati informirane odločitve in bodo pozitivno prispevali k demokratičnim procesom;

°

° °

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0382.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.


OBRAZLOŽITEV

Razvoj in uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) povzročata korenite spremembe v sodobnih družbah. Gre za izjemno tehnološko revolucijo z internetom na čelu ter raznimi mrežami za komuniciranje in socialne stike, ki jih je ta omogočil. Te tehnologije, zlasti metode za udeležbo državljanov, so začele vplivati tudi na politično področje.

Val novih digitalnih orodij za komuniciranje in odprtih in sodelovalnih platform je oblikoval nove modele za komunikacijo, razpravo in udejstvovanje v javnem življenju in odpravil monopol tradicionalnih medijev kot posrednikov za odnose med državljani in politiki.

Te spremembe se dogajajo v času, ko je med vsemi segmenti družbe vse več apatije in nezaupanja v demokracijo in njeno delovanje. Čeprav je predstavniška demokracija še vedno trdno zasidrana na naši celini, vse večje nezaupanje javnosti v način delovanja in učinkovitost institucij, ki jo zastopajo, v zadnjih desetletjih že močno najeda njeno verodostojnost. Za to nevarno pomanjkljivost našega političnega sistema gre kriviti več dejavnikov. Ekonomske odločitve, ki jih včasih sprejmejo nepredstavniški organi in ki so oddaljene od nacionalnega demokratičnega okolja, povzročajo hude konflikte med lokalno demokracijo in nadnacionalno vlado. Te odločitve so tehnično tako zapletene, da jih večji del javnosti težko razume. Zaradi svetovne finančne in ekonomske krize v zadnjih desetih letih se je socialni položaj delavskega in srednjega razreda na zahodu zelo poslabšal, kar je povečalo nezadovoljstvo s sistemom. Poleg tega je korupcija v nekaterih sistemih in državah močno okrnila zaupanje državljanov v politiko in politične predstavnike.

Evropska unija in države članice se soočajo z vse pogostejšimi kritikami, da je treba izboljšati notranje delovanje nacionalnih parlamentov ter izvršilne in upravne veje oblasti, pa tudi utrditi mehanizme demokratičnega nadzora. Državljani so vse bolj obveščeni in zahtevajo večjo udeležbo in preglednost v postopku odločanja in večje možnosti sodelovanja med politiko in javnostjo.

S tega vidika lahko val novih digitalnih orodij za komuniciranje in odprtih platform za sodelovanje spodbudi ustvarjalne dopolnilne rešitve za izboljšanje zmogljivosti in učinkovitosti predstavniške demokracije in s tem prispeva k njeni verodostojnosti. Namen e-demokracije ni vzpostavitev alternativnega demokratičnega sistema, temveč je njen cilj v skladu s priporočilom Sveta Evrope CM/Rec(2009)1 spodbuditi, zagotoviti in okrepiti preglednost, odgovornost, odzivnost, sodelovanje, posvetovanje, vključenost, dostopnost, udeležbo, subsidiarnost in socialno kohezijo.

Načelo razlikuje med tremi koncepti, ki pa se seveda prekrivajo:

– e-uprava: se nanaša na uporabo IKT pri delovanju javnega sektorja, kar zlasti pomeni, da javni organi posameznikom v elektronski obliki zagotovijo informacije in storitve (na primer plačilo za prekoračitev hitrosti);

– e-upravljanje: se nanaša na uporabo IKT za vzpostavitev komunikacijskih kanalov, ki omogočajo vključevanje različnih deležnikov, ki želijo prispevati svoje mnenje v postopku oblikovanja politike (na primer prek elektronskih javnih posvetovanj o tem, ali bi bilo treba določeno omejitev hitrosti spremeniti, ali posvetovanja v zvezi z lokalnim proračunom);

– e-demokracija: se nanaša na uporabo IKT za ustvarjanje kanalov za javno posvetovanje in udeležbo (npr. e-parlament, e-pobude, e-volitve, e-peticije, e-posvetovanja).

Sedanje stanje v EU

Komisija je od leta 2009 osredotočena zlasti na e-udeležbo in e-upravljanje. Že zdaj izvaja javna posvetovanja in ocene učinka na spletu, zlasti preden predlaga osnutek zakonodaje, s čimer skuša povečati sodelovanje javnosti in izboljšati evropsko upravljanje. Če bi bile nove tehnologije dostopnejše in bi se širše uporabljale, bi bilo mogoče te procese izboljšati, tako da bi vse zainteresirane strani vključili v življenjski krog razvoja politik in okrepili evropsko upravljanje.

Z IKT bi bilo mogoče tudi razširiti in razviti e-upravo kot sredstvo za premik v smeri bolj participativne in posvetovalne demokracije in digitalno udeležbo kot del strategije za enotni digitalni trg.

Evropski parlament je objavil več študij (npr. leta 2008 študijo o prihodnosti demokracije v Evropi: trendi, analiza in reforme ter leta 2012 študijo o e-javnosti, e-udeležbi in e-volitvah – obeti in izzivi), v katerih so bila analizirana nova orodja in izpostavljene zlasti z njimi povezane težave.

Nenazadnje je bil s Pogodbo o Evropski uniji uveden novi instrument participativne demokracije v Evropski uniji: evropska državljanska pobuda. Od leta 2012, ko se je pobuda začela izvajati, je bilo registriranih več kot 35 prošenj, od katerih je bil pri treh prošnjah dosežen prag enega milijona podpisov, zato je nanje Komisija uradno odgovorila. Sprejemanje novih tehnologij lahko privede do širše uporabe tega novega instrumenta in izboljšanja glede nekaterih tehničnih vprašanj, kot so spletni sistem za zbiranje podpisov.

– E-demokracija: odlične možnosti ali morebitna tveganja?

Nove komunikacijske tehnologije imajo ogromen potencial za spodbujanje udeležbe državljanov v demokratičnem sistemu in bi jih bilo treba obravnavati kot javno dobro, saj omogočajo izgradnjo preglednejše in bolj participativne demokracije. Njihove preobrazbene moči ne bi smelo omejiti le na volilne postopke, temveč bi jo bilo treba razširiti na vse vidike državljanske udeležbe v političnih procesih, zlasti na tri oblike interakcije med ravnmi upravljanja in državljani: spletno informiranje, posvetovanje in odločanje.

Ta cilj pa ne bi smel povzročiti, da bi zanemarili tveganja, povezana z novo tehnološko dobo ali pozabili, da tehnologija ni sama sebi namen, temveč sredstvo za reševanje navedenih vprašanj. Upoštevati bi bilo treba zlasti:

– Digitalni razkorak: dostop do novih tehnologij je osnovni pogoj za to, da bo mogoče preoblikovati demokratične procese; vseeno v mnogih državah na nekaterih območjih še vedno nimajo dostopa do interneta, poleg tega je v vseh družbah še vedno velik del prebivalstva, ki nima tehničnega znanja za uporabo spleta (digitalna nepismenost). – Volilne goljufije: volilni sistemi bi morali preprečevati kakršne koli nepravilnosti, ki ovirajo verodostojni izraz volje volivcev.

– Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov: ker je nemogoče doseči popolno varstvo podatkov, je lahko zasebnost ogrožena. To pa je za javnost še posebej občutljivo vprašanje.

– Nujnost upoštevanja demokratičnih procesov: demokratični postopki običajno zahtevajo obsežno razpravo in usklajevanje različnih stališč. Internet pa ni vedno primeren način za racionalno posvetovanje in popolno obravnavo argumentov. Na spletu ni vedno mogoče razlikovati med javnim mnenjem in stališči posameznikov, saj se zaradi vloge, ki jo imajo najbolj aktivni uporabniki medmrežja, zdi, da gre za večinska stališča.

– Nekatere izkušnje kažejo, da se informacije in mreže vse bolj uporabljajo v zasebne interese, zaradi česar bi se lahko določen interes zmotno obravnaval kot splošni interes in bi torej bili etika in preglednost ogroženi. Zahteve strokovnjakov IKT in lobijev ne bi smela prevladati nad potrebami celotne družbe.

Možna pot naprej

Strokovnjaki, institucije, vlade in splošna javnost so podali več predlogov in priporočil. Poročevalec po obsežni razpravi s kolegi meni, da bi lahko v poročilo vključili naslednje predloge, ki bi jih bilo treba obravnavati na evropski in nacionalni ravni:

– ker je digitalna revolucija že vseprisotna in bo neizogibno vplivala na vsakdanje življenje državljanov, jim je priporočljivo zagotoviti izobraževalna in tehnična sredstva za izboljšanje digitalnih kompetenc, kar bo navsezadnje koristilo demokraciji;

– še vedno si je treba prizadevati za premostitev digitalnega razkoraka, zagotoviti splošni dostop do tehnologije za vso javnost (e-vključenost) ter spodbujati varnejše internetno okolje, zlasti kar zadeva varnost informacij in podatkov, vzpostavljanje varnih digitalnih javnih registrov in preverjanje unikatnih elektronskih podpisov, da se preprečijo goljufive večstranske interakcije;

– digitalno tehnologijo bi lahko uporabili za izboljšanje javnega posvetovanja in postopkov ocene učinka v pomoč v procesu odločanja, da bi se izboljšalo upravljanje;

– spodbujanje in podpiranje mehanizmov, ki omogočajo udeležbo javnosti in stike z institucijami in uradniki, ki jo zastopajo. IKT bi moral olajšati dostop do informacij, preglednost, aktivno poslušanje, razpravo in bi zato lahko pripomogel k premostitvi razkoraka med javnostjo in boljšim odločanjem. Prav tako naj bi omogočil odgovornost itd.;

– spodbujanje predstavnikov javnosti k dejavni udeležbi v obstoječih forumih, da bi spodbudili razpravo ter izmenjavo mnenj in predlogov z državljani;

– izmenjava najboljše prakse za projekte e-demokracije kot načina za prehod k obliki demokracije, ki bo bolj participativna in posvetovalna ter se bo odzivala na zahteve in interese javnosti;

– vzpostavitev mrež za sodelovanje z univerzami in izobraževalnimi ustanovami, da bi spodbudili raziskave o novih komunikacijskih in participativnih orodij in kanalov ter njihovo uveljavljanje;

– spodbujanje sodelovanja na evropski ravni, zlasti glede preglednosti evropskih institucij in udeležbe javnosti v demokratičnem odločanju;

– omogočanje novih načinov političnim strankam, da bodo odprte in povezane s svojimi člani in podporniki.

Na koncu je treba poudariti, da tehnične inovacije same po sebi ne bodo odpravile javnega nezadovoljstva glede politike ali smiselno spreminjale naše demokracije. Razlogi za to krizo so globlji in se nanašajo na politike, ki se izvajajo, in vse večjo globalizacijo ter vse večjim nezadovoljstvom z delovanjem evropskih demokratičnih sistemov in njihovih institucij. Vseeno je treba nenehno pozorno spremljati, kako bi lahko digitalno revolucijo smiselno uporabili, da bi ne le preprečili lažni optimizem glede njenih prednosti pri odpravljanju težav, s katerimi se sooča današnja parlamentarna demokracija, temveč tudi nastanek novih težav, ki jih dokazano ni mogoče rešiti z IKT.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (14.10.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o e-demokraciji v Evropski uniji: potencial in izzivi

(2016/2008(INI))

Pripravljavka mnenja: Isabella Adinolfi

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se zaveda nenehnih in hitrih tehnoloških sprememb v informacijski družbi, ki so predvsem z izobraževalnega in državljanskega vidika prinesle občutne posledice za vso družbo, ter izzivov in priložnosti, ki jih ponujajo orodja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), novi mediji in druga sodobna tehnologija; zato spodbuja oblikovanje meril za oceno dodane vrednosti spletnega udejstvovanja;

2.  ugotavlja, da vse več državljanov uporablja orodja IKT ter nove medije in tehnologije za dostop do vse širšega spektra informacij, izmenjavo pogledov in izražanje mnenj ter se tako udejstvujejo in udeležujejo v političnem življenju in pri kolektivnem sprejemanju odločitev na lokalni in državni ravni ter na ravni EU; zato meni, da je nujno treba povečati digitalno vključenost in pismenost ter tako odpraviti obstoječi digitalni razkorak, ki je velika ovira za aktivno državljanstvo;

3.  opozarja, da je za udeležbo državljanov v procesu demokratičnega sprejemanja odločitev z uporabo orodij IKT potrebno ugodno pravno okolje, ki zagotavlja pravico do zasebnosti, svobodo izražanja in neodvisne informacije, ter naložbe, s katerimi bo državljanom z ustrezno medijsko in digitalno pismenostjo in znanji omogočen poln in enak dostop do visoko zmogljive tehnične infrastrukture IKT;

4.  opozarja, da je treba uvesti ambiciozne tehnične standarde za celotno Unijo, katerih cilj naj bo bistveno in učinkovito zmanjšati obstoječi digitalni razkorak v skladu s konkretnimi okoliščinami v različnih državah članicah; poudarja, da je treba vsem zagotoviti enak dostop do cenovno ugodnega, vključujočega, pravičnega in varnega interneta, na katerem je zagotovljena zaščita svobode izražanja, pravice do zasebnosti, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov, ter načela nevtralnosti spleta, ter enak dostop do javnih spletnih storitev in storitev elektronske identifikacije; v skladu s tem poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vse obstoječe fizične, geografske in socialne ovire za spletno udeležbo, ne glede na dohodek ali socialni in osebni položaj, zlasti na manj dostopnih območjih, pri tem pa naj se izognejo vsakršni diskriminaciji v skladu s členom 21 Listine EU o temeljnih pravicah;

5.  je seznanjen s tem, da se družabni mediji vse bolj uporabljajo za socializacijo in komunikacijo ter v ustvarjalnem in kulturnem sektorju; ugotavlja, da je treba zaradi razširjene uporabe IKT v vsakdanjem življenju in sodobnega načina življenja državljanov spodbujati digitalno vključenost ljudi vseh starosti, da bi odpravili digitalni razkorak v EU;

6.  meni, da so orodja IKT ter novi mediji in tehnologije bistvenega pomena in bodo imeli vse pomembnejšo vlogo v sinergiji s kanali, ki ne potekajo prek spleta, pri krepitvi občutka pripadnosti EU, državljanskega udejstvovanja in socialne vključenosti ter pri zagotavljanju uravnoteženih informacij in znanja o EU, njeni zgodovini ter njenih vrednotah in temeljnih pravicah, vse to pa bo spodbudilo kritično razmišljanje in konstruktivno javno razpravo o Evropski uniji;

7.  ugotavlja, da bi lahko s pomočjo e-demokracije okrepili občutek pripadnosti EU med državljani, kar je zlasti pomembno v tem času evroskepticizma;

8.  ugotavlja, da je danes na spletu mogoče najti ogromno raznolikih informacij, ter poudarja, da bi bilo treba povečati zmožnost državljanov za kritično razmišljanje, da bi znali bolje razlikovati med zanesljivimi in nezanesljivimi viri informacij; zato spodbuja države članice, naj se odzovejo na nove okoliščine s prilagoditvijo in posodobitvijo zakonodaje ter naj v celoti izvajajo in izvršujejo obstoječo zakonodajo o sovražnem govoru, tako na spletu kot drugod, hkrati pa naj zagotovijo spoštovanje temeljnih in ustavnih pravic; poudarja, da bi morale Unija in njene države članice oblikovati ukrepe in politike za krepitev prenosljivih spretnosti kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja ter digitalne in medijske pismenosti, vključenosti in radovednosti pri svojih državljanih, zlasti mladih, da bodo znali sprejemati informirane odločitve in pozitivno prispevati k demokratičnim procesom;

9.  ugotavlja, da orodja IKT sicer ponujajo širok dostop do različnih virov informacij, toda hkrati omogočajo širjenje nekakovostnih vsebin, ki jih je težko ločiti od resnih, zanesljivih virov in lahko zavajajo državljane; zato poudarja, da je nujno potrebno ustrezno medijsko opismenjevanje državljanov, zlasti mladih;

10.  poziva k previdnosti, saj se pri spletnih političnih razpravah pogosto ustvarjajo pretirano polarizirana mnenja in pojavlja sovražni govor, zmerni glasovi pa so prezrti;

11.  priznava, da ima lahko e-demokracija pozitiven učinek le, kadar so državljani dobro obveščeni, imajo spretnosti za kritično obravnavanje napačnih in pristranskih informacij ter znajo prepoznati poskuse propagande;

12.  priznava, da so omenjena tveganja in cilji veliki izzivi za učitelje in pedagoge v formalnih, neformalnih in priložnostnih učnih okoljih; zato poziva Unijo in njene države članice, naj povečajo naložbe v vseživljenjsko učenje in razvoj s kombinacijo spletnih in drugih metod, spodbujanjem vzajemnega učenja, izmenjavo primerov dobre prakse in gradnjo zmogljivosti ter ustvarjanjem priložnosti za učenje in poučevanje na inovativen, vključujoč in nediskriminatoren način;

13.  poudarja, da bi morale EU in njene države članice zlasti na regionalni in lokalni ravni spodbujati programe vseživljenjskega učenja na podlagi orodij IKT o digitalni pismenosti ter programe vključevanja in državljanskega udejstvovanja in udeležbe, in sicer z oblikovanjem ukrepov in politik, vključno z raziskavami, s katerimi bo zagotovljena lahka dostopnost teh programov za najranljivejše državljane, zlasti dekleta in ženske, državljane LGBTI, invalide in druge socialno prikrajšane kategorije in manjšine; poudarja, da bi bilo treba pri oblikovanju in uporabi teh programov upoštevati interese vseh državljanov, hkrati pa bi se bilo treba lotiti kibernetskega ustrahovanja, stigmatizacije in drugih oblik spletnega nasilja ter izključenosti iz političnega življenja, dvigati ozaveščenost o tej problematiki in preprečevati delitve in diskriminacijo v družbi;

14.  poudarja, da so ženske premalo zastopane pri sprejemanju političnih odločitev na vseh ravneh in v sektorjih IKT; ugotavlja, da se ženske in dekleta pogosto soočajo s stereotipi o spolih, ki so povezani z digitalnimi tehnologijami; zato poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v ciljno usmerjene programe, ki spodbujajo izobraževanje žensk in deklet o IKT in njihovo e-udeležbo, zlasti tistih, ki prihajajo iz ranljivega in marginaliziranega okolja, in sicer prek formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja;  opozarja na temeljni pomen digitalne vključenosti za osebe vseh starosti ter poziva Komisijo, naj v ta namen v celoti izkoristi orodja IKT ter nove medije in tehnologije za spodbujanje pozitivne spletne dinamike, ki prispeva k človekovemu razvoju, miru in človekovim pravicam; v zvezi s tem meni tudi, da lahko orodja e-demokracije pripomorejo k zmanjšanju demokratičnega primanjkljaja in ustavitvi zatona politične udeležbe v Uniji ter spodbudijo udejstvovanje in udeležbo v javni sferi; poziva k oblikovanju pobud, posebej naslovljenih na mlado generacijo, pa tudi na starejše državljane, torej skupini, ki sta vsaka na svoji strani generacijskega prepada; poziva k oblikovanju kritičnega pristopa k uporabi teh tehnologij, da se zaščitijo ljudje, zlasti otroci, pred vsemi tveganji, ki jih te tehnologije prinašajo;

16.  opozarja, da bi lahko z večjim vključevanjem državljanov v proces oblikovanja evropske politike obnovili njihovo podporo EU in zmanjšali demokratični primanjkljaj v Uniji; zato poudarja, da imajo instrumenti e-demokracije potencial za doseganje teh ciljev, obenem pa priznava, da jih omejujejo njihove tehnične (visoka stopnja prodora interneta, široko razširjena povezljivost v brezžično omrežje, hitra internetna povezava itd.) in praktične zahteve (medijska in digitalna pismenost, medijske in digitalne spretnosti, razpoložljivi jeziki itd.);

17.  meni, da bi morale Unija in države članice nujno opraviti strateški razmislek o oblikovanju in uvedbi orodij e-demokracije, tako da bodo lahko zagotovila večjo raznolikost virov, ki razširjajo neodvisne in zanesljive informacije, o podpori odprtim in inovativnim modelom učenja ob upoštevanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in posameznih interesov manjšinskih skupin, o izboljšanju kakovosti politične razprave, o spodbujanju državljanske udeležbe v procesih sprejemanja odločitev ter o spodbujanju njihovega aktivnega političnega udejstvovanja skozi mehanizme participativne in neposredne demokracije, ki lahko okrepijo in po potrebi dopolnijo predstavniško demokracijo;

18.  ugotavlja, da je za zagotavljanje enake dostopnosti instrumentov e-demokracije za vse državljane pomembno, da se informacije, kadar so namenjene vsem bralcem iz držav z več uradnimi jeziki ali različnih etničnih pripadnosti, prevedejo v več jezikov;

19.  svari, da instrumenti e-demokracije, čeprav bi bili lahko uporabni za vključevanje državljanov v evropske procese, ne nadomeščajo tradicionalnih instrumentov demokracije, njihovi rezultati pa se ne smejo obravnavati kot reprezentativno izražanje mnenj državljanov kot celote;

20.  poudarja, da so orodja e-demokracije bistvena za spodbujanje odgovornosti, preglednosti in dobrega upravljanja v javni upravi, saj razširjajo javno razpravo in državljanom omogočajo vključitev v odziven dialog v vlogi bralcev-piscev pri političnem udejstvovanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni; meni, da je za uspešno spodbujanje udejstvovanja in zaupanja državljanov potrebna sprememba kulture upravljanja z večjim prevzemanjem odgovornosti in večjo odprtostjo za nadzor; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo posvetovanja z deležniki, oblikovanje politik in postopki sprejemanja zakonodaje še bolj pregledni, dostopni, digitalizirani, posvetovalni, vključujoči, zaupanja vredni, odgovorni in pravični, ter zagotovijo več možnosti za neposredni in dejavni nadzor predstavnikov, ki jih izvolijo državljani in združenja;

21.  poudarja, da po analizi OECD obstajajo tri razsežnosti e-demokracije, in sicer obveščanje, posvetovanje in aktivna udeležba; ugotavlja, da zanjo torej potrebujemo kulturo upravljanja, organizacijsko kulturo, posebne spretnosti, določena pravila in postopke za udeležbo ter dejansko vključenost v procese sprejemanja odločitev;

22.  meni, da bi lahko z e-demokracijo, ki bi lahko pozitivno vplivala na zaupanje državljanov v njihove izvoljene predstavnike, povečali preglednost procesa odločanja v predstavniški demokraciji;

23.  poudarja, da bi bilo treba varnostne izzive, povezane z orodji e-demokracije, obravnavati smiselno in sorazmerno s preglednimi, varnimi in porazdeljenimi mehanizmi nadzora in s posnemanjem preventivnih ukrepov, ki so v okolju zunaj spleta že nujni, zlasti pa bi se bilo treba lotiti volilnih prevar in manipulacij spletnega glasovanja ter se osredotočiti na zagotavljanje pravic državljanov do zasebnosti in zaščito njihovih podatkov pred zlorabo, programsko opremo tretjih oseb za opazovanje in drugim vmešavanjem;

24.  ugotavlja, da so preglednost, varnost in mehanizmi demokratičnega nadzora skozi celoten postopek e-demokracije bistveni za zagotavljanje pravic državljanov do zasebnosti in nenadziranja;

25.  poziva Komisijo, naj razvije in izvaja konkretne pilotne projekte, kot je določeno v digitalni agendi, ter naj še naprej zagotavlja podporo prek drugih ustreznih skladov in programov EU, kot je program Evropa za državljane, s poudarkom na mobilnosti in udeležbi mladih, da bi spodbudila in okrepila sheme odgovornega in aktivnega evropskega državljanstva ter da bi resnično utrdila demokracijo kot politično in socialno izkušnjo, ki jo velja spoznati, doživeti, deliti in sprejeti;

26.  poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja podporo pobudam za spodbujanje in krepitev shem odgovornega in aktivnega evropskega državljanstva, zlasti programu Erasmus+, instrumentu za povezovanje Evrope, Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programu Obzorje 2020 in programu Ustvarjalna Evropa; zato poziva h krepitvi in izboljšanju platforme eTwinning, Evropskega šolskega omrežja, e-poučevanja in programov, kot je Evropska prostovoljska služba, ki spodbujajo aktivno državljanstvo;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Jill Evans, Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Emma McClarkin, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Diane Dodds, Sylvie Goulard, Enrique Guerrero Salom, Jérôme Lavrilleux, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Ramón Luis Valcárcel Siso


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

15

+

ALDE

Sylvie Goulard, Maite Pagazaurtundúa Ruiz

EFDD

Isabella Adinolfi

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

PPE

Jérôme Lavrilleux, György Schöpflin, Ramón Luis Valcárcel Siso, Rainer Wieland

S&D

Richard Corbett, Enrique Guerrero Salom, Ramón Jáuregui Atondo, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Max Andersson

1

-

NI

Diane James

0

0

 

 

 

Popravki glasovanja

+

 

-

0

Zadnja posodobitev: 24. februar 2017Pravno obvestilo